raziskave in razvoj
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Svetlobna podoba in tehnika v lesenem interieru
avtorja     prof. arh. France Rihtar, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Janez Rihtar, univ. dipl. fiz.
Eksistenca prostora je zaznavna le v svetlobi, druga ~utila le skromno pripomorejo k njegovi identifikaciji. Spoznavne so razse‘nosti in oblike povr{in, njegova struktura, barve in teksture materialov. Lahko se orientiramo in dolo~imo pot, vrednostno opredelimo sestavo in pripi{emo simbolne pomene. Medtem ko je dnevna svetloba dinami~na prostorska determinanta in naravno spremenljiva , je umetna ~arobno sredstvo za ustvarjanje vizualne podobe, stati~ne ali spremenljive, s to~kov-nimi svetili ali osvetljenimi deli, linearnimi, ploskovnimi in prostorskimi, ki gradijo umetno podobo vizualnega sporo~ila.
Zgodovino je zaznamoval odprt ogenj, s sicer skromnej{im prispe-vekom za prostorsko izraznost, pa bolj mnogoli~no sredstvo za gibljivo igro senc in svetlobe, ki prispeva {e toplo zavetje centralnega kraja. Nevarnosti odprtega ognja so bile o~itne v pogostih po‘arih celih naselij, vsaj do cesarice Marije Terezije, zato tudi strogi protipo‘arni predpisi, ki {e danes ne izklju~ujejo vseh mo‘nosti za nesre~ne primere.
Obilna tradicionalna dedi{~ina vseh regij slovenskega prostora, ki jo pogosto moramo in ‘elimo prenovljeno ohraniti, poleg vpra{anja o varni
instalaciji odpira {e tista bolj diskretna, o svetlobi in barvi prostora in obliki njegovih svetil. Likovna interpretacija arhitekturno prostorskih in materjalno izraznih sestavin je tukaj pogosto celo podnevi odvisna od svetlobne intervencije. Aktivni formalni vlogi svetila se pogosto ‘elimo izogniti, pristajamo le na svetlobo, ne na kontraste, na hierarhi~no in izvorno razli~no. Namesto obi~ajno ploskovno neenakomerne osvetljenosti z indirektno svetlobo iz zakritih ali stran od nas obrnjnih svetil, si ‘elimo ploskovno svetilo enakomerne svetlobe - svetilnosti - z regulirano intenziteto in spektrom barv, kot izvor za informativno zaznavo prostora ali pa za poudarjanje njegovih vrednej{ih sestavin.
Tudi pri novogradnjah sre~amo gorljive materiale za “prijetno topel interier”, kamor sodi gotovo les, ki je ob vrsti tehni~nih instalacij po svojstvu potencialno mogo~i povzro-~itelj po`arov. V zgodovini je les gradbeni material za oblikovanje ~lo-vekovega bivalnega okolja in je v da-na{njem na~inu gradnje zaradi svojih izjemnih lastnosti vedno bolj uporabljen. Pri ohranjanju tradicionalne gradnje pa je v dolo~enih okoljih edini sprejemljiv material kot konstruktivni element, polnilo, obloga,
za stavbno pohi{tvo in notranjo opremo.
V lesenih objektih narekujejo zahteve uporabnosti dolo~ene standardne instalacije, med katerimi je tudi elektri~na za osvetljevanje prostorov. Razporeditev svetlobnih izvorov po prostoru, ustrezno zahtevam po osvetljenosti, pogojuje stalni fizi~ni stik elektri~ne instalacije z lesom, kar pove~uje nevarnost po‘arov, saj napaka na sestavnih delih instalacije lahko povzro~i pregrevanje elementov in iskrenje. Ker maksimalno, v standardih dolo~eno, osvetljenost za kvadratni meter dose‘emo ‘e z nekaj vati svetlobne mo~i (spektra dnevne svetlobe), je smiselna prostorska lo~i-tev izvora svetlobe od osvetljevanega prostora in transport prek instalacije svetlobnih vodnikov. Osvetljevalni sistem s steklenimi ali plasti~nimi vodniki vodi svetlobni tok ‘arnice, ki ga reflektor fokusira v ustje vodnika, do izpusta, kjer izstopa v prostor. Izvor svetlobe v stiku z elektri~no instalacijo je v tem primeru postavljen v sosedstvo z materiali, kjer je po‘arna ogro‘enost minimalna. Svetlobni vodnik, ki vodi le majhne mo~i, je sobne temperature in zato lahko v stalnem stiku z lesom.
Pra~lovekova predstava o svetlobi, v
Les 53(2001) 9

raziskave in razvoj
kateri je izvor svetlobe nelo~ljivo povezan z ognjem, se do dana{njih dni ni kaj dosti spremenila, saj pojmovanje, da je svetla to~ka tudi izvor svetlobe, ki ga karakterizira visoka temperatura in elektri~na instalacija, {e vedno ‘ivi v ~loveku. Osvetljevalni sistemi ponujajo popolnoma druga~-no predstavo o svetlobi in nudijo svobodo novih izraznih mo‘nosti v obmo~ju, ki je ~lovekovi dosedanji zaznavi tuj z vidika oblikovanja prostora, arhitekturnih oblik in interi-ernih aplikacij. Svetloba, ki iz osvetljevalnega sistema v prostor izstopa na koncu vodnika (svetla to~ka), po dol‘ini vodnika (svetla linija) ali po dol‘ini in {irini vodnika (svetla ploskev), lahko prostor osvetljuje z mno‘ico majhnih svetle~ih pik (kot zvezdnato nebo), lahko imamo za~r-tane svetle linije, ki dolo~ajo obliko prostora ali linije gibanja (kljuke, ro~aji, robovi objektov v prostoru), ali s svetlimi povr{inami, ki delujejo kot okna, kot svetlobna pregrada, (svetli portali, stopnice). Z osvetljevanjem natan~no dolo~enih obmo~ij prostora z na~rtovano svetlobno ja-kostjo s pravilno kotno porazdelitvijo lahko dose‘emo enakomernej{o osvetljenost, se izognemo neza‘elenim odbojem -ble{~anju, z razse‘nostjo svetila izgubimo kontrast, ki bode v o~i, ne dobimo neza‘elenih senc in dose‘emo lahko le blago difuzno orientacijsko osvetljenost.
Name{~anje ploskovnih hladnih svetil razli~nih velikosti dobiva v svetlobni arhitekturi prioritetni zna~aj. Kot stropne ali stenske ploskve, mogo~e le prosojne okenske svetlobne plo{~e, ali kot vitra‘i ali z razli~no svetilnostjo v kombinaciji z drugimi svetili, za likovno artikulacijo svetlobne podobe prostora z manj{o po‘arno nevarnostjo in elek-tri~no zaradi dotika - udara, pa so
Slika 1. Shematski prikaz osvetljevalnega sistema s to~kovnim, linijskim in ploskovnim izpustom na koncu svetlobnega vodnika. Elektri~na instalacija vodi le do izvora svetlobe.
Slika 2. Shematski prerez ploskovnega izpusta svetlobe. Linijski izpust (svetlobni vodnik z linearno porazdelitvijo sipalnih jeder) je usmerjen v plo{~o s ploskovno porazdeljenimi sipalnimi jedri. Pri ploskovnih svetilih (svetlobni panoji) nastopajo namesto linijskega izpusta linijski izvori svetlobe -flourescentne cevi
prilo‘nost za bolj odprto oblikovanje, z manj strahu in ve~jim izborom pri odlo~itvah za sistem svetlobne tehnike.
Uporabnosti lesa v grajenem okolju z novimi tehnikami osvetljevanja in hladnimi svetlobnimi telesi po‘arna varnost ne omejuje ve~, zato les postaja najprijetnej{i material, ki mu svetlobna struktura dodaja {e poseben lesk in hkrati prostor ogrinja v razko{je za percepcijsko artikulacijo.
iJ2LeS 53(2001) 9