ETOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 D, na >/< strani 300 D, na /» strani 50 D Vsaka beseda t .Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasleda Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. it. 19. Ljubljana, 15. oktobra 1924. Letnik Xli. Obseg: Vabilo na redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. — Udnina za 1. 1925. — Poskusi z raznimi vrstami žita. _ Proti mišji nadlogi. — Okisanje krme. — Ameriški zaboj za razpošiljanje sadja. — Sadni sejm na Ljubljanskem velesejmu. — Izbira ali selekcija trsnega materiala. — Letošnje zorenje grozdja. — Deset zapovedi kletarjem. — Kmetijsko posvetovanje v Ljubljani. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Vabilo na redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v zmislu § 13. družbenih pravil v pondeljek, 17. novembra 1924. ob enajstih dopoldne v dvorani „Uniona" v Ljubljani. Dnevni redi Volitev predsednika, 1. in II. podpredsednika, 18 odbornikov in 2 pregledovalcev računov po določilih odstavka § 18. družbenih pravil. Volitev se bo vršila s posebnimi glasovnicami, ki se bodo izdale v barvi poverilnic in doposlale delegatom. Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega komisarja. Na glasovnico je napisati ime, priimek in bivališče oseb, ki jih vsak voli. Vladni komisar Kmetijske družbe za Slovenijo: Evgen Jarc 1. r. O udnini za leto 1925. čitaj na prihodnji strani! Udnina za leto 1925. znaša kakor doslej LETNIH 20 Din. Od te udnine dobi družba 15 Din, one podružnice pa, ki so delovne, imajo vsaj 20 udov in ki same pobirajo udnino v zmislu § 28. dr. pravil, pa 5 Din. Za vsakega uda mora biti plačana celotna udnina od 20 Din, drugače ga ni mogoče smatrati za uda. Kdor hoče še nadalje ostati družbeni ud, oziroma nanovo pristopiti, naj čimprej plača celo udnino pri podružnici, v katere okoliš spada, najpozneje pa do 15. decembra t. I. Načelništva podružnic naj pozovejo vse ude svojega delokroga, da vplačajo udnino. Vse podružnice so dolžne še neplačano udnino za 1. 1925. izterjati na način, ki je v kraju običajen, na podlagi imenika udov za 1. 1924., ki jim je bil do- Poskusi z raznimi vrstami žita. Glede vrednosti, ki jo imajo razne žitne vrste v naših razmerah, smo še v veliki nevednosti, to pa zaraditega, ker nam manjka po raznih krajih pravilno izvedenih praktičnih poskusov in izkušenj, ki se dobe le z večletnimi poskusi z raznimi žiti. Vsi vemo, da se razne sorte enega in drugega žita razlikujejo med seboj po rodovitnosti in po vrednosti pridelka. Da bi pa v tem oziru kaj več storili in da bi posamezne vrste preskušali na naših tleh in da bi uspehe med seboj primerjali, to se do danes ni še zgodilo. Saj v tem obsegu ne, kakor bi bilo želeti. Dosedaj vemo na splošno le toliko, da nam dajejo domače sorte žita povoljne uspehe in da bi se dali ti uspehi še izdatno izboljšati, ako bi seme bolj skrbno čistili in odbirali in ako bi tudi sicer vse to storili, kar pospešuje rodovitnost žitnih rastlin, zlasti s tem, da bi skrbeli za bolj pravilno gnojenje in ko-lobarjenje. Kakor je treba na to stran našega nadaljnjega prizadevanja in vztrajnega napredovanja, tako je treba preskušati hkrati tudi vrednost dobrih tujih sort, da se prepričamo, kakšne vrednosti so za naše razmere. Ena ali druga tuja vrsta se utegne tudi v našem kraju dobro obnesti, kakor nas uče dosedanje izkušnje n. pr. pri ovsu, itd. Seveda je treba večletnih poskusov, da se zadostno prepričamo o vrednosti posameznih vrst, in kar je posebno povdarjati, treba je takih poskusov po vseh najvažnejših krajih naše dežele, to pa z ozirom na različne podrtebne in talne pogoje, ki jih imamo po raznih krajih za pridelovanje žitnih rastlin. Sedaj, ko imamo v posameznih okrajih nameščene tudi okrajne ekonome, ne bo težko izvajati take poskuse. Želeti bi bilo zaraditega, da se jih čimpreje lotimo. Na ta način pridemo tudi pri nas tako daleč, da bomo vedeli, kateri sorti enega ali drugega žita bo dati prednost za pridelovanje v enem ali drugem kraju. Ume se samoposebi, da treba za te poskuse tudi enotnega vodstva in sistematičnega dela. Obenem s temi poskusi je pa delati na to, da se izboljša vrednost domačih žitnih vrst, ki nam zagotavljajo ob pravilnem ravnanju prav ugodne uspehe spričo svoje privajenosti in utrjenosti po naših domačih krajih. R. poslan, ter doposlati Kmetijski družbi imenik udov, ki so plačali, in nabrano udnino s poslano položnico najkesneje še pred novim letom, da bo mogoče pravočasno pripraviti vse naslove za nemoteno razpošiljanje družbenega glasila »Kmetovalca" vsem udom po novem letu. Stroške pobiranja in izterjanja udnine nosi podružnica na račun svojega deleža na udnini. Družbeni glavni odbor je po § 11. dr. pr. dolžan mudne ude, ki do 1. januarja 1925. 1. ne bodo plačali udnine, pismeno opomniti njih plačilne dolžnosti. Od na ta način izterjane udnine podružnice nimajo pravico zahtevati nikakega prispevka. Ravnotako ne bo vračal od prispevka udov, ki plačajo udnino naravnost pri družbi. Vladni komisar Kmetijske družbe za Slovenijo: Evgen Jarc 1. r. Proti mišji nadlogi. V zadnjem času prihajajo od raznih strani vesti, da so se tu in tam miši močno zaplodile in da delajo veliko škodo, zunaj po polju pa tudi že doma po žitnih in drugih shrambah. Veliko škodo se napravile letos tudi na krompirju. To širjenje mišje nadloge je povsem naraven pojav. Miš se namreč hitro plodi in zareja, in če nič proti njej ne ukrenemo, je naravno, da se prikazuje v čim dalje večjih množinah in da dela čim dalje večjo škodo. Poljska miš nastopa po celih okrajih in zato je potrebno, da jo tudi po celih okrajih preganjamo. Posameznik ne opravi nič proti tem brezštevilnim množicam. Tukaj treba skupnega dela vseh prizadetih posestnikov, ako se hočemo rešiti te velike nadloge. V »mišjih letih" nastopajo miši lahko v takih množinah, da ni nobena stvar varna pred njimi, in da je vse živo, kamor se pogleda po shrambah. Zgodilo se je, da so bili vodnjaki okuženi po teh nešte-vilnih glodavcih. Tudi pri nas se lahko kaj takega pripeti, če bomo mirno gledali, kako se nam ta žival razmnožuje. Zato pa je treba, da se lotimo tudi pri nas pokončevanja teh nevarnih škodljivcev, dokler ni prepozno, in da se lotimo tega dela vsi od kraja. Vsi smo prizadeti, zato se moramo tudi vsi skupaj v bran postaviti. Proti mišim se bojujemo z raznimi sredstvi, ki so pod ugodnimi pogoji vsa več ali manj uspešna. Najbolj preprosto jih pokončujemo z zastrupljeva-njem. V ta namen nam rabijo različni strupi, kakor fosfor in strihnin. Razni izdelki (preparati) iz fosforja se močno rabijo proti mišim, kakor n. pr. fosforne pi-lule in fuksol, ki se nastavljajo po živih mišjih luknjah zunaj po polju. Prav dobro sredstvo je tudi strih-ninov oves> ki se rabi ravnotako. Tudi okuževanje miši s pomočjo Lofflerjevih bacilov, ki prenašajo nalezljivi mišji tifus, se je tu in tam že dobro sponeslo, če se je pravilno ravnalo in če so bile seveda tudi vse druge okolnosti ugodne za tako okužbo. Naj si bo pa to ali drugo sredstvo, vselej se moramo lotiti pokončevanja skupno, da kaj dosežemo. Sedanje opasno širjenje poljskih miši je mogoče zajeziti le z našim skupnim delom. Cele občine se ga morajo lotiti, da ne bo prepozno! Prizadete občine naj se obračajo v tej pereči zadevi na okrajne ekonome ozir. na okr. glavarstva.* R. Okisanje krme. Letošnja jesen je za spravljanje krme posebno v zadnjem času zelo ugodna. Topli, solnčni dnevi so dali možnost, posušiti za zimo vse, kar se je dalo. Nekateri kmetovalci, ki so otavo in drugo deteljo zgodaj kosili, dobijo lahko še tretjo košnjo, ki se pa ne bo dala tako lahko posušiti, ker je v poznih dneh meseca oktobra dan prekratek, solnce nima več take moči in megla ozir. rosa dolgo drži. Taka tretja košnja otave in detelje, pesno perje, zeljno listje, repna cima in zelena koruza itd. se da pa z uspehom kon-servirati za zimo na sledeči način. Izkopajmo na prikladnem, nekoliko vzvišenem mestu blizu hleva ali na vrtu jamo v širini 2x/z m, globoko V2 do % metra. Dolžina se ravna po potrebi. Za 100 q zelene krme mora biti vsaj 5 m dolga. Jama mora biti tako narejena, da vanjo ne more deževnica. Izkopano zemljo vrzimo iz polovice na obe strani jame. Postranske stene jame so poševne, tako da je jama na dnu ožja kakor zgoraj. Na dno take jame nasteljemo 10 cm visoko koruzne slame. Na slamo speljemo vso pokošeno zeleno krmo in jo dobro potlačimo, da se ves zrak iz nje iztisne in je vsa snov trdno sprijeta. To delo izvršimo najlažje s parom volov, ki jih po napolnjeni jami gonimo. Vrhu zemlje se začne krma v podobi strehe kopičiti. V prerezu ima tako nakopičena krma obliko, kakor jo kaže pride-jana podoba. 26kgali2l60/„ 32 °/0 To je torej povprečni rezultat osemletnih točnih poizkusov, ki so se delali 1908,—1912. in 1921.—1923. ter se bodo nadaljevali — v glavnem gotovo z enakim uspehom. V sicer dobro obdelanem vinogradu mariborske okolice pa znaša na podlagi desetletnih zapiskov iz predvojne dobe povprečna letna trgatev na 1 ha samo 4300 kg grozdja ali — okroglo 70% — 3000 1 mošta. Količino našega vinskega pridelka bi mogli brez večjega truda v mnogih primerih vsaj podvojiti, ko bi le umno izbirali trte in jemali cepiče samo od najboljših trt, ne da bi zaraditega trpela kvaliteta, kakor so dokazali navedeni poizkusi. Mnogo več pozornosti je torej posvečati našemu trsničarstvu v tem pravcu. V kratkem bomo morali obnavljati svoje vinograde, pri čemer ne smemo ponavljati starih napak, ampak moramo uvaževati dosedanje izkušnje. Zato ne zahtevajmo samo lepo oko-reninjenih in dobro zaraščenih cepljenk, marveč le-te morajo biti tudi glede podlage in žlahtnega dela od najboljših trt, ki nam jih nudi vztrajno večletno delo strokovno pravilne selekcije. Take trte so potem res kaj vredne, druge so pa le bolj za — kompost. Iz tega razloga se priporoča, da trsničarji ne oddajajo in vinogradarji ne uporabljajo cepljenk druge ali celo tretje vrste; kajti umno, napredno vinogradništvo pozna le eno kvaliteto, ki mora biti brezhibna, prvovrstna; druga kvaliteta se eventualno vloži še enkrat v trsnico, da se popravi in postane prvovrstna kot dvoletna cepljenka, sicer se naj zavrže. Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor. Letošnje zorenje grozdja. V vinogradu „Kalvarija" vinarske in sadjarske šole v Mariboru je od 24. septembra do 9. oktobra napredovalo zorenje grozdja — izraženo v odstotkih sladkorja in kisline — takole: Vrsta 24 IX- 9 x- sladkor kislina sladkor kislina beli burgundec ......17.— 1.28 18.8 1.13 silvanec ........15.6 1.17 18.8 0.72 rdeči traminec ...... 15.6 1.20 18.3 0.95 moslavec s srednje lege . . . 14.2 1.56 16.2 1.27 moslavec z višje lege . . . . 11.8 1.56 16.9 1.33 laški rizling ....... 13.3 1.24 17.5 0.92 rizling s srednje lege .... 14.6 1.47 17.9 1.20 rizling z višje lege.....16.1 1.46 18.5 1.16 Ob ugodnem jesenskem vremenu se bo kvaliteta še naprej izboljševala, ako je vinska trta zdrava. Ne prenaglimo se s trgatvijo boljših poznih vrst! Andrej Žmavc, Maribor. Deset zapovedi kletarjem. Kot dober in napredkaželjen kletar imej to vedno pred očmi: 1. Obdrži v vinski kleti vsikdar največji red In snago; 2. ne trpi v kleti predmetov in stvari, ki ne spadajo v klet; 3. zalivaj in drži vedno polne sode; obriši in oznaži jih večkrat; 4. pretoči vse novo vino (tudi jabolčnik in pe-tiot), kajti za to delo je sedaj zadnji čas, da se izvrši; 5. napravi pred pretakanjem vina poskuse na njega stanovitnost; 6. žveplaj nekoliko vino pri pretakanju, posebno če ni stanovitno; 7. uporabljaj natrijev bisullit (2—5 g pro hI), če si pozabil žveplati in ti vino rjavi; 8. pretoči in prezrači vino ter mu zvišaj toploto, če se vino vleče pri pretakanju (vlačljivost vina), da popolnoma pokipi (15° C); 9. ne imej premrzlih kleti pozimi; 10. skrbno pazi na vse kletarsko orodje, zlasti na sode; zažveplaj jih večkrat (vsake 3 mesece) in skrbno zabij. Fr. Kafol, Grm. Kmetijsko posvetovanje v Ljubljani, dne 4. oktobra 1924. Kakor smo nakratko poročali zadaj med »Gospodarskimi stvarmi", se je vršilo to posvetovanj^ na podlagi referatov, ki so jih izdelali naši strokovnjaki. Posvetovanje je obsegalo različna viprašanja iz živinoreje in poljedelstva, dočim so ostala vprašanja iz vinogradništva in sadjarstva prihranjena za drugo priliko. Prvi referat se je tikal vprašanja plemenske živine. Poročal je o tem potovalni učitelj za živinorejo Martin Zupane iz Celja. Poročevalec je podal najpreje statistični material o številčnem stanju živine iin o sedanjih pasmah, ki se goje na Spodnjem Štajerskem in na našem delu Koroške. Pri tem je podal sledeče misli, ki jih je treba uvaževati našim živinorejcem. Naša domačegrudna živina uspeva zelo dobro in ima dobre lastnosti. Nizki dobičkanosnosti je vrzok nezadostno in enostransko krmljenje. Ob primernem krmljenju bi se dala rentabilnost domače živine v vsakem pogledu zvišati. Nujno potrebna je pravilna odbira in vzgoja dobrih plemenjakov. Domačegrudna živina naj se izboljšuje z vzgojo dobrih domačih plemenjaikov. Ravnotako je pospeševati prašičerejo z rednim razdeljevanjem dobrih merjascev. Zaenkrat je treba še uvoza plemenskih bikov in merjascev. Živinorejci naj se samii zavzamejo za povzdigo živinoreje, naj snujejo živinorejske zadTuge in odseke: poljedelsko ministrstvo naj kmalu uveljavi novi živinorejski zakon, naj da subvencije za premovanje in naj pripomore, da se znižajo železnični tarifi za prevoz plemenske1 živine. K s,klenu poroča, da so nekdanje dobre kupce za živino, ki so prihajali pred vojno iz Češke in Moravske, zamenjali Italijani, da jih je pa sedaj manj in zato zaostaja kupčija. Tudi ie kvarno za našo živinorejo, da prihaja iz Hrvatske toliko manjvredne živine (hrvatske buše). Temu referatu je sledil takoj drugi referat o organizaciji za pospeševanje živinoreje. Podal ga je inštruktor Krištof. Tudi ta poročevalec je podal najprej statistični pregled o gibanju živinoreje v 1. 1922. in 1923., ki je v tem času številčno tako nazadovala, da ceni izgubo pri goveji živini na 200 milijonov dinarjev, pri prašičereji pa na 30 milijonov dinarjev. Vzroki naza- dovanja niso le v dveletni suši, ampak tudi v pomanjkanju organizacijskega dela za povzdigo živinoreje. Po deželi manjka dela živinorejskih zadrug. Živinorejci se ne zavedajo, da je treba skupnega dela za razvoj in napredek živinoreje. V teh razmerah cvete prekupčija s svojimi trenutnimi dobički brez vsakega ozira na nadaljnji razvoj živinoreje. Tudi oblasti niso storile svoje dolžnosti napram živinorejskim zadrugam. Navaja primer s Kriško planino, ki je bila odvzeta Živinorejski zvezi za kamniški okraj. Poročevalec se zavzema za samopomoč v obliki živinorejskih zadrug. Te zadruge niso potrebne le za priskrbo bikov, za vzrejo plemenskih živali, za priskrbo dobrih mlekaric potom rodovnika, ampak tudi za to, da vzdržujejo pri včlanjenih živinorejcih živo zanimanje za povzdigo živinoreje, zlasti. za pravilno krmljenje, za dobre hleve in svinjake, za gnojišča In gnojniične jame, za kontrolno molžo itd. Kot propagandno sredstvo priporoča razstave in premovanja. Država naj pospešuje vzrejo plemenskih živali s tem, da jih nakupuje pri domačih živinorejcih. Končno predlaga, naj se za pospeševanje živinoreje snujejo povsod živinorejske zadruge in naj jih država podpira gmotno pa tudi s tem, da nastavlja potrebne inštruktorje. Razvila se je na to živahna debata, k,i so se je udeležili razni govorniki in iz katere je omeniti zlasti sledeče predloge in misli. Kmetijski referent inž. Zidanšek (Maribor) poudarja potrebo, da se plemenske živali predvsem doma izrejajo. Zadruge so potrebne za selekcioniranje živine. Potrebni so specialisti za pospeševanje živinoreje in državne podpore. Posestnik Supanlč (Jarenina) toži o nazadovanju živinoreje zaradi pomanjkanja bikov in zaradi slabih bikov. Najlepše telice gredo pod nož, ker jim manjka plemenske cene. Posestnik Hočevar (Struge) poudarja, da je danes glavno vprašanje, kako je izboljšati živinorejo glede kakovosti. Podpore so prenizke. Manjka dobrih plemenjakov. Potrebna so rejska središča in premovanja po istih. Dvigniti je rentabilnost živinoreje in pospešiti kupčijo s pomočjo dobrih trgovinskih pogodb. Posestnik Lovrač (Izlake) opozarja na važnost prašičereje za malega posestnika in na to, da trpi reja plemenskih prašičev, ker se onemogoča oddaja mladih praset v druge države. Doseči je treba izvoz za te živali in razentega tudi cenejša rnočn^ krmila. Lani je bila cena otrobom 6 K, letos 11 K, medtem ko so cene prašičem padle od 100 na 70 K. Posestnik Steblovnik (Rečica ob Paki) se pritožuje zaradi neoviranega uvažanja hrvaških buš, ki prizadevajo domači živinoreji mnogo škode v enem in drugem pogledu. Prosta go-nitev teh živali po cestah bi morala prenehati in so županstva in živinozdravniki poklicani, da to prepovedo z zdravstvenih in živinorejskih ozirov. Inštruktor Pevc (Radovljica) se zavzema za javni rodovnik za plemenske živali, za živinorejski zakon in za živinorejske organizacije po zgledu Danske. Posestnik Cvenkel (Ljubno) 'toži zaradi pomanjkanja bi-koreieev in poudarja, da je treba zaradi prireje potrebnih ple-m en i a kov podpirati živinorejske zadruge in živinorejske odbore. ozir. odseke. Posestnik Stoklas (Šmarje pri Jelšah) opozarja, da je treba približno sorodnost pri živini pTeprečavati z zamenjava-njem bikov in z nakupom bikov v inozemstvu. Ugodna prodajna cena bo najbolj vnemala domače živinorejce k vzreji potrebnih plemenjakov. Okr. ekonom Hladnik (Kranj) poudaria potrebo selekcioniranja in priporoča snovanje živinoreiskih zadrug in živinorejskih odborov, ki imajo sledniič enake naloge in enako delo za t>ovwlieo živinoreje. Poudarja dalie potrebo, da se znižalo vozni tarifi za močna krmila in za plemensko živino. (Dalje sledi.) VPRAŠANJA !N ODGOVORI. N» v«i kmetijsko - gospodarska in druga vprašania, ki dohajalo aa Kmetijsko dr«žbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašania «dov. Ki so podpisana s polnim imenom: brezimna vprašania ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanj« nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašania. ki pridejo pravočasno pred, izdajo lista: na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoie vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin la zato za take odgovore ne prevzame nikakega iamstva. Vprašanje 88. Ali se da skupna paša po zasebnih parcelah priposestvovati? Do letošnjega leta so pasli posestniki (po številu 24) iz naše vasi svojo živino skupno po parcelah vseh posestnikov. Sedaj zahtevajo oni, ki nimajo1 živine ali ki ne pasejo, odškodnino ali prepoved paše po njihovih zemljiščih. Drugi se temu upirajo, češ, da je skupna paša stara navada, izvirajoča iz starih časov, kar pomnijo oni in njihovi starši. Paša, in sicer skupna paša. pa je v teh krajih naravnost pogoj za obstoj kmeta, posebno pa malega kmeta. Kam se nam ie obračati v takih spornih agrarnih zadevah? (H. W. v P.) Odgovor: Gre tu za ostanek stare agrarne skupnosti. Nekdaj svobodno zemljo so si, ko se je pojavila potreba, razdelili pradedje med seboj, a si obdržali skupno pašo po razdeljenih zemljiščih. Agrarni pravnik vidi v tem ostanek stare agrarne skupnosti, kar je tudi resnica. Rimski juTisti pa, ki so osnovali naš veljavni občedržavljanski zakonik s preziranjem takih posebnih agrarnih odnošajev, govorijo v tem slučaju o pripo-sestvovanju servitutnih pašnih pravic na tujem svetu, čim sc dokaže, da obstoja ta skupna paša že vsaj od I. 1823., torej več nego sto let. To pa zato, ker znani ces. patent iz 1. 1853. zabranjuje nadaljnjo priposestvovanje paše na tujem svetu in priznava le one pašne servitutne pravice, ki so bile 1. 1853. že priposestvovane vsled več nego 30 (oz. 40) letnega izvrševanja. Stol sedmorice kot najvišje sodišče v naši državi zastopa v najnovejših sodbah pravilno stališče, da gre v takih slučajih za ostanke agrarne skupnosti in da spadajo spori v takih slučajih pred agrarnopravna oblastva (komisijo in komisarja za agrane operacije), ne pred sodišča. Vsekako je potrebna v spornih slučajih uredba teh takozvanih služnostnih pravic paše na tujem svetu, v kar so poklicana agrarna oblastva. in even-tuelno tudi okrajna (srezka) poglavarstva. Obrnite se torej na agrarnega komisarja v Ljubljani, ali na srezkega poglavarja v Črnomlju, ki bosta zadevo po izvršenih poizvedbah izročila pristojnemu oblastvu. Dr. F. S. M. Vprašanje 89. Parcelo, ki je bila porastla s hrastovim drevjem in sedaj posekana, bi rad zasadil z žlahtnim kostanjem. Zemljišče leži proti zapadni strani. Kako zasadim zemljišče s kostanjevim semenom? (M. B. v R.) Odgovor: 1. Nabrano in prebrano seme (lepa zrnja) natre-site pomešano s peskom do 15 cm na debelo na kakem pripravnem prostoru (lahko kar na porstem) ter ga pokrite z listjem ali slamo. Ob večjem mrazu pokrite močnejše, da seme ne zmrzne, proti pomladi pa polagoma odstranjujte to odejo, da se seme ne segrete in prehitro ne skali. Pazite vsekakor, da miši ne pridejo do niega! 2. Prostor, ki ga nameravate zasaditi, temeljito osnažite, to je odstranite s štori vred vsako drugo vrsto drevja in tudi pozneje ne pustite, da se s kakim drevjem ali grmovjem zarase. Ta vrsta drevja je proti obsen-čenju po drugih rastlinah občutljiva in boste imeli le usneh, ako poskrbite, da ostane nasad čist. to je, ne mešan s katerokoli drugo vrsto drevja. 3. Kostanjevo seme sejte na spomlad, ko več ne zmrzuje. Sejete lahko a) ali pod motiko 8 cm (4 prste) na ploboko in 15 cm vsaksebi v vrste, oddaljene 1.25 m eno od druge, ali na b) ako je to mogoče v brazde, ki iih notegnete s plugom 1.25 m vsaksebi, nakar zemljo z motiko nrekopliete in zrnja 8 cm globoko in 15 cm vsaksebi posejete ali posadite. Aiko bi bilo spravljeno seme do pomladi, se s tem ni pokvarilo; tako seme je treba le zeta previdno saditi, da se nežna koreninica ne odlomi. Praznine, ki bi se poleti 1925. pokazale, izpopolnite na pomlad 1. 1926. s sajenjem pod motiko. Inž. A. Tavčar. Vprašanje 90. Kako je pripraviti brinjeve jagode za kuhanje brinjevca? Ne vem, ali je treba brinje tako pripraviti kakor slive, ali je treba posebnega postopanja, (ing. I. I. v N.) Odgovor: Dobro dozorjeno brinje je zmeti na mlinu z gladkimi vaici. Dobljen zdrob je dati v kad in zaliti z vodo, tako da ga voda pokriva. Kad naj bo na toplem prostoru, zato da brozga lahko kipi. Dnevno dvakrat je brozgo premešati. Po preteku 8—14 dni pade trop na dimo, kar je znak, da je brinje pokipelo. Nato se prične s kuho. Iz hladilnika naj teče pre-kapina ali „destilat" v vrč, ki bodi podobno izdelan kakor je vrček za mašno vino v cerkvi, namreč da ima cev za odlivanje, ki sega do dna. Prekapina je iz olja in „nange". Olje se nabira na vrhu, ker je lažje od nange (beline). Nango, ki se nabira pod oljem, je odlivati, dokler ne sega olje do dna. Na ta način odločimo olje in ga v lekarni kot brinovo olje drago prodamo. Nango potem še enkrat prekuhamo, da dobimo čisti brinjevec. S. Vprašanje 91. Kravo je poškodovalo tele na sescih, sedaj pa rasejo tam gobasti izrastki črnikaste barve. Kako naj zdravim gobaste izrastke na sescih? (F. N. v S.) Odgovor: Na vimenu so se napravili izrastki iz zunanje kože (bradavice, popilomi), ki so prav neprijetni in dostikrat zelo trdovratni ter se radi dolgo upirajo zdravljenju, včasih pa tudi sami nepričakovano izginejo. Zdravljenje je zelo različno: izrastke, katere je mogoče podveza ti, podveželno s svilenimi ali pa elastičnimi (gumijevimi) nitkami in se morajo podveze vedno zopet iznova nategovati; obenem mažemo izrastke z jodovo tinkturo. Ako se pa vkljub temu širijo izrastki po vimenu ali celo ipo drugi koži, treba je živinozdravniške pomoči. Vet. Vprašanje 92. Imam 10 let sitaro kravo, ki je zelo lišpava, nerada je, hujša, po rebrih se ji drži koža in majejo se ji sprednji zobje. Kako naj zdravim lišpovo kravo? (F. K. v O.) Odgovor: Da je krava lišpova, nerada je, hujša in se ji po rebrih drži koža, je vzrok najbrže njena starost, vsled katere so tudi zobje oslabeli in se majejo. S takimi zobmi pa žival težko in slabo grize klajo, ki se vsled tega slabo prebavi in prehrana trupla trpi; žival začne hirati, oslabi, izgubi podkožno tolšoo in koža se trdo sprime z okostjem, posebno po rebrih. Skrbeti morate torej za lahko prebavno krmo; z zdravili tu ni mogoče veliko pomagati; treba je celo in pravočasno misliti na odprodajo živali v zakol. Vet. Vprašanje 93. 8—9 tednov stari prašiči so se pričeli drgniti, koža postaja čimdalje bolj trda in raskava. Radi jedo, a vendar se nič dobro ne razvijajo. S čim naj zdravim prašiče, ki imajo raskavo kožo? (A. S. v R.) Odgovor: Prašički bolehajo ali na posledici kake notranje bolezni, ali pa vsled zunanje nesnage in mokrote v svinjakih. Živali morate krepko hraniti, skrbno paziti, da so svinjaki in nastilj vedno suhi in snažni, istotako pa tudi živali same, katere je ob ugodnem gorkem času okoipati v mlačni vodi. Dobro je pri kapeli rabiti milo ali pa pridejati 1 žlico saneolina, ki ga izdeluje domača tvrdka „Chemotechna" v Ljubljani, Mestni trg 10. Vet. Vprašanje 94. Dveletno žrebe ima „mehurje" na nogah. Rad bi mu dal obveze ali nogavice, ki se priporočajo v 13. štev. „Konjerejca" iz 1. 1920. Kje so dobe nogavice ali gamaše za konje? (F. Z. v D.) Odgovor: Take nogavice ali gamaše dobite pri raznih jermenarjih in sedlarjih, ki prodajajo konjske oprave. V Ljubljani n. pr. pri Jos. Stupida, Slomškova ulica. Vet. Vprašanje 95. Kako se odpravijo črni žitni žužki, ki so se zaplodili v zrnju? (L. S. v M. N.) Odgovor: Črne žitne žužke je težje odpravljati, kakor pa odvračati. Odvračamo jih s tem, da držimo žarnico snažno in da žito pogosto obračamo. Za odpravljanje črnih žužkov se pa priporoča namočiti vrečo v žveplovem ogljiku in jo pogrniti čez kup dotičtiega žita, ki bodi z vrhom nasut. Na to je pokriti ta kup še s kako trdno plahto, da žvepleni ogljik bolje učinkuje in pokonča vso zalego. Za en kubični meter žita (10 hI) je treba 500 gr žveplovega ogljika. Cez 12 ur naj se kup odkrije in razgrne, da se do dobrega prezrači in zveši. Ravnanje z žveplo-vim ogljikom bodi previdno, ker je nevarno-vnetljiv. Tega dela ni pri luči opravljati. —n. Vrašanje 96. Kako naj zatiram žitnega molja, ki se je v žitnici silno zaredil? (T. K. v Z.) Odgovor: Na to vprašanje se je že velikokrat odgovorilo v tem zmislu, da je treba v žitnici reda in snage, da se ubranimo tega škodljivca. Razantega je treba žito pogosto obračati in prezračevati, posebno od maja do julija, ko letajo metuljčki po žitnici. Žitni molj zareja male gosenice, ki dolbejo po notranjosti zrnja in ga preprezajo s tanko prejo, tako da je napadeno zrnje lahko spoznati. Ko jeseni dorastejo, se razlezejo po špranjah in razpokah lesa, da se tam zabubijo v mešičkih in tako prezimijo. Naj se torej vse špranje in razpoke gladko zadelajo in zamažejo z apnom ali katranom. Stene žit-niice naj so sploh gladke in pobeljene. Ce se je ta škodljivec preveč vgnezdil, je treba za nekaj časa žitnico sploh izprazniti in do dobrega očistiti vse zalege. Pri čiščenju nabrani zapredki (mešički) naj se sežgo. —r—. Vprašanje 97. Ali smem vrane, ki mi močno škodujejo, 10 korakov od hiše postreliti? Imam orožni list in lovsko karto. (H. I. v Sp. D. pri Pl.) Odgovor: Vrane, kavke in šoje se sme loviti ali pokon-čevati vsak čas in na kakršenkoli način, ker te ptice ne uživajo nikakega varstva. Ce imate orožni list in lovsko karto jih lahko streljate po svojem posestvu. —n. GOSPODARSKE STVARI. Kmetijsko posvetovanje v Ljubljani, ki ga je priredila družba na iniciativo kmetijskega ministra dr. Kulovca dne 4. oktobra v vseučiliški dvorani in ki je imelo na programu važna vprašanja za povzdigo živinoreje in poljedelstva, se je izvršilo z najboljšim uspehom. Zborovanja, ki ga je vodil vladni komisar prof. E. Jarc, se je udeležil tudi kmetijski minister dr. Ku-lovec, ki je ponovno govoril k eni in drugi točki. Referati so bili sledeči: Vprašanje plemenske živine in organizacija pospeševanja živinoreje (referenta M. Zu-panc in A. Krištof), mlekarstvo (ref. A. Pevc), konjereja (ref. Fr. Cerne), rastlinski škodljivci (ref. F. Trampuš), gnojenje in obdelovanje zemlje (ref. inž. R. Lah), semenogojstvo (ref. inž. I. Mikuž), travništvo (ref. inž. I. Turk), kmetijski pouk (ref. V. Rohrman). Posvetovanje je trajalo dopoldne od 8. do K1. ure in popoldne od K3. do 6. ure. Posvetovanja so se udeležili med drugimi: oba šefa kmetijskih oddelkov inž. Zidanšek in Sancin, ravnatelj Zinavc, prof. dr. Jesenko, zastopniki zadružnih organizacij in drugi kmetijski ve-ščaki in posestniki. Poročilo o stavljenih predlogih in o debatah prinesemo v tej in v prihodnjih štev. „Kmetovalca". Minister dr. Kulovec je med debato opozoril na to, da hoče skrbeti po eni strani za potreben poljedelski kredit in se ima v ta namen osnovati osrednja zadružna banka, kakortudi, da se bo državni proračun izdatno povzdignil za potrebe slovenskega kmetijstva. Zagotovljena je tudi prepotrebna mlekarska šola na Gorenjskem. Zborovanje je zaključil predsednik prof. Jarc z zahvalo ministru, referentom in udeležnikom. Zborovanja se je udeležilo nad 50 interesentov. Premovanje goveje živine v Predosljah pri Kranju Živinorejska zadruga v Predosljah pri Kranju priredi v nedeljo, 26. oktobra t. 1. premovanje goveje živine za svoj okoliš. Premovanje se prične ob 9. dopoldne na Brdu. Popoldne ob treh bo zborovanje živinorejcev v Predosljah v Ljudskem domu, kjer se bo razdelilo premije za najboljšo plemensko živino. Na anketi za kmetijski kredit, ki se je vršila pod predsedstvom poljedelskega ministra g. dr. Kulovca dne 13. in 14. septembra v Beogradu, se je sprejela soglasno resolucija, da se osnuje s pomočjo zadružnih central osrednja zadružna banka in da pomaga z znatnejšim kapitalom tudi država in da naj da država že naprej 50 milijonov Din potom Slavnega Zadružnega Saveza zadružnim centralam in drugim kmetijskim organizacijam, dokler se ne ustanovi osrednja zadružna banka. Dovoljevati se imajo krediti poljedelcem potom zadružnih central in lokalnih zadrug. Vinogradništvo v naši državi. Iz podatkov, ki jih je navedel referent na anketi vinogradnikov in vin. trgovcev, povzemamo, da je največ vinogradov v Hrvatski s Slavonijo (41.470 ha s pridelkom 1,157.000 hI), potem v Dalmaciji (34.147 ha s pridelkom 1,037.000 hI). Nato sledi Vojvodina s 29256 ha površine in s pridelkom 797.000 hI, Severna Srbija (207.707 ha in 770.000 hI), Slovenija 20-833 ha in 418.973 hI, Bosna in Hercegovina (4162 ha površine in 113.000 hI pridelka) ter Južna Srbija (8558—110.000 hI). Najmanj je vinogradov v Črni gori (560 ha, pridelka pa 9600 hI). Izvoz vina. V letu 1920. smo po podatkih, ki jih je objavila anketa poljedelskega ministrstva o vinski krizi, izvozili 20.646 hi vina v vrednosti 6.9 milijonov dinarjev, leta 1921. 19.112 lil v vrednosti 5.6 milijonov, leta 1922. 85.267 hI v vrednosti 34.3 milijnov, leta 1923. pa 25.9-78 hI v vrednosti 14.7 milijonov dinarjev. KMETIJSKE NOVICE. Kisanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se nt more za zimo posušiti (trava, detelja, repna in pesna cima itd.), se da v jamah okisati in nam okisana služi lahko vso zimo kot izvrstna krma za govejo živino, zlasti >pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav z uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja in vporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se ♦ega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dneh od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu prilika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bo dajalo vsak dna od 2. do 4. ure popoldne. — Ravnateljstvo. Oddaja vinskih trt in sadnih drevesc iz drž. trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo pomlad se bo oddajalo iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj vpeljanih vrst, kakor: laške graševine, muškat-nega silvanoa, belega burgundca, rumenega šipona, zelenega silvanca, žlahtnih i. dr., cepljenih na riparijo iportalis, rupestris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerskega mošanclja, renskega bobovca, baumanovke, kanadke i. dr. po sledečih znižanih cenah: cepljenke Ia, .po 1500 Din, za 1000 komadov; korenjaki Ia, po 250 Din, Ila po 75 Din, 1000 komadov; ključi Ia, po 100 Din, Ila po 35 Din, 1000 komadov; drevesa (visoko-debelnata) Ia po 15 Din, Ila po 10 Din komad. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se zaraču-nijo trte in drevesa za 50% dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu, v dotioni t-rtnica ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaracuni lastne stroške. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti, potem šele ostale. Naročila na to blago morajo biti kolekovana (5 Din za vlogo), in se imajo vložiti najkesneje do 15. novembra t. 1. ali pri pristojnem sreskem ekonomu ali pa pri dotični drž. trtniai, ozir. drevesnici, odnosno pri „V1-narskem ali sadjarskem nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru". Po tem roku se razdeli zaloge sorazmerno med vse uipraviičence in se jim dostavi tozadevna nakaznica. Drevesa se lahko dobe tudi že to jesen, toda le, če se vloži na-ročila vsaj do 20. septembra t. 1. pri imenovanem nadzor- Za velikega župana: Inž. Josip Zidanšek s. r. URADNE VESTI. Vsem podružnicam na znanje! Kmetijska družba bo v teku letošnje zime prirejala eno- in večdnevne kmetijske tečaje. Podružnice, ki želijo dobiti take tečaje, naj se o priliki občnega zborovanja o tem pogovore in naj se za prireditev takega tečaja čimpreje -priglasijo, in sicer z navedbo časa, kedaj želijo dobiti tak tečaj, in z navedbo učne tvarine, ki naj se na drobno jemlje pri teh tečajih. Tržne cene v LJubljani In v Mariboru. Cene so navedene v dinarjih. Ljubljana Maribor Konji (prigon v Lj. 324, v M. — glav.): t par dobrih konj 15.000 do 20.000 Voli In krave (prigon v Lj-148, v M. —.glav): I kg žive teže I....... i . . . n....... i , , , m....... 1 „ , „ krave, klobasarice 15" - • 13 5d 12-50 T- do 9'- Teleta (prigon v Lj. 22, v M. — glav): 1 kg žive teže....................16'- do 17' Prašiči (prigon v Lj. 140 majhnih pujskov, v M. 603 glav): Perutnina: t komad, piščanec...... t . kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: I liter mleka........ I , smetane....... 1 kg čajnega masla .... 1 kg surovega masla..... 1 „ bohinjskega sira..... 1 „ sirčka ........ 1 lajce.......... Ljubljana Maribor 15"- do 25 — 20- do 45 — 40"- do 50'— 50-— do 65 — 3"- do 3-75 3" - do 3 5C 12-- do 16 — 60-— do 70- - — 50-— 40-— do 44- - 52-- - 12 - 5'- do r--1-75 do 2"— 1-75 do 2 25 Žito in druge: 1 komad 6— 8 tednov stari..... 250'— 350' „ 3— 4 mesce » ............— • , 5- 7 , ....... • , 8-10 , ....... » „ enoletni ......... — i kg žive teže, debeli ...... , mrtve , » ..............— Kože: 1 komad konjske kože ............— I kg goveje kože ............— . telečje kože ............— II kg prašičje kože ............— t . gonjega usnja ...... 1 . podpUto-r .......— 200'- do 300'— 325-— do 510-— 700" - do 750"— 825.— do 950'— 1225 — do 3 75-- 16*25 do 18-75 23-75 do 27-50 175*— do 15-- do 27-50 do 10--100-— do 75'- do 200--17-50 30-- 175"— I.OC"- 1 q pšenice 1 , rži , . 1 „ Ječmena 1 , ovsa 1 » prosa...... 1 , koruza (nove, sušene! 1 , ajde....... 1 , fižola, ribnican . . . 1 „ fižola prepelicur 1 . krompirja .... Krma: V q sladkega sena . . . 1 „ kislega sena . . . 1 , slame...... Kurivo: 1 m* trdih drv . nc^Jrih 370--330' — 375'-330--300*— 280--340--450* — 400'— 150"— too- 75--75-- 400'— 400-375'-300 -400*— 375' — 500* - do 7C0'-do .75- 150'- do 200' - 63"— do 75--35-— do 40' 45'— do 50-- 16*'-'20 do 22 "— 175'- do 200'-do 150'— 150" do 175*-