Primorski dnevnik PETEK, 27. MAJA 2016 št. 124 (21.664) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 trst - Na 6. strani Zdravnik naj bi pohabil paciente Slovenski kirurg z ambulanto v Trstu nova gorica - Na 14. strani »V Sloveniji obvezna ustanovitev pokrajin« Forum vložil pobudo na ustavno sodišče ŠPORT - Na 18. strani Breg Mediachem brez finala Polfinale končnice deželne C-lige silver trst - Režiser Salvatores in njegov Trst TRŽAŠKA - Esatto ponuja dvojezične obrazce, Ribiško naselje brez slovenskega napisa Dvojezičnost da in ne migranti - Med Libijo in Sicilijo Nov brodolom Včeraj v 22 akcijah rešili 4100 ljudi, več desetin je pogrešanih m ^mm FV.-- K ír. ^ i - m - ~ __ _ _ _ k Vt k Ij X rfc —"»—t ■ i m h jut 1 TRST - Slovenski davkoplačevalci bodo lahko odslej plačevali občinski davek na nepremičnine IMU in na odpadke Tari s pomočjo dvojezičnih poenotenih obrazcev spremno pismo z navodili, podatki in razčlenjenimi zneski pa bo v slovenskem jeziku. Za to bo dovolj, da se občani, ki tega še niso storili, obrnejo na družbo Esatto neposredno v njenih uradih, prek faksa ali elektronske pošte. V Ribiškem naselju v dvojezični devinsko-nabrežinski občini pa se je medtem pojavila enojezična (v italijanščini) cestna tabla. In to kljub temu, da se je občinski odbor uradno opredelil za dvojezično tablo. Nekje se je očitno močno zataknilo, kot potrjuje začudeni župan Vladimir Kukanja. Glede dvojezičnosti v tržaški pokrajini torej dobra in slaba novica. Na 4. strani zdravstvo Pol milijona smrti zaradi raka posledica krize? LONDON - Globalna finančna kriza bi lahko bila odgovorna za dodatnih 500.000 smrti zaradi raka med letoma 2008 in 2010, ugotavlja študija v zdravstveni reviji Lancet. Študija pojasnjuje, da so bolniki verjetno zaradi brezposelnosti ali krčenja sredstev za zdravstvo ostali brez zdravljenja. Raziskovalci so ugotovili porast smrti zaradi raka za vsak odstotek povečanja brezposelnosti in upada izdatkov za zdravstvo. Na 2. strani trst - Refoma lokalnih uprav Napeto vzdušje ■ • v v na upravnem sodišču TRST - Z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores bo v Trstu snemal nadaljevanko izredno uspešnega filma Nevidni fant (Il ragazzo invisibi-le). »Trst je fotogenično in gostoljubno mesto,« je povedal v pogovoru, potem ko mu je tržaški župan Roberto Cosolini podelil srednjeveški pečat mesta. »V novem filmu bomo vsekakor občudovali bolj monumentalen in magični Trst, ki je v vseh pogledih čudovita kulisa,« je napovedal. Na 7. strani Marino Sossi zahteva več dela za mlade Na 5. strani Rojac: Sodobna glasba nagovarja vsakogar Na 10. strani Prihodnji vikend števerjanski Likof Na 13. strani Potrebujem filozofskega svetovalca? šepet ulice Montecchi / 11 trst - Obisk članov komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenski poslanci spoznali stvarnost naše skupnosti TRST - Včeraj se je prvič v tekočem mandatu v Trstu mudila delegacija komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je obiskala vrsto osrednjih ustanov in organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenski poslanci so se tako seznanili z razvejano dejavnostjo in dosežki, a tudi težavami slovenske narodne skupnosti, ob tem je bila tudi poudarjena potreba po večjem sodelovanju na obmejnem področju ter po skrbi za jezik in kulturo. Predsednik komisije Ivan Hršak pa je napovedal določen porast sredstev iz Slovenije za manjšino. Na 3. strani goriška pokrajina - Podjetje Ater Na neprofitno stanovanje čaka preko 1100 družin 9771124666007 2 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji MIGRANTI - Kar 22 reševalnih akcij v zadnjih 24 urah med Libijo in Sicilijo Rešili 4100 ljudi, pogrešanih in mrtvih pa je na desetine Ob potopitvi plovila včeraj kljub posegu reševalcev spet med 20 in 30 utopljenih RIM - Po dramatičnem reševanju stotin migrantov z ladje, ki se je v sredo prevrnila nekaj desetin milj pred libijsko obalo, je včeraj ponovno prišlo do brodoloma v Sicilskem prelivu, v katerem je utonilo na desetine ljudi. Po najprevidnejših ocenah naj bi mrtvih bilo med 20 in 30. Do včerajšnjega brodoloma je prišlo približno 35 morskih milj pred libijsko obalo, ko se je plovilo, na katerem se je gnetlo več kot sto migrantov, začelo potapljati. Alarm je dala posadka izvidniškega helikopterja evropske misije EunavforMed. Na prevrnjenem plovilu, ki je bilo že docela pod vodno gladino, je bilo še kakih 50 mi-grantov, ki so klicali na pomoč, drugi pa so skušali plavati v bližini. Na kraj so poklicali reševalna plovila evropske misije in italijanske obalne straže, ki sta skupno rešili 88 preživelih, za nekaj desetin drugih pa je bilo že prepozno. »Ocenjujemo, da je mrtvih med 20 in 30 ljudi,« je povedal Antonello De Ren-zis Sonnino, tiskovni predstavnik pomorske operacije EU v Sredozemlju Eu-navforMed, ki si prizadeva zajeziti tihotapljenje ljudi v Evropo. »Luksemburško izvidniško letalo je opazilo prevrnjen čoln približno 35 navtičnih milj od libijske obale z okoli 100 prebežniki v vodi oziroma oklenjenih na plovilo,« je pojasnil. V reševanje sta se vključili španska fregata Reina Sofia in italijanska obalna straža, ki sta prebežnikom v vodi metali rešilne jopiče. »Na žalost so bila tam tudi trupla,« je povedal De Renzis Sonnino. S sicilskega poveljstva obalne straže pa so včeraj sporočili, da so v zadnjih 24 urah opravili kar dvaindvajset reševalnih posegov, pri tem rešili 4100 ljudi, nepojasnjeno pa ostaja število smrtnih žrtev in pogrešanih v morju, ki naj bi jih bilo več desetin. Več desetin naj bi bilo tudi pogrešanih v sredinem brodolomu, ko se je prevrnila ladja, na krovu katere naj bi se gnetlo več kot 600 ljudi. Približno 560 so jih rešili, iz morja so potegnili 5 trupel, druge pogrešajo. Dobro vreme na pragu poletja je sprožilo nov val migracij med Libijo in Italijo. Preživele včerajšnjega brodoloma bodo oblasti dodale na seznam skoraj 40.000 mi-grantov, ki so letos že prispeli v italijanska pristanišča. Dramatičen trenutek sredinega potapljanja ladje, s katere so rešili 560 preživelih, pet je bilo trupel, nekaj desetin pa naj bi bilo še pogrešanih ansa ZDRAVJE - Po izsledkih študije v znanstveni reviji Lancet Finančna kriza morda kriva za 500.000 smrti zaradi raka LONDON - Globalna finančna kriza bi lahko bila odgovorna za dodatnih 500.000 smrti zaradi raka med letoma 2008 in 2010, ugotavlja študija, ki so jo včeraj objavili v zdravstveni reviji Lancet. Študija pojasnjuje, da so bolniki verjetno zaradi brezposelnosti ali krčenja sredstev za zdravstvo ostali brez zdravljenja. Do navedene številke so raziskovalci prišli na podlagi ugotovljenega porasta smrti zaradi raka za vsak odstotek povečanja brezposelnosti in vsak odstotek upada izdatkov za zdravstvo. Uporabili so statistike Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne banke za več kot 70 držav z več kot dvema milijardama prebivalcev in analizirali trende za obdobje med letoma 1990 in 2010. »Na podlagi naše analize ocenjujemo, da je bila ekonomska kriza samo v 34 državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) med letoma 2008 in 2010 povezana z 260.000 dodatnimi smrtmi zaradi raka,« je povedal avtor študije iz londonskega Imperial Collegea Mahiben Ma-ruthappu. »To nakazuje, da bi lahko bilo po svetu v tem obdobju več kot 500.000 dodatnih smrti zaradi raka,« je dodal. Samo v Evropski uniji naj bi zaradi krize za rakom umrlo 160.000 ljudi več, kot bi jih sicer. V ZDA naj bi bilo dodatnih smrti 18.000. V Španiji in Veliki Britaniji, ki sta zagotavljali univerzalno zdravstveno varstvo, dodatnih smrti niso ugotovili. »Rak je vodilen vzrok smrti po vsem svetu. Razumeti, kako ekonomske spremembe vplivajo na preživetje raka, je zato ključnega pomena,« je izpostavil Maruthappu. »Ugotovili smo, da je večja brezposelnosti povezana z večjo smrtnostjo zaradi raka, a pred temi učinki varuje univerzalno zdravstveno varstvo,« je dodal. To še posebej velja za rake, ki jih je mogoče pozdraviti, kot so rak dojk, prostate in debelega črevesa. »Brezposelni bolniki lahko dalj časa ostanejo brez diagnoze in so deležni prepoznega ali nezadostnega zdravljenja,« pa je ocenil soavtor študije Rifat Atun z univerze Harvard. Ameriška raziskovalca Graham Colditz in Karen Emmons pa sta v komentarju k študiji izpostavila, da podatki predstavljajo močan argument v prid univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in njegovim zaščitnim učinkom pred smrtjo zaradi raka. V letu 2012 je zaradi raka umrlo okoli 8,2 milijona ljudi. Indija bo marku Gironeju dovolila vrnitev v Italijo NEW DELHI - Indijsko vrhovno sodišče je včeraj odobrilo takojšnje izvajanje sklepa mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, da italijanski mari-nec Salvatore Girone lahko na prostosti v Italiji pričaka zaključek arbitražnega postopka. Gironeja v Indiji obravnavajo kot morilca, ker je skupaj s kolego La Torrejem, ki je že dalj časa doma zaradi zdravstvenih razlogov, pred obalo indijske zvezne države Kerala streljal in ubil dva neoborožena ribiča. Premier Matteo Renzi je izrazil zadovoljstvo zaradi odločitve indijskega sodstva in napovedal, da pričakuje Gironeja na praznovanju dneva republike 2. junija. Ministri EU za čezmejno prenosljivost spletnih vsebin BRUSELJ - Ministri EU, pristojni za konkurenčnost, so v Bruslju včeraj dosegli soglasje o čezmejni prenosljivosti spletnih vsebin, s čimer bi bile vsebine, za katere so uporabniki plačali v domovini, dosegljive tudi v drugih državah članicah. To bo evropskim državljanom, ki na spletu plačajo naročnino za vsebine, kot so glasba, igre, filmi ali športni dogodki, omogočila dostop do njih tudi v drugi državi članici, ko bodo tam na počitnicah, izletu ali na službenem potovanju. Stališče ministrov bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, so zapisali v sporočilu ob koncu razprave. Zaradi protestov v Franciji manj jedrske energije PARIZ - Srditi sindikalni protesti proti reformi trga dela v Franciji so dosegli tudi jedrske elektrarne v državi. Včeraj so stavkali zaposleni v vseh 19 jedrskih objektih, je povedala Marie-Claire Caille-taud iz sindikata CGT. Ponoči je proizvodnjo zmanjšalo dvanajst jedrskih reaktorjev, je dodala. Pri dobavitelju elektrike EDF so zagotovili, da je oskrba zagotovljena. Sindikati so včeraj nadaljevali tudi z blokadami cest do skladišč goriv. V številnih mestih so potekale demonstracije in akcije. Po več dnevih stavke in blokad, ki so povzročili pomanjkanje goriva na številnih bencinskih črpalkah, nasprotniki sporne delovne zakonodaje zdaj napovedujejo še zaostritev pritiska na vlado. Premier Manuel Valls je obsodil proteste, prvič pa je spričo pritiska sindikatov namignil na možnost izboljšanja sporne reforme. JAPONSKA - Ob prvem dnevu vrha voditeljev držav G7 Kritičen odziv Kitajske Peking: G7 naj se ne vmešava v spor o Južnokitajskem morju - Tusk za globalno reševanje begunske krize TOKIO - Voditelji držav G7 so ob začetku vrha na Japonskem včeraj obiskali najbolj sveto šintoistično svetišče. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob robu dejal, da si bo na vrhu prizadeval za globalno podporo reševanju begunske krize v Evropi. Japonski premier Shinzo Abe je voditelje Francije, Italije, Kanade, Nemčije, Velike Britanije, ZDA in EU peljal v najbolj sveto šintoistično svetišče Ise, da bi "razumeli duhovnost Japoncev". Ob robu dvodnevnega vrha v obmorskem kraju Shima, v središču katerega so sirski konflikt, migracije, terorizem in upočasnjevanje svetovnega gospodarstva, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost okrepila pomoč pri reševanju begunske krize, s katero se sooča Evropa. Ocenil je, da mora skupina zavzeti jasno in odločno stališče do spornih kitajskih ozemeljskih zahtev v Južnokitajskem morju in ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Kitajska je voditelje G7 že opozo- Voditelji G7 so v parku šintoističnega svetišča posadili spominska drevesa ansa rila, naj se ne vmešavajo v spor v Južnokitajskem morju. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je Japonsko obtožila, da želi vrh izkoristiti za izolacijo Kitajske in da se želi vmešavati v spor v Južno-kitajskem morju. Kitajska si lasti večino Južnokitajskega morja, ki je bogato z naravnimi viri, tam je zgradila tudi umetne otoke in s tem utrdila svojo suverenost. A območje si lastijo tudi druge države, med njimi Vietnam in Filipini. To je tretji vrh skupine, na katerem Rusija ne sodeluje, potem ko je bila pred dvema letoma iz skupine G8 izključena prav zaradi priključitve Krima. Pogovori na dvodnevnem vrhu so se začeli z delovnim kosilom. Vrh se bo končal danes, ko bo ameriški predsednik Barack Obama kot prvi ameriški predsednik obiskal Hirošimo, na katero so ZDA med drugo svetovno vojno odvrgle atomsko bombo. ZDA - Inšpektorji State Departmenta Hillary Clinton v težavah zaradi elektronske pošte WASHINGTON - Notranja preiskava ameriškega State Departmenta je ugotovila, da je nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton z uporabo zasebnega strežnika samovoljno kršila pravila glede varnosti komunikacij ter zanemarjala opozorila, da to krši zvezne standarde. Preiskava pomeni udarec za njeno predsedniško kampanjo, saj so republikanci pohiteli s trditvami, da ni zaupanja vredna oseba, ker laže. Clintonova je doslej trdila, da je bila uporaba zasebnega strežnika elektronske pošte napaka, vendar pri tem ni bila ogrožena nacionalna varnost. Njen tiskovni predstavnik Brian Fallon se je osredotočil na del poročila, ki pravi, da je zasebni strežnik uporabljal tudi njen predhodnik Colin Powell ter da so imeli pomanjkljiv odnos do varnosti komunikacij tudi drugi njeni predhodniki. Clintonova torej ni delala nič drugega, česar ne bi delali drugi pred njo. Preiskovalci so ugotovili, da je leta 2011 prišlo do dveh poskusov vdora v njen strežnik, ki je bil potem nekaj časa zaprt. Sporočili so tudi, da ne Clintonova ne nje- ni najtesnejši sodelavci niso hoteli sodelovati v preiskavi. Preiskovalno poročilo omenja dva primera, ko je tehnična služba v State De-partmentu izražala skrbi zaradi varnosti zasebnega strežnika, vendar je iz kabineta državne sekretarke dobila sporočilo, da je pravna služba uporabo strežnika odobrila. Preiskovalci so ugotovili, da pravna služba ni nikoli dala zelene luči za uporabo zasebnega strežnika. Zasebni strežnik njene elektronske pošte preiskuje tudi FBI, ki skuša ugotoviti, ali je bila kršena nacionalna varnost s kazenskega vidika. Doslej je bilo objavljenih 52.000 kosov elektronske pošte z njenega zasebnega strežnika, nekaj tisoč pa ne, ker je Clintonova dejala, da so zasebne narave. Pošta, ki je bila objavljena, potrjuje njene trditve, da nikoli ni pošiljala ali sprejemala zaupne pošte. Poročilo State Departmenta je predsedniški kandidat republikancev Donald Trump v Kaliforniji nemudoma uporabil za dodatne napade in zmerjanje s "pokvarjeno Hillary". / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 29. maja 2016 3 TRST - Obisk članov parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vpogled v razvejano stvarnost Slovencev v Italiji Srečanja s predstavniki cele vrste ustanov in organizacij - Napoved porasta sredstev iz Slovenije TRST - Seznanitev s stvarnostjo Slovencev v Italiji, njihovimi uspehi in problemi, a tudi napoved, da se bodo po obdobju krčenja sredstva iz Republike Slovenije za organizacije naše narodne skupnosti v določeni meri povečala. Tudi to je pomenil včerajšnji celodnevni obisk delegacije komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Trstu. Šlo je za prvi obisk v tekočem parlamentarnem mandatu komisije, katere delegacijo so sestavljali predsednik Ivan Hršak, podpredsednica Anita Koleša ter člani Violeta Tomič, Ljudmila Novak in Danijel Krivec, katere je spremljala še slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš s kon-zulko Eliško Kersnič Žmavc. Spored je bil kar natrpan: po začetnem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavši-čem (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walterjem Bandljem (Svet slovenskih organizacij) na konzulatu so poslanci obiskali Tržaško knjižno središče, Narodni dom, deželni sedež državne radiotelevizije RAI, deželni svet Furlanije Julijske krajine, Primorski dnevnik in Kulturni dom, kjer je popoldne potekalo srečanje s predstavniki osrednjih organizacij Slovencev v Italiji. Gostom iz Slovenije so delovanje, uspehe in težave lastnih organizacij orisali Marta Ver-ginella (Slovensko stalno gledališče), Ivan Pe-terlin (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji), Devan Jagodic (Slovenski raziskovalni inštitut), Martin Lissiach (Zveza slovenskih kulturnih društev), Tatjana Ole-tič (Slovenska prosveta), Ksenija Majovski (Narodna in študijska knjižnica), Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje), Milena Padovan (Glasbena matica - predsednik Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice Saša Quinzi je moral zaradi drugih obveznosti stran), Živa Gruden (Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra) in Edi Bukavec (Kmečka zveza). Ob razvejanem delovanju, sodelovanju pri čez-mejnih projektih in uspešnih dogodkih, kot PORDENON Otrok utonil v posodi za plastiko PORDENON - Zdravniki pordenonske bolnišnice so včeraj razglasili cerebralno smrt 17-mesečne deklice, ki se je ponesrečila na domačem dvorišču. Deklica iz kraja Castelnuovo del Friuli je predsinočnjim utonila med padcem v približno pol metra visoko kanto za zbiranje plastike, kjer je, kot kaže, iskala igračo, ki ji je tja padla. Pri tem ji je spotaknilo in je padla v posodo, kjer je bilo nekaj centimetrov deževnice. Nesrečni punčki, ki je edinka, sta takoj priskočila na pomoč starša, na kraj tragedije je prišel rešilec z zdravnikom, ki je otroka oživljal že na mestu. Z rešilcem so ga nato v spremstvu karabi-njerjev iz Spilimberga pripeljali do 30 kilometrov oddaljene pediatrične klinike v Pordenonu, kjer so se zdravniki celo noč trudili, da bi mu rešili življenje. Otrokovo srce je ponoči začelo znova biti, včeraj zjutraj pa žalostna novica o cerebralni smrti. Tožilstvo je uvedlo preiskavo, po prvih ugotovitvah je nesreči botroval splet tragičnih okoliščin. Slovenski poslanci so obiskali tudi Tržaško knjižno središče fotodamj@n sta Slofest v Trstu in Slovensko multime-dialno okno v Benečiji, so predstavniki organizacij izpostavili tudi težave. Naj tu omenimo na področju gospodarstva negotovost glede ohranitve slovenskega predstavnika v novi tržaško-goriški trgovinski zbornici in konkurenco italijanskih stanovskih organizacij, na področju kmetijstva pa omejitve na zaščitenih območjih Natura 2000, kar je problem tudi v Sloveniji. Predsednika krovnih organizacij Pav-šič in Bandelj pa sta poudarila predvsem potrebo po večjem obmejnem sodelovanju ter po večji skrbi za jezik in kulturo, gostje iz Slovenije pa so se seznanili tudi z vprašanjem posledic reforme krajevnih uprav in volilne zakonodaje, kjer narodna skupnost tvega, da ostane brez predstavnika v novem italijanskem parlamentu, kar so poudarili zlasti na srečanju s predsednikom deželnega parlamenta FJK Francom Jacopom, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik Igor Gabrovec in deželni svetnik Stefano Ukmar. Na omenjenem srečanju pa so sogovorniki drugače poudarili tudi pomen krepitve odnosov med Slovenijo in FJK, medtem ko je treba ob bok spoštovanju in vrednotenju manjšin dodati npr. še okolje in evropske politike. Glede vprašanja financiranja slovenskih ustanov v Italiji je predsednik komisije Hršak napovedal določen porast sredstev iz Republike Slovenije, kar je postalo možno zaradi ponovne gospodarske rasti v državi. Po obdobju krčenja sredstev so torej trend zopet obrnili navzgor, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je že februarja nakazal sredstva za projekte Slovencev v Italiji, medtem ko so morale organizacije v preteklosti čakati do poletja oz. jeseni, da so prejele denar, je novinarjem dejal Hršak. Podobne stvari je bilo med drugim slišati tudi na srečanju na sedežu našega dnevnika, kjer so delovanje in težave, ki izvirajo predvsem iz negotovosti novega režima financiranja dnevnikov v Ita- liji, orisali predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin, predsednik Družbe za založniške pobude PRAE Bojan Brezi-gar, prokurist Paolo Mahorčič in odgovorni urednik Aleksander Koren, pri čemer je goste zanimalo predvsem delovanje zadruge, oglaševanje ter razmerje med prihodki od naročnin in oglasov na eni ter od javnih dotacij na drugi strani. Slovenskim poslancem je včerajšnji celodnevni obisk vsekakor omogočil vpogled v stvarnost Slovencev v Italiji, kjer se nekatera vprašanja ponavljajo oz. ostajajo odprta, čeprav je opaziti določen napredek. Izrazili so pripravljenost pomagati slovenski narodni skupnosti, ki je po besedah generalne konzulke Ingrid Sergaš kakovosten sooblikovalec tega prostora. V okviru srečanj pa je po besedah predsednika SSO Bandlja padel tudi predlog o oblikovanju dokumenta, v katerem bi bolj podrobno opisali pomembnejša odprta vprašanja. Ivan Žerjal GOSPODARSTVO Fincantieri: Bono ostane upravitelj TRST -Goričan Giuseppe Bono (na sliki) ostane pooblaščeni upravitelj družbe Fin-cantieri. Tako so odločili delničarji družbe, ki so za predsednika potrdili Giam-piera Massola. Oba bosta opravljala funkcijo dve leti. Družba Fincantieri, ki ima uradni sedež v Trstu, sodi med največje ladjedelniške družbe na svetu. V 230 letih je družba zgradila preko 7 tisoč ladij, trenutno zaposluje skoraj dvajset tisoč uslužbencev, od katerih skoraj osem tisoč v Italiji. Festival inovativnosti KOPER - V Kopru je bil včeraj sedmi festival inovativnosti in podjetništva festINNO. Bogat program podjetniškega dogodka leta je obsegal delavnice, okrogle mize, predavanja, razprave in predstavitve z domačimi in tujimi predavatelji, izkušenimi podjetniki, kreativnimi študenti in drugimi praktiki. Festival so skupaj organizirali Katedra za podjetništvo na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem, Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, Center za sodelovanje z gospodarstvom pri koprskem Znanstveno-raziskovalnem središču ter Fakulteta za turistične študije - Turistica. Pri Kopru umrl motorist KOPER V prometni nesreči na cesti med Bertoki in Bivjem je včeraj popoldne umrl 20-letni motorist iz okolice Kopra. Prednost je motoristu izsilil 62-letni voznik osebnega vozila z območja Ankarana, ki se je vključeval na prednostno cesto. Sopotnica na motorju se je poškodovala. TRST - Obravnava prizivov proti medobčinskim zvezam Na sodišču je bilo napeto Sodniki bodo razsodili v zakonskem roku 45 dni - Predsednik Zuballi zagrozil, da bo izpraznil sodno dvorano TRST - Deželno upravno sodišče (DUS) bo v zakonskem roku 45 dni razsodilo o prizivu županov iz videm-ske pokrajine proti reformi lokalnih uprav. Pritožbo je vložilo 56 občin (v glavnem gre za desnosredinsko obarvane uprave), ki postavljajo pod vprašaj medobčinske zveze in komisarske uprave za »neposlušne« občine. Proti reformi se je pritožila tudi videmska Pokrajina. Odvetnica Teresa Billiani, ki zastopa občine, je na včerajšnji obravnavi sporno reformo polemično označila za avtoritarno in nedemokratično, medtem ko je njena kolegica Federica Asquini (Pokrajina Videm) vztrajala, da ni pravne osnove za medobčinske zveze. »Slednje ne morejo biti ustanovljene, dokler ne rimski parlament dokončno uzakoni novi deželni statut,« je dodala odvetnica. Odvetnik deželne uprave Massimo Luciani je ocenil, da so vse pritožbe ne samo zelo splošne, temveč tudi brezpredmetne. Reforma FJK temelji na t.i. reformi Delrio, ki ukinja pokrajine, in ki so jo nekatera italijanska upravna sodišča že ocenila kot skladno z ustavo. Odvetnik Luciani je seveda predlagal sodnemu zboru DUS zavrnitev vseh pritožb. Deželno upravno sodišče si je vzelo poldrugi mesec časa za sodbo o prizivih, ki se tičejo reformo lokalnih uprav fotodamj@n Včerajšnja obravnava je potekala v precej napetem vzdušju. Na sodišče so prišli skoraj vsi župani, ki so vložili pritožbo, prišli so tudi nekateri deželni svetniki desnice in desne sredine, ki podpirajo njihov boj proti medobčinskim zvezam. Nekateri župani so glasno oporekali odvetniku deželne uprave, tako je predsednik sodišča Umberto Zuballi zagrozil, da bo izpraznil dvorano. Sodba DUS bo torej skoraj gotovo prišla po junijskih upravnih volitvah, morda pa tudi prej, čeprav je malo verjetno. V vsakem primeru bo odločitev sodišča imela politični naboj, zadeva pa se bo končala na Državnem svetu in morda tudi na Ustavnem sodišču. Upravno sodišče je pred nekaj tedni zavrnilo pritožbi občin Dolina in Števerjan ter sedmih Slovencev iz tržaške in goriške pokrajine. Obe pri- tožbi sta, sicer z različnih izhodišč, sloneli na prepričanju, da nastajajoče medobčinske zveze kršijo kolektivne in individualne pravice Slovencev. Sodni zbor pa ni tega mnenja. Prepričan je namreč, da sama reforma lokalnih uprav ne dovoljuje odstopanj od obstoječe stopnje zaščite, pritožbi pa bolj odražata strah pred omejevanjem pravic, kot pa njihovo dejansko kršenje, piše v sodbi. 4 Petek, 27. maja 2016 APrimorski r dnevnik dvojezicnost Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.it Kako je mogoče? Dnevna kronika redkokdaj postreže isti dan z novicama na isto (ali podobno) temozdve-ma različnima predznakoma, kot seje to zgodilo včeraj. Tema: dvojezičnost. Predznakplus:predstavitev dvojezičnega poenotenega obrazca za vplačilo občinskega davka na nepremičnine. Predznak minus: namestitevle enojezične, italijanske table Villaggio del Pescatore v dvojezični devinsko-nabrežinski občini. Agencija za prihodke je zadostila zahtevi po enakopravnem jezikovnem obravnavanju slovenskih davkoplačevalcev, kar gre toplo pozdraviti, z upanjem, da se bodo slovenski plače-valci odslej poslužili teh obrazcev. Ukrep se je rodil slaba dva tedna pred volitvami. Pred nekaj tedni je tržaška občinska uprava namestila dvojezične smerokaze na Opčinah in na Proseku. Naključje? Gotovo. Ob čemer pa se vsiljuje domneva, da bi bili mnogo bolj zaščiteni, če bi se take ali drugačne volitve vrstile vsako leto. Ali še bolje: vsakih šest mesecev... Drugačna zgodba seje včeraj pisala v de-vinsko-nabrežinski občini. Župan Vladimir Kukanja sploh ni vedel, da je bila ob vhodu v Ribiško naselje nameščena tabla z izključno italijanskim imenom zaselka. Kako je to mogoče? Uprava je dala nalog za postavitev novih dvojezičnih tabel pred vhodi v vse vasi, saj imajo - po 1. odstavku 9. člena občinskega statuta -vse vasi uradno dvojezično ime. V Ribiškem naseljuje bilo to še posebej potrebno, ker je bilo doslej na tabli označeno le italijansko ime: Villaggio del Pescatore. Namestitev novih tabel, z občinskim grbom ob strani, je bila priložnost, da se jezikovna vrzel zapolni. Ostalo pa je vse kot po starem. Zakaj? Občinska uprava je dala nalog tehničnemu uradu, naj pripravi načrt za namestitev dvojezičnih tabel po vseh vaseh in je tudi dobila v vpogled osnutek dvojezične table Villaggio del Pes-catore - Ribiško naselje. Kaj se je potem zgodilo? Zakaj je bila nameščena tabla s samo italijanskim imenom zaselka? Kje se je zataknilo? Kdo je zagrešil napako? Na ta vprašanja bo občinska uprava poiskala odgovore in ustrezno okrepala, je zagotovil odbornik Andrej Cunja. Kdorje storil napako, pa naj jo tudi plača, saj namestitev nove, dvojezične table bo nekaj stala, dodatnega stroška pa ne gre naprtiti na grbo devinsko-nabrežinskih davkoplačevalcev. w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Spremno pismo bo samo v slovenskem jeziku Dvojezični obrazci za davka IMU in Tari Za to bo dovolj, da se davkoplačevalci (tudi prek elektronske pošte) obrnejo na družbo Esatto Slovenski davkoplačevalci bodo lahko odslej plačevali občinski davek na nepremičnine IMU in na odpadke Tari s pomočjo dvojezičnih poenotenih obrazcev (t.i. F24), spremno pismo z navodili, podatki in razčlenjenimi zneski pa bo v slovenskem jeziku (za obrazec F24 je odgovorna agencija za prihodke, medtem ko spremno pismo pripravi občinska uprava). Za to bo dovolj, da se občani, ki tega še niso storili, obrnejo na družbo Esatto neposredno v njenih uradih, prek faksa, pisma ali elektronske pošte. Vest so posredovali včeraj na tiskovni konferenci v mestni hiši generalni direktor družbe Esatto Giulio Curiel, tržaška podžupanja Fabiana Martini ter tržaški občinski svetnik in predsednik občinske proračunske komisije Igor Švab. Srečanja se je udeležila tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila, ki je pozdravila novost in spodbudila javno upravo, naj nadaljuje po tej poti. Javne uprave in povezana podjetja, kot je Esatto, lahko namreč koristijo finančna sredstva, ki jih ponuja 8. člen zaščitnega zakona. S tem se je končno zaključil dolg postopek, ki se je začel marca lani, je povedal Švab, medtem ko je Curiel dodal, da so morali rešiti več tehničnih težav, na primer glede strešic. Martinijeva in Švab sta vsekakor poudarila, da je bila tržaška občinska uprava v zadnjih petih letih vedno bolj pozorna do potreb slovenske narodne skupnosti, Švab pa je bil med tistimi - tako podžupanja Martini - ki je z zahtevami Slovencev najbolj seznanjal občinsko upravo oz. skupščino. Ksenija Dobrila je še poudarila, da je potrebno isto pozornost razširiti še na druga področja, začenši s šolskim. Temu je dodala, da morajo biti posebno pozorni pri ti- Zgoraj: dvojezični obrazec F24. Desno: predstavitev v mestni hiši, z leve Ksenija Dobrila, Fabiana Martini, Giulio Curiel in Igor Švab fotodamj@n skanju slovenskih besed oz. imen s posebnim ozirom na šumnike. Švab je poleg tega tudi najavil, da bo občinska uprava kmalu postavila nosilce za slovenske zastave na vseh šolah in vrtcih. Občani, ki so od družbe Esatto v preteklosti že zahtevali dvojezične obraz- ce, bodo odslej prejemali te obrazce samodejno. Kdor pa bo hotel zdaj vložiti prošnjo, lahko to stori v uradih Esatto na Trgu Sansovino št. 2 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 16, ure, ob sredah in sobotah od 9. do 13. ure. Še najlažja pot bo uporaba elektronske po- šte prek naslovov esatto@esattospa.it in esattospa@legalmail.it, v priponki pa bo treba posredovati tudi osebno izkaznico. Občani bodo lahko posredovali prošnjo tudi prek faksa ali pošte, tudi v tem primeru bo potrebno priložiti fotokopijo osebne izkaznice. (ag) devin-nabrežina - Namestitev novih tabel ob vhodih v vasi ... s presenečenjem Ribiško naselje le italijansko Božič Legiša iz Štivana opozoril na zgolj italijansko ime na tabli - Kukanja bo izdal odredbo o odstranitvi table - Občina bo ukrepala Božič Legiša iz Štivana je bil zadnje dni pozoren na nameščanje novih dvojezičnih tabel ob vhodih v vasi in zaselke v devinsko-nabrežinski občini. Še posebej ga je zanimala nova tabla ob vhodu v Ribiško naselje. Predvsem zato, ker je bilo na dosedanji zapisano edi-nole italijansko ime zaselka: Villaggio del Pescatore. Desno tabla z italijanskim imenom Villaggio del Pescatore; levo dve tabli: zgornja dvojezična, spodnja enojezična Pred dnevi je »dočakal« novo tablo in bridko ugotovil, da se v primerjavi s prejšnjo, modro, ni skoraj nič spremenilo. Na beli tabli je bil pred imenom narisan občinski grb, ime pa je bilo spet le italijansko: Villaggio del Pescatore. »Nemogoče!« je včeraj presenečeno vzkliknil devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja ob novici, da so v njegovi občini namestili novo cestno tablo z edilnole italijanskim imenom vasi. »Tako ne more biti,« je dodal, in pojasnil, da je občinska uprava izdala sklep, s katerim morajo biti imena vseh vasi napisana dvojezično, italijansko in slovensko, kot to določa občinski statut. Odbornik za javna dela Andrej Cunja je obnovil celotni upravni postopek, ki je privedel do namestitve novih tabel. »Stara tabla je bila enoje-zična, zato jo je bilo treba zamenjati z novo, dvojezično, da bi zadostili določilom občinskega statuta. Izkoristili smo zamenjavo vseh tabel ob vhodih v vasi, da bi zapolnili to vrzel. Občinski tehnični urad je pripravil osnutke tabel vseh vasi. Odborniki smo jih pregledali, tudi zato, da bi preve- rili pravilni zapis slovenskih imen, in zelo dobro se spominjam, da je bil napis na tabli dvojezičen: Villaggio del Pescatore - Ribiško naselje.« Kaj se je potem zgodilo? Na to vprašanje bo odgovorila preiskava, ki jo bo izvedla uprava, da bi prišla zadevi do dna. Nadaljnji postopek je predvideval oddajo dela v zakup. Tega si je zagoto- vilo podjetje Segnaletica stradale giu-liana iz Vileša, ki je tudi postavilo table. »Podjetje je namestilo table po osnutkih, ki jih je posredoval občinski tehnični urad. Segnaletica stradale giulia-na je osnutke le natisnila in nato postavila table ob vhodih v vasi,« je dopolnil odbornik Cunja. Tako je bila prav ob vhodu v Šti-van Božiča Legiše nameščena dvojezična tabla S. Giovanni di Duino - Šti-van (z dvojezičnim nazivom občine (Duino-Aurisina - Devin-Nabrežina), pod njo pa enojezična tabla o izhodu iz vasi Villaggio del Pescatore (in tudi ime občine je na tej tabli le italijansko (Duino-Aurisina). Kaj sedaj? »Zupan bo takoj podpisal odredbo o odstranitvi novih tabel z izključno italijanskimi imeni vasi,« je napovedal odbornik Cunja. Obenem je potrdil, da bo uprava preverila celotni postopek od priprave načrta do namestitve tabel, da bi ugotovila, kje je prišlo do napake. Potem pa ... »Ukrepali bomo, kot je treba,« je napovedal odbornik Andrej Cunja. (mk) / Primorski TRŽAŠKA Petek, 27. maja 2016 5 trst - Občinske volitve 5. in 19. junija Enajst županskih kandidatov, dvajset list za občinski svet in nova pravila za preference MOLO MENIS {CAMJOKlO ALLA GAMûA Dl 9CWO) - _____ MAflWO SOSSI (CAMJDAIÛAUAOfllCAQI SMDACO fcH NICOLJkSPOHZ* O _____ ~ ... -- (CAMXttTOALLACAHCA DI 8MÜCO) m ____ 1 P.] 1 F ROBERTO COSOLMI IWJ (CAIMMTO ALLA CARICA DI SHÜOI) 5 J ALESSIA ROSCLÉN (CAMJIMIÛ ALLACAaEA Dl S» DACÛ HAURdO FOGAR (CAMHJATOALLACABICAU atJDACq ------- V nedeljo, 5. junija bodo v tržaški občini neposredno volili župana in občinski svet. Volišča bodo odprta od 7. do 23. ure. V nedeljo, 19. junija je predviden drugi volilni krog in to v primeru, če nobeden od kandidatov 5. junija ne bo presegel absolutne večine glasov. V morebitnem drugem volilnem krogu (t.i. balotaža) se bosta pomerila prvi in dru-gouvrščeni županski kandidat. Dve preferenci in ločeno glasovanje Glasovnica za župana in občinski svet (na gornji fotografiji) bo oranžne barve. Volilec bo imel na razpolago razne načine glasovanja. Prekrižal bo lahko ime in priimek županskega kandidata. V tem primeru gre glas samo županskemu kandidatu in ne z njim povezani listi ali listam. Volilec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata in istočasno simbol z njim povezane liste. V tem primeru gre glas županskemu kandidatu in listi. Ob prekriža-nem simbolu sta možni ena ali dve preferenci. V primeru dveh preferenc, mora biti ena obvezno oddana moškemu, druga pa ženski. Če se tega pravila ne upošteva, se drugi glas razveljavi. Volilna pravila dopuščajo možnost nepovezanega ali ločenega glasovanja (v it. voto disgiunto). Volilec lahko prekriža kandidata za župana in hkrati listo, ki ni povezana z njim. trst - Intervjuji z županskimi kandidati Sossi: Glavna skrb za nova delovna mesta Javna uprava mora na prvem mestu spodbujati nastanek novih delovnih mest, še posebej za mlade. To je mnenje županskega kandidata liste Sinistra per Trieste (Levica za Trst) Marina Sos-sija, ki se poleg tega zavzema za postopno zaprtje koksarne v škedenjski železarni. Pred meseci je kazalo, da bo nastala enotna levičarska lista, ki naj bi jo sestavljali SKP, KSI, del tržaškega SEL, lista Tsipras in Civatijevo gibanje Possibile. Do tega ni prišlo, ker ste se nazadnje razdelili. Na eni strani je Združena levica z Iztokom Furlaničem, na drugi je vaša kandidatura. Zakaj ni prišlo do skupne kandidature in kaj pričakujete od volitev? Ravnali smo se na osnovi smernic državne stranke Svobode, ekologije in levice, ki se bo razpustila - čeprav se nekateri pretvarjajo, da ni tako - in bo v tem okviru nastala Sl-Si-nistra italiana (Italijanska levica). To zahteva seveda precej časa. Leve sredine dejansko ni več, za to pa nosi odgovornost Demokratska stranka, ki se je za to še kar potrudila. Dovolj je pomisliti na dogajanje na socialnem področju, na rast števila brezposelnih, na vprašanje pokojnin. Z Zvezo levice smo iskali dialog do zadnjega, a niso hoteli pristati na to, da se razpustijo in vstopijo v SI. Poleg tega so bila huda nesoglasja gle- Marino Sossi de škedenjske železarne. Zakaj? V naši listi se zavzemamo za postopno zaprtje delovanja koksarne in plavža ter za prirejanje izpopolnjeval-nih tečajev za delavce, ki jih bo treba nato zaposliti v hladni valjarni. Zaradi teh razlogov smo se tudi razdelili in nastala je nova skupina, pri kateri sodeluje tudi bivši član Gibanja 5 zvezd poslanec Aris Prodani. Kdo so kandidati na vaši listi? Ali so na seznamu tudi Slovenci? Seveda, nosilka liste je Erika Cej, ki je Slovenka, je mlada in je ženska. Na listi so poleg nje mnogi mladi in starejši iz mesta in s Krasa, ki so aktivno vključeni v volilno kampanjo in skušajo vsi skupaj ustanoviti nekaj novega v levici. Kaj pa? Mnogo ljudi ne verjame več v politiko. Nekoč so bili komunisti tisti, ki so glasovali »proti sistemu«, nato so prišli Grillovi pristaši, danes pa... Bistveno je, da nastane v levici nekaj novega s posebnim poudarkom na šibkejših in da zvabimo na volišča vse tiste, ki so izgubili zaupanje v politiko in politike. Katere so glavne točke vašega programa? Na prvem mestu je prepričanje, da mora javna uprava takoj ukrepati na področju zaposlovanja, še zlasti mladih. V Trstu so v zadnjih 20 letih zabeležili 26 tisoč prebivalcev manj (tisoč v zadnjem letu), ker so bili brezposelni in so zapustili mesto. Temu gre dodati, da je že 4.500 oseb zaprosilo za državljanski dohodek, od teh pa je kar 36 odstotkov že zaposlenih. Te številke pa so sorazmerno znatno večje od tistih v Vidmu, Pordenonu in Gorici. To je dokaz, da je naše mesto bolno in trpi. Kaj mora nastati v starem pristanišču? Potrebna je javna in demokratična kontrola nad dogajanjem. Nujno bo, da se o tem poroča v občinskem svetu, kajti informacije dobivamo prek tiska. Tiste, ki zahtevajo informacije, žal obtožujejo,da zavirajo razvoj. Pa vendar je zahteva po informiranju in po participaciji znak demokracije. Aljoša Gašperlin Matteo Renzi jutri v Trstu Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi bo jutri v Trstu, kjer bo podpisal pomemben sporazum za obnovo starega pristanišča. Premier se bo z vrha G7 na Japonskem vrnil v Italijo nocoj. Jutri ob 11. uri bo v Benetkah, ob 14. uri pa bo v Trstu podpisal dogovor, na osnovi katerega bo Rim namenil 50 milijonov evrov za staro pristanišče. Renzi bo nato odpotoval v Kalabrijo. Volitve 2016 Volitve za rajonske sosvete V tržaški občini bodo v nedeljo 5. junija tudi volitve za izvolitev rajonskih svetov, ki jih je skupno sedem. Glasovnica bo ciklamne barve. Volilec mora prekrižati simbol stranke, ob tem lahko odda eno oziroma dve preferenci (moškemu in ženski), kot za občinski svet. Kdo se poteguje za županski stolček? Za županski stolček se potegujejo Fabio Carini, Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Maurizio Fogar, Iztok Furlanič, Giorgio Marchesich, Paolo Menis, Vito Potenza, Alessia Ro-solen, Marino Sossi in Nicola Sponza. Vsi kandidatke in kandidati za občinski svet so na spletni strani Dežele Furlanije-Julijske krajine http://elezioni.resione.fvs.it/elezCom.html. Carinija podpira lista Startup Trieste, dosedanjega župana Cosolinija štiri liste in sicer občanska lista, Trieste solidale, Demokratska stranka in SEL, Dipiazza uživa podporo Fratelli d'Italia, Severne Lige, Liste Dipiazza, občanske liste Stop prima Trieste Stranke upokojencev in Forza Italia, Furlanič ima za sabo Združeno levico. Fogar uživa podporo gibanja proti železarni No ferriera, Marc-hesicha podpirajo indipendentisti gibanja Fronte indi-pendenza TLT, Menisa podpira Gibanje 5 zvezd, Poten-zo istoimenska občanska lista, Rosolenovo podpira gibanje UnAltra Trieste Popolare, Sossija levičarska lista Sinistra per Trieste, Sponzo pa Uniti per Trieste. Javno srečanje z županskimi kandidati na temo železarne V krožku Ferriera bo danes ob 18. uri javno srečanje z županskimi kandidati na temo železarne. Srečanje prirejajo sindikati Fim-Cisl, Fiom-Cgil, Uilm-Uil in Failms. Valentina Repini na javnem srečanju DS o kulturi V hotelu Savoia Excelsior bo danes ob 18. uri javno srečanje o kulturi. Pobudo prireja Demokratska stranka, govorili bodo kandidati za tržaški občinski svet Valentina Repini, Giovanni Barbo, Alessandro Carmi in Francesca Romanini. Furlanič se je zaradi stavke odpovedal sejnini Zaradi sredine stavke uslužbencev krajevnih uprav predsednik tržaškega občinskega sveta in županski kandidat Združene levice Iztok Furlanič ni sklical občinske seje, odpovedal pa se je tudi sejnini, ki bi mu pripadala zaradi sodelovanja na zasedanju komisije za proračun. Kot je zapisal v sporočilu, je to storil iz solidarnosti do uslužbencev, ki so upravičeno stavkali, ker že sedem let čakajo na obnovo delovne pogodbe. Kandidati Svobode, ekologije in levice na Opčinah Kandidati stranke Svobode, ekologije in levice Odinea Zupin, Dana Čandek, Sabrina Morena, William Starc in Jacopo Lillini se bodo danes med 10. in 13. uro srečali z občani v središču Opčin. Popravek V včerajšnji številki smo napačno napovedali predvolilna dogodka. Srečanji s kandidati DS v Trebčah in s kandidati SSk v Gropadi sta bili sinoči in ne danes. Za napako se opravičujemo. KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Valentina Repini (Demokratska stranka) Za kandidaturo na občinskih volitvah sem se kot neodvisna kandidatka v sklopu slovenske komponente na listi DS odločila, ker menim, da je aktivna pot plodnejša od pasivne in kritizerske drže. Rada imam svoje mesto in želim soustvarjati njegovo zgodbo. Podpiram dosedanje delo in program kandidata za župana Roberta Cosolini-ja, ki v zadnjih letih premika Trst iz zaprtosti in pasivnosti. Predaja Trsta drugim političnim opcijam bi bil korak nazaj tudi za slovensko narodno skupnost. Moje življenjsko vodilo je usmerjeno v načela mul-tikulturnega dialoga in solidarne družbe. Delovne izkušnje so mi omogočile poznavanje slovenske in širše kulturne scene, kar predstavlja zanimivo odskočno desko za plodne povezave in sodelovanja z regijami, ki mejijo na naš prostor. Program Roberta Cosolinija vsebuje dve pomembni točki za našo narodnostno skupnost. Projekt vključitve občine v postopek vračanja tržaškega Narodnega doma Slovencem, ki naj bi zaživel tudi kot večkulturni center, in razvoj kraških vaških jeder z možnostjo financiranja iz sredstev Evropskega sklada. V tem smislu se bom trudila tudi za povezovanje med krajevnimi upravami, ker verjamem, da zmaga tisti, ki zna prisluhniti in ustvarjati sinergije. Menim, da je kulturni sektor, iz katerega izhajam, ključnega pomena za kakovostno življenje in socialno kohezivnost. Verjamem v ustvarjalnega in razmišljujočega posameznika ter zdravo družbo, ki se ju lahko doseže tudi z zagotavljanjem kakovostnih kulturno-umetniških vsebin za otroke, mlade in odrasle. Kandidatka Valentina Repini podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Cosolinija Morena Savi (Združeni za Trst) Ljubim križ, mojo rojstno vas, in ljubim tudi Trst, na žalost v zadnjem času vidim umirati moje lepe vasice in moj dragi Trst. Zato sem se odločila, da se vključim in sem previdno izbrala gibanje, ki ima moje iste cilje: Združeni Za Trst. Želim dati svoj prispevek za izboljšanje kakovosti življenja in takoj jih uresničiti. S prosto teritorialno cono imamo priložnost, da se odpravi DDV na vseh proizvodih. Pridobili bi 20% manj od trenutne cene, odstraniti gre tudi trošarine na goriva, da bi prihranili 40%. Poleg teritorialne proste cone, ponovne uporabe starega pristanišča in obnove toplega predela železarne je mogoče po eni strani razvijati turizem in trgovino, po drugi pa prispevati k izboljšanju okolja in nastanku številnih novih delovnih mest. Naravna posledica tega razvoja bi privedla do zmanjšanja ali celo izničenja migracije mladih; v zadnjih 50 letih smo izgubili približno 25% prebivalstva v Trstu. Na našem lepem Krasu primanjkujejo nedvomno jasli in rekreacijski centri: okrepiti je treba obstoječe in tudi zgraditi nove. Dom za starejše Don Marzari na Pro-seku je treba preurediti v zdravstveni dom in izkoristiti možnost za dnevni center za starejše. Kandidatka Morena Savi podpira županskega kandidata liste Združeni za Trst Nicolo Sponzo. 6 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji trst, ljubljana - Izbruhnila afera o Janezu Zimmermannu, ki živi in dela v Trstu Z »nevarnim« zdravnikom se ukvarja tudi ministrstvo Slovenski zdravnik Janez Zimmermann, ki se je pred časom preselil v Trst in odprl ambulanto v prvem nadstropju poslopja v Ulici Roma 3, kjer dela z ženo, je v središču pozornosti po sredini oddaji Odmevi na TV Slovenija. Iz prispevka novinarke Evgenije Carl izhaja, da naj bi zdravnik nestrokovno operiral krčne žile svojih pacientov ter povzročal škodo do take mere, da so neki ženski - domnevno zaradi posledic zdravnikovega posega -celo amputirali nogo. Včeraj so se vrstile izjave pristojnih organov in institucij, slovensko ministrstvo za zdravje pa bo o ravnanju Janeza Zimmermanna obvestilo italijanske oblasti. Zasebni zdravnik že dvajset let množično operira krčne žile. Pri tem pod nož zvabi zdrave ljudi, ki jih zavaja, da jim bo pozdravil žilne zaklopke, je poročala TV Slovenija. Zimmermann po navedbah televizije operira v neprimernih prostorih in z rezi, ki iznakazijo tudi mlada dekleta. Bolnike naj bi novačil po domovih upokojencev, zdraviliščih, trgovinah s sanitetnim materialom, prepričal pa naj bi jih z zgodbo o dolgih javnih čakalnih vrstah in nujnostjo operacije. Če pacient operacije ne plača pravočasno, ga izsiljuje za denar in grozi. Kot je za TV Slovenija povedala ena izmed pacientk, je Zimmermannu za operacijo plačala 1600 evrov. Pacientko, ki je med posegom stokala od bolečine, pa naj bi pozval, naj se zadrži ter dvignil glas radia, da je ne bi poslušali sosedje. Zdravnik je bil dejaven na Obali, kjer naj bi paciente operiral kar v hotelskih sobah in kozmetičnih salonih, pri čemer naj bi bile higienske razmere po navedbah TV Slovenija neprimerne. Odkar zdravstvena zavarovanja plačujejo tudi posege v tujini, pa je dejaven tudi v Trstu, kjer je odprl zasebno ordinacijo v Ulici Roma 3. Intervjuvani žilni kirurgi v Sloveniji ga ne poznajo oziroma ga poznajo samo po tem, da so morali odpravljati posledice nje- Janez Zimmermann v televizijskem prispevku, desno noga ene od pacientk, ki trdi, da ji je zdravnik povzročil hude poškodbe (obe sliki MMC RTVSLO), spodaj tabla na pročelju stavbe v Ul. Roma (FOTODAMJ@N) govih posegov. Novinarka je pred nekim hotelom ustavila Zimmermanna, ki pa se je njenim vprašanjem izmikal. Dejal je, da je pozdravil že 660 ulkusov, glede kirurških posegov na žilnih krčih pa dejal, da je sam »mogoče eden najbolj resnih, ki to dela«. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina pravi, da je zbornica že opravila nadzore nad zdravnikom Janezom Zimmermannom, ki naj bi maza-ško operiral krčne žile, in mu izrekla opomin. Napovedal je, da bo znova sprožil vse potrebne postopke proti zdravniku. Zimmermann je po Možinovih besedah določeno obdobje deloval brez ustrezne licence. Možina je v izjavi medijem potrdil, da pončana - Mazaško-vandalska akcija v Ul. Orlandini Namesto bagra ... kramp Skušali so vlomiti v Dom kultur - S kljukastimi križi in runskimi znaki so popackali grafite Z bagrom niso mogli priti, so pa uporabili kramp. Tako je eden od predstavnikov Doma kultur - ki pa ni hotel, da bi ga imenovali - pokomen-tiral mazaško-krampovsko akcijo nad zunanjostjo strukture v Ul. Orlandini, nekakšnemu središču tržaških socialnih središč. Neznanci so se v noči na četrtek pritihotapili pred pročelje Doma kultur in s črnimi razpršilci popackali tamkajšnje grafite s celo vrsto kljukastih križev in runskih znakov. Na tleh pred vhodom so napisali Trieste non vi vuole - Trst vas noče. Nočni zlikovci so prinesli s sabo tudi kramp. Z njim so večkrat udarili v kovinska stranska vhodna vrata s tako močjo, da so prebili kovinsko ploščo, da je v vratih zazevala luknja. V prostore Doma kultur pa niso mogli, ker so bila vrata zavarovana z dvojno kovinsko ploskvijo. Huliganskega dejanja so se zavedli nekateri obiskovalci Doma kultur malo po osmih zjutraj. Skrunilci so na tleh pustili nekaj odrabljenih pločevinastih razpršilcev, ob vratih, ki so jih skušali zaman vlomiti, pa so opazili naslonjen kramp. Očitno so ga storilci pustili na kraju vandalskega dejanja. Zakaj, ni znano. Predstavniki Doma kultur so kmalu odstranili odrabljene razpršilce, po- Kljukasti križi na grafitih pročelja Doma kultur v U. Orlandini fotodamj@n poldne pa je »pozabljeni« kramp še de-žural ob vratih. Odgovorni niso prijavili dejanja; niso poklicali policijskih organov. Zakaj? Odgovor je bil obotavljajoč. Nezaupanje, verjetno ... Namig na bager pa je bil dokaj jasen. Med ponedeljkovim obiskom v Trstu je tajnik Severne lige Matteo Salvini namignil, da bi morali »z bagrom nad Dom kultur.« Dostop s tako težkim vozilom po ozki rampi, ki vodi do vhoda v poslopje, bi bil vprašljiv. Tako naj bi se »namesto bagra zavihtel kramp.« Seveda, če je taka »razlaga« nočne akcije verodostojna ... (mk) je Zimmermann član zbornice. »Seznanjeni smo s sumi, da je delo opravljal v nasprotju z medicinsko doktrino. Mi bomo ponovno sprožili postopke ugotavljanja odstopanja od profesionalnega vedenja in ukrepali,« je napovedal predsednik zbornice. Dodal je, da se bo z zdravnikom pogovoril, da bi preprečil nadaljnje ogrožanje varnosti bolnikov. Zdravniška zbornica Slovenije je doslej obravnavala štiri primere domnevno nestrokovnega ravnanja zdravnika Janeza Zimmermanna. Razsodišče zbornice mu je izreklo javni opomin in kolegialno priporočilo. Zbornica je lani želela opraviti redni strokovni nadzor nad delom Zimmer- manna, a so od izvajalca prejeli obvestilo, da ne dela več pri njih. Z zdravniške zbornice so tudi sporočili, da je Zimmermann sprva pridobil licenco za delo na področju družinske medicine. Od avgusta 2011 je nima več, je pa 8. maja 2008 pridobil licenco še iz splošne kirurgije, ki jo je 6. maja lani uspešno podaljšal do leta 2022. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj napovedala, da bodo skušali pripraviti zakonske določbe za področje nadzora kakovosti in varnosti v zdravstvu, da se taki primeri ne bi več dogajali. Po besedah Kolar Celarčeve v tem trenutku ne vedo, ali je kateri od prizadetih bolnikov vložili kakšne pobude za kazensko odgovornost kirurga. Napovedala pa je, da bodo stopili v stik z italijanskimi oblastmi in jih seznanili s tem, kar vedo. »Morda tudi tam ne vedo za nič,« je dodala. »Primer Zimmermann je lep primer, ko gospodarski interes prevlada nad stroko in etiko. Že večkrat sem poudarila, da zdravstvena storitev ne more biti gospodarska storitev, zdravstveno stanje bolnika bi moralo biti v ospredju,« je še dejala ministrica. (sta, af) zimmermann Soproga trdi, da gre za zaroto »Mož je trenutno zaseden, z odvetniki pripravlja demantije in tožbe, na slovenski in italijanski strani,« je včeraj po telefonu povedala Sabina Zimmermann, soproga in sodelavka zdravnika Janeza Zimmermanna, ki se je po oddaji Odmevi znašel v središču pozornosti. Zim-mermanova je povedala, da z možem že dalj časa živita v Trstu, na to odločitev pa je v veliki meri vplivalo nenaklonjeno ozračje v zdravniških krogih v Sloveniji, ki naj bi zdravnika stalno ovirali. Televizijski prispevek v Odmevih pa je označila kot nameren in skonstruiran napad. Janez Zimmermann izhaja iz družine kočevskih Nemcev, ki so bili v Sloveniji močno ovirani in ni mu bilo dopuščeno, da bi študiral medicino, je povedala njegova soproga. »Zato se je odločil študirati v Nemčiji, kjer je diplomiral na prestižni berlinski univerzi. Ti dokumenti so javno dostopni,« je dodala. V Slovenijo se je vrnil leta 1992, že takrat pa naj bi ga slovenski zdravniški krogi bojkotirali, ker je prinašal njim neznano metodo zdravljenja Hiva. Združenje kirurgov naj bi pritiskalo na ministrstvo, da njegove metode prepove, v ta okvir pa Zimmermannova uokvirja opomin zdravstvenega inšpektorata, ki je njenega moža doletel pred leti: »Da, tudi zaradi teh okoliščin in dejstva, da je bil mož vajen zahodnega sistema dela in svobode, sva se preselila v Trst.« Na vprašanje, kako odgovarjata na očitke nestrokovnosti in ne-spoštovanja določil o higieni, pa je Zimmermannova odgovorila, da je bil televizijski prispevek namerno pripravljen tako, da bi zdravnika oblatil. Cilj naj bi bil po njenem mnenju ovirati izvajanje evropske direktive o čezmejnem ambulantnem zdravljenju, ki evropskim državljanom daje pravico do zdravnika v tujini ter do zavarovalniškega kritja zdravstvenih stroškov. (af) trst - Kvestor ob prazniku policije Število kaznivih dejanj stabilno »Počaščen sem, da z vami in z vsemi policisti že drugič praznujem našo obletnico v tem čudovitem mestu, vašo prisotnost pa tolmačim kot izraz spoštovanja do policije, ki vsakodnevno s požrtvovalnostjo dela za skupnost.« S temi besedami je tržaški kvestor Antonio Maiorano (na sliki) včeraj v veži kvesture uvedel praznik ob 164. obletnici ustanovitve policije, ki je sočasno potekal v vsej Italiji. Ob tej priložnosti so kot ponavadi podelili priznanja zaslužnim policistom in tudi občanom. Nagrajenimi policisti so Massimo Miani, Vittorio Fasano, Aldo Buono, Igor Cernic, Daniele Roberto Giacalone, Roberto Pintori in Fabio Persolja. Davide Filippi pa si je prislužil bronasto medaljo za junaška dejanja: 18. aprila 2014 je skočil v morje s pomola pred Velikim trgom in skupaj s policistom rešil življenje ženski. Kvestura je objavila nekaj podatkov o kriminaliteti v Trstu. Kvestor je poudaril, da je skupno število kaznivih dejanj v primerjavi z lanskim letom stabilno, priseljevanje pa da je pod nadzorom. Od 1. maja 2015 do 30. aprila 2016 so v tržaški pokrajini našteli 4519 kaznivih dejanj, v enakem obdobju leto prej pa kanček več, 4586 (-1,46 %). Število tatvin se je povečalo za 1,05 % (z 2371 na 2396), število ropov je stabilno (letos 59, lani 61). Povečalo pa se je število aretacij (s 145 na 196) in goljufij, s katerimi se organi pregona ukvarjajo vsakodnevno. / Primorski TRŽAŠKA Petek, 27. maja 2016 7 trst - Podelitev srednjeveškega pečata mesta Trst Gabriele Salvatores: »Trst je fotogenično in gostoljubno mesto« Konec junija bo režiser pri nas začel snemati nadaljevanje mladinskega filma Nevidni fant »Trst ima posebno mesto v mojem srcu. Moj prvi učitelj je bil Giorgio Strehler, tu sem posnel izredno uspešen film Nevidni fant (Il ragazzo invisibile), ki se je v kolektivni spomin mladih gledalcev zapisal kot Fant iz Trsta (Il Ragazzo di Trieste),« je ob včerajšnjem prejemu srednjeveškega pečata mesta Trst dejal Gabriele Salvatores. Režiserju in piscu, ki je svojo kariero začel v gledališču, je priznanje v Mestni hiši izročil župan Roberto Cosolini, ki je prepričan, da se je vidnost našega mesta povečala tudi po zaslugi filmske in oglasne produkcije. To je nedvomno odlično uspelo Salvato-resu, ki je med promocijo Nevidnega fanta podobe Trsta ponesel v več kot 20 evropskih mest. Julija bo Trst postal kulisa za drugi del zgodbe o nevidnem fantu, ki bo v novem filmu nekaj let starejši, a še vedno žrtev najstniškega nelagodja in problemov, ki so značilni za obdobje odraščanja. Filmska ekipa bo superjunaško fantastiko brez specialnih efektov pri nas snemala enajst tednov, več o tem, fotogeničnosti in gostoljubnosti Trsta pa nam je ob robu včerajšnje slovesnosti zaupal z oskarjem nagrajeni režiser. V prvem delu Nevidnega fanta smo občudovali vedute starega pristanišča in starega dela mesta. Kje boste snemali nadaljevanje filma? Prav gotovo bomo snemali na različnih koncih mesta, iščemo pa tudi še fa-scinantnejše lokacije, kot so se pojavljale v prvem filmu. Fantje in punce so v novem filmu starejši in posledično tudi več krožijo. V novem filmu bomo vsekakor občudovali bolj monumentalni in magični Trst, Gabriele Salvatores z županom Robertom Cosolinijem fotodamj@n ki je v vseh pogledih čudovita kulisa. Če želiš prizor iz Pariza, z Dunaja ali iz Londona, ga lahko posnameš tudi tu. Dejali ste, da bo glavni junak starejši. Je to težava ali prednost za režiserja? Ne, to ni nobena težava. Zgledujem se po filmu Fantovska leta (Boyhood 2014), v katerem je Linklater posnel življenje fanta od sedmega do devetnajstega leta. V nadaljevanju Nevidnega fanta boste gledalci lahko spremljali odraščanje fantazijskega superjunaka, v filmu pa bodo tudi »flashbacki«, ki bodo prikazovali razliko v starosti in značaju glavnega junaka. Konec drugega filma bo sicer pustil odprte možnosti za nadaljevanje. Saj veste, kako pravijo: »Ni dveh brez treh«. Zelo pa si tudi želim, da bi o nevidnem dečku posnel televizijsko serijo. Za vami je zelo uspešna režiserska kariera. Kaj bi vi svetovali mladim, ki želijo opravljati ta poklic? Ko sem jaz očetu, odvetniku po poklicu, povedal, da ne bom šel po njegovih stopinjah, ampak da bom postal režiser, se je za ves dan zaprl v sobo. Ko je naposled prišel ven, mi je rekel, da imam vso pravico odločati sam, ker je življenje samo mo- je. Ob tem pa mi je toplo položil na srce, naj se v vsakem poklicu maksimalno potrudim, pa naj bo to vodoinštalerski ali režiserski poklic. Mladim, ki bi radi postali režiserji, zato nikakor ne morem odsvetovati tega poklica, pa četudi so časi težki; ti so naporni ne toliko zaradi gospodarske krize kot zaradi dejstva, da se kinematografija spreminja; išče nove načine izdelovanja zgodb. Jaz osebno vse mlade, ki kljub nezavidljivim razmeram želijo ubrati režisersko pot, pozdravljam in jim želim samo najboljše. Kakšen pomen imata radovednost in skromnost v kreativnem procesu režiserja? To je bistvenega pomena. Pravijo, da bi odrasli morali biti radovedni kot otroci. To velja še posebej za režiserja, ki mora poleg kulturne razgledanosti imeti natančno in radovedno oko. Za konec še eno vprašanje. Če bi v Trstu snemali film ali dokumentarec z naslovom Salvatoresov skrivnostni Trst, katere lokacije bi izbrali? Verjetno bi izbral intimnejše kraje. Šel bi na kopališče Lanterna, v majhne bare in bifeje, kjer kuhajo v majhnih kotičkih. Vrnil bi se tudi v staro pristanišče; tu bi preživljal cele dneve. Če ste gledali film The Gangs of New York, potem se boste strinjali z mano, ko pravim, da bi ga namesto v studiu lahko posneli v Trstu. Trst je fotogenično in gostoljubno mesto. Skratka, v osebni tržaški zgodbi bi govoril o morju, vinu in ženski komponenti. Sanela Čoralič in memoriam - Zora Koren Skerk Skozi težke trenutke z ustvarjanjem in vztrajnim delom Mesec maj je bil Zori Koren Skerk posebej všeč, rojena je bila prav 1. maja in se tega veselila, saj je to mesec rož. Poslovila se je od nas prav maja. O svojem otroštvu je rada pripovedovala. V zborniku pričevanj žensk, ki so doraščale vzdolž meje, z zgodovinskimi študijskimi poglobitvami Dunje Nanut, pripoveduje Zora Koren Skerk o svoji družini, življenju v Zagorju na Pivki, o prelepem naravnem bogastvu in razburkanih letih. Ljubeče domače okolje ji je vlilo vrednote ljubezni, poštenosti in poguma. Živela je s starši in dedom, pet let starejšo sestro Doro, sedem let mlajšo sestro Drago in drugoro-jenim bratom Francetom. Imeli so gostilno s sobami, za krajši čas so upravljali trgovino, kasneje še poštni urad z edinim telefonom. Po osnovni šoli je obiskovala srednješolski zavod pri sestrah Notre Dame v Ilirski Bistrici. Tu je njen risarski talent prišel do izraza, sodelovala je na likovnih natečajih in bila deležna priznanj. Obiskovala je italijanske šole, ker so slovenske takrat ukinili in zatirali slovenski jezik. Njihova domačija se je nahajala v neposredni bližini kraja, kjer so potekali vojaški manevri. Častniki so pogostoma zahajali v njihovo gostilno. Ko so italijanske in nemške čete vdrle v Jugoslavijo, se je Zora, štirinajstletno dekle, vrnila domov. Situacija je bila zelo napeta. Njihov dom je postal kraj prehoda vojakov različnih pripadnosti. Brata Franceta so partizani prevzeli, odpeljali, nikoli več se ni vrnil. To je bilo za vse zelo boleče. Sestro Doro so aretirali, Zora ji je sledila, da bi ji predala paket z domačo hrano. Ni je našla. V dolgem času, ki ga je prebila v čakalnici, se je pogled zaustavil na stenski uri. Ure so postale kasneje priljubljen likovni motiv. Sestro so v pričakovanju deportacije odpeljali v tržaški Coroneo. Zora je takrat prvič prišla v Trst, a tudi tokrat zamanj, saj je sestra že odpotovala. Sestra Dora se je vrnila šele po vojni. Po drugi svetovni vojni so Zoro povabili družinski prijatelji v Trst, kjer je obiskovala kuharski tečaj in bila na praksi v restavraciji. Družina jo je poklicala nazaj. S časom se je odločila, da se v Trst vrne, starši pa so temu načrtu nasprotovali, zato je pobegnila s kolesom in premostila več težav, da je vendar uspešno prekoračila mejo. Kmalu se je zaposlila kot tajnica na slovenskih šolah, sprva pri Svetem Jakobu, nato na učiteljišču Anton Martin Slomšek, kjer je ostala vse do upokojitve. V Trstu je nato spoznala odvetnika Jožeta Skerka, s katerim sta se poročila. V Trstu je naprej gojila svoje veselje do likovnega ustvarjanja in se šolala pri priznanih umetnikih, kot je slikarka Alice Psacaropulo, obiskovala je šolo figure pri mestnem muzeju Revoltella pod vodstvom Nina Perizija, grafično šolo Carla Sbisa in atelje Avgusta Čer-nigoja ter mednarodno grafično šolo v Benetkah. Od sedemdesetih let dalje je redno razstavljala svoje grafike v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in Franciji. Iz postimpresionističnih izkušenj je prešla v metafiziko. Tihožitja s surrealističnim pridihom so postala prepoznaven motiv kot tudi fosili, prispodobe minljivosti. Centralna kompozicija daje predmetom vtis ikastičnosti. Preizkusila se je v različnih grafičlnih tehnikah, posebej pa ji je ležala zvrst globokega tiska in značilnih večjih formatov. Leta 1973 sta se Zora in Jože Skerk preselila na moževo domačijo v Trnovco in skrbela za prenovo značilne kraške domačije, kjer je v devetdesetih letih začela delovati galerija, umetnostno kulturni center z dolgoročnim načrtom, da bi tu zaživela stalna likovna zbirka, ki bi medkulturno povezovala slovensko, italijansko in nemško kulturo. Galerijo sta otvorila z obsežnejšo antološko razstavo Zore Koren Skerk, ob kateri je izšla monografija s strokovnimi teksti umetnostnih zgodovinarjev Zorana Kržišnika, Laure Safred in Giulia Montenera. Zvrstilo se je več pomembnih razstav: o slovenskih impresionistih, Marcellu Mascheriniju, o slovenski noši, Maxu Fabianiju poleg številnih samostojnih razstav posameznih umetnikov. Zora Koren Skerk je pripadala generaciji žensk ustvarjalk, ki so z delavnostjo in vztrajnostjo znale premostiti težke trenutke in se zavedale pomena ohranjevanja naših kulturnih korenin. Jasna Merku mačkolje - Danes Praznik češenj V Mačkoljah se bo drevi začel 54. Praznik češenj, ki bo do ponedeljka na različnih stojnicah ponujal dobro pijačo in jedačo, zvečer pa veliko glasbe in plesa. Vse skupaj bodo lepo dopolnile rdeče češnje, ki jih bodo hrustali tako mladi kot stari. Tokratna izdaja praznika se bo združila s pobudo Mačkolje - vas češenj, v okviru katere je marca letos krajevno Slovensko prosvetno društvo vsaki družini v vasi podarilo češnjevo drevesce. Organizatorji vaškega praznika vse lepo vabijo, naj ta konec tedna obiščejo njihovo vas. Praznik v Podlonjerju Danes in jutri bo v Podlonjerju živahno. Dogajanje se bo začelo drevi ob 18. uri z odprtjem kioskov. Pol ure kasneje bo na programu poseg Norberta Fragiacoma na temo »Ustavna reforma: aneks o vladni premoči in njen vpliv na deželno avtonomijo«, sledila bo razprava. Ob 20. uri bo čas za »keltski rock« s skupino To Loo Loose. Jutri se bo dogajanje začelo tako kot danes ob 18. uri z odprtjem kioskov, ob 18.30 pa bo sledila razprava na temo Aktualnost antifaš-izma. Po 20. uri bo čas za glasbo. Oba dneva se bodo obiskovalci lahko pogovarjali tudi s kandidati za občinski svet in s kandidati za rajonske svete z liste Združene levice. Atlas o nacističnih in fašističnih pokolih V deželni dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 bo danes ob 16.30 potekal seminar o Atlasu nacističnih in fašističnih pokolov v Italiji 1943-1945, ki sta ga pripravila Državni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji in VZPI. Obiskovalce bo pozdravil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, o atlasu pa bodo govorili Toni Rovatti, član znanstvenega odbora za pripravo atlasa, Fabio Verardo, Girgio Liuzzi in Irene Bolzon, raziskovalci deželnega inštituta IRSML. V čipkah skrivajo se sanje Pri Skd Tabor na Opčinah deluje že vrsto let krožek klekljanja Kraške orhi-deje.Klekljarice se bodo predstavile s samostojno razstavo v Prosvetnem domu, kjer bodo pokazale različne izdelke, ki so nastali s preobračanjem in križanjem kle-kljev na buli. Pri razstavi sodeluje s fotografijami Alda Sosič. Odprtje bo jutri ob 17. uri,predstavila bo Alenka Križ-mančič, duša in zvesta prijateljica skupine. Razstava bo odprta do 2. junija s sledečim urnikom: nedelja od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ponedeljek, torek, sreda od 16. do 19. ure, četrtek, 2. junija, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Okrogla miza o rojstvu italijanske republike Krožek za istrsko-venetsko kulturo Istria danes ob 17.30 v kavarni Adoro na Trgu Cavana 6 prireja okroglo mizo o 70 letnici referenduma, s katerim je Italija med drugim dobila novo ustavo. O rojstvu republike in ustanovni skupščini bodo predavali Biagio Mannino, Anna Piccioni in Kristjan Knez. Performans z Niko Furlani V galeriji DoubleRoom - arti visi-ve v Ul. Canova 9 bo danes ob 18.30 na programu sklepni del skupinske razstave Bodification - il corpo come oggetto culturale. Večer bosta oblikovali grška performanka Nina Alexopoulou in zamejska fotografinja Nika Furlani, ki je v okviru dotičnega projekta iskala simbiozo med človeškim telesom in naravo. 8 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji opčine - Vzhodnokraški rajonski svet Sedem resolucij za ureditev vasi od Opčin do Bazovice Sedem soglasno odobrenih resolucij, to je zalogaj, ki ga je na zadnji seji zmogel vzhodnokraški rajonski svet. Ob sklepu drugega petletnega mandata predsednika Marka Milkoviča se je sosvet lotil cele vrste zastalih oziroma neuresničenih del na območju od Opčin do Bazovice, od katerih se večina nanaša na ureditev pločnikov, cest in talne signalizacije, in pozval pristojne občinske odbornike, naj zadostijo potrebam vasi in občanov. Opozorilo občinskim upraviteljem, naj se zavzamejo za opravilo in ureditev številnih posegov tik ob koncu mandata, ni iz trte izzvito. Rajonski svet je izrecno omenil prehod tržaške občine v Julijsko medobčinsko teritorialno unijo in spomnil župana in odbornike, naj tudi v okviru nove medobčinske zveze posvetijo pozornost vprašanjem, na katera prebivalci Vzhodnega Krasa že dalj časa čakajo na odgovore. V bistvu predstavlja sedem resolucij nekakšen »kažipot« novi občinski upravi pri pripravi seznama javnih del, ki jih gre prednostno opraviti na Vzhodnem Krasu. Marko Milkovič arhiv Prva resolucija se nanaša na ureditev pločnikov v Trebčah, na gradnjo novega pločnika od Bazovice do vaškega pokopališča in utrditvi podpornega zidu ob cesti za Gropado. V drugi resoluciji so vzete v poštev »potrebe« Opčin. V tej vasi naj bi uvedli tako imenovano »cono 30« (z dovoljeno hitrostjo do 30 kilometrov na uro). Nujno bo treba na več ulicah urediti pločnike, na Proseški cesti pa je nujno popraviti pločnik na območju pri cerkvi sv. Jerneja, ki je v zelo slabem stanju in nevaren za pešce. opčine - Razstava s plemenitim ozadjem ArtDownUp v Bambičevi galeriji Dela so ustvarjali v likovnih delavnicah V Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk na Opčinah si je še mogoče ogledati razstavo udeležencev likovnih delavnic za otroke in odrasle z Downo-vim sindromom v okviru projekta Art-DownUp. Gre za projekt, ki so ga marca letos že tretjič organizirali Center za korekcijo sluha in govora v Portorožu, Obalne galerije Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu z namenom, da se spodbudijo ustvarjalnost, integracija in občutljivost javnosti v preseganju predsodkov do drugačnosti. Slikarske in keramične delavnice, ki sta ju v začetku marca vodila akademski slikar Gani Lialloshi in Apolonija Kre-jačič, se je udeležilo večje število gojencev s posebnimi potrebami različnih starosti, ki obiskujejo številna središča oz. združenja in šole v Sloveniji in zamejstvu. Med temi je bila tudi skupina varovancev Sklada Mitja Čuk, ki prav tako že tretje leto sodeluje pri projektu, prvič pa so se dogodka udeležili učenci in učitelji šole Riverside School iz Londona v Veliki Britaniji in učenci Osnovne šole Lucija. Izdelki sodelujočih so bili na ogled že v marcu in aprilu v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu ter v Pretorski palači v Kopru, zdaj pa se je razstava preselila v Bambičevo ga- fotodamj@n lerijo, kjer so jo odprli v ponedeljek dopoldne. Prisotne je ob tisti priložnosti nagovorila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanislava Sosič Čuk, gojenci Sklada pa so poskrbeli za kulturni program. Razstava bo na ogled še danes in jutri med 10. in 12. ter med 16. in 17. uro, likovne izdelke pa bo mogoče tudi kupiti, izkupiček bo šel njihovim avtorjem. Včeraj danes 54. Praznik češenj v Mačkoljah od 27. do 30. maja 2016 ¿i Čestitke V Bazovici čaka Ul. Gruden na tlakovanje, po vasi pa bi morali urediti talno signalizacijo. V Ul. Gruden - tako poziva nadaljnja resolucija - pa bi morali tudi namestiti pepelnike in koše za odpadke, da bi bila ulica bolj urejena, kot se kaže ta čas. Vedno v Bazovici bi morali odstraniti gradbeni material, ki so ga v preteklosti divje odvrgli v štirno Štragenca in obenem obnoviti območje na Trmu-nu na začetku vasi, v smeri z Opčin. Tudi nadaljnja resolucija se tiče bazovskega Trmuna. Tam bi morali sedanje drevje in robidovje odstraniti in posaditi lipe, ki so zgodovinsko prisotne na Krasu. Podoben ukrep bi morala občinska uprava opraviti tudi v Gropadi, in sicer na območju vaškega spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Ob spomeniku stojita jekli. Eno je treba občasno obrezovati, da ne bi veje oplazile kablov električne napeljave; korenine druge so razvalovale asfalt na cestišču. Zato bi ju morali posekati in na njuno mesto posaditi dve lipi. (mk) sesljan Peneča vina in njihova proizvodnja V devinsko-nabrežinsko občino se vrača enološki dogodek, ki bo razveselil vse ljubitelje penine. V ponedeljek (med 11. in 19. uro) bodo v sesljanskem centru za turistično promocijo izvedli drugo izdajo prireditve Bollicine sul Carso (Penine na Krasu), ki bo odlična priložnost za promocijo lokalnih penin ter penečih vin, ki jih pridelujejo v bližnjih italijanskih regijah in Sloveniji ter Hrvaški. Na prireditvi se bo skupno predstavilo 36 vinarjev. O tem, da ta iskriva žlahtna kapljica že dolgo časa ni več pijača, ki bi jo pili le ob posebnih in slovesnih trenutkih, bodo govorili razni enologi in poznavalci. Obiskovalci, ki bodo obiskali prireditev in za njo plačali vstopnico v višini 15 evrov, bodo izvedeli tudi, kakšne sorte penin obstajajo na tržišču. Podrobno bodo spoznali tržaške penine, med katerimi ima posebno mesto prosekar, in načine proizvodnje, ki imajo velik vpliv na kakovost penečega vina. O klasični metodi proizvodnje bo govor tudi na posvetu, ki ga bo povezoval Roberto Filipaz, član AIS Furlanije Julijske krajine. Posveta se bo udeležila tudi devinsko-nabrežinska odbornica za kmetijstvo Marija Doroteja Brecelj. (sč) Naj se sliši, naj se zna, da danes v Sežani naš SAMUEL 2 leti ima! Zdravje, sreča in veselje, to so naše velike želje. To mu želijo stric Goran z družino in nona Anica. 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. S Izleti OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Luž-nica. Vpis čim prej na tel. št.: 3479322123. SPDT se bo udeležilo 45. Srečanja obmejnih planinskih društev v organizaciji Planinske družine iz Benečije v nedeljo, 12. junija. V Špeter se bomo odpeljali z avtobusom. Vpisovanje do vključno petka, 3. junija. Vpis in info na tel. št. 040-413025 (Marinka). KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM LUPINC - Praprot je odprt v petek, soboto in nedeljo z vodenim ogledom parka Škaljunk. Tel. 040-200848. UH Osmice Danes, PETEK, 27. maja 2016 JANEZ Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 0.15 in zatone ob 10.26. Jutri, SOBOTA, 28. maja 2016 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje C, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,6 stopinje C. BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Toplo vabljeni! Tel št.: 040-232223. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špjln) je odprl osmico v Nabrežini št. 10. Vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave Volk in sedem kozličkov v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater danes, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah Režija: Julija Berdon 0 Mali oglasi V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968. DVOSOBNO STANOVANJE, lepo opremljeno, s parkirnim mestom v garaži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 3289699156. NA OPČINAH prodajamo samostojno hišo z vrtom, v mirni lokaciji, primerno za 4/5-člansko družino. Interesenti lahko pokličejo na tel. št.: 3481334085. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom, dostop z avtom, 4000 kv metrov, prodam za 18.500 evrov. Tel. št. 380-3017723. PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 339-8160558. PRODAM fiat grande punto 1.4 cc, 16 ventiljev, 95 konjev, letnik 2007, pla-ve barve. Info na tel. št. 340-5694084. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah). PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142. ZANESLJIVA GOSPA išče delo: likanje, čiščenje, kuhanje ali nego bolnika. Pokličite na tel. št.: 342-7438392. ZARADI SELITVE nujno prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Dodatne info na: 388-9261105. Loterija 26. maja 2016 Bari 69 39 24 41 22 Cagliari 72 13 80 51 22 Firence 62 25 57 77 28 Genova 61 76 74 41 84 Milan 56 71 12 69 37 Neapelj 86 41 67 63 19 Palermo 61 69 59 9 84 Rim 13 68 4 24 79 Turin 13 33 44 47 2 Benetke 1 9 44 74 34 Nazionale 63 64 85 31 62 Sup er Enalotto St. 63 1 32 34 58 64 86 jolly 52 Nagradni sklad 90.308.960,62 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 32.452,02 € 328 dobitnikov s 4 točkami 498,61 € 14.416 dobitnikov s 3 točkami 34,39 € 249.488 dobitnikov z 2 točkama 6,19 € Superstar 58 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 49.861,00 € 82 dobitnikov s 3 točkami 3.439,00 € 1.595 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 9.958 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.420 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorski TRŽAŠKA Petek, 27. maja 2016 9 SKD Igo Gruden ZAKLJUČNI ZBOROVSKI VEČER Otroški zbor Petpedl vodi Mirko Ferlan Dekliški zbor Igo Gruden vodi Mirko Ferlan Mešani zbor Igo Gruden vodi Janko Ban danes, 27. maja 2016 ob 20. uri Kulturni dom I. Gruden, Nabrežina d] Lekarne Do nedelje, 29. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) ali 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. uk Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Ben-venuti... ma non troppo«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Tangerines«; 18.00 »Wilde Salome«; 21.45 »Microbo e Gasolina«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 18.00, 21.45 »Era d'estate«. Društvo Finžgarjev dom vabi na predavanje OČI, ZAZRTE VZVEZDNATO NEBO v skrivnosti čudovitega vesolja bo poslušalce oz. gledalce popeljala doktorica astrofizike DUNJA FABJAN Finžgarjev dom, Opčine (Dunajska cesta 35), nocoj, 27.5., ob 20h VABLJENI VSI! GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Julieta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Colonia«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 19.00 »Alica izza ogledala«; 18.00, 20.15, 22.30 »Alica izza ogledala 3D«; 17.00 »Angry Birds (sinhr.); 15.30 »Angry Birds 3D« (sinhr.); 16.30 »Houston, imamo problem«; 20.40 »Možje X: Apo-kalipsa«; 17.45 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 18.20, 21.15 »Prava fanta«; 15.50, 20.30, 22.35 »Sosedi 2«; 15.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.45 »Warcraft«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.30 »Ragljač in žvenko«; 20.30 »Warcraft«. NAZIONALE - 18.00, 20.00 »Alice at-traverso lo specchio«; 16.15, 22.00 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.30, 18.20, 20.15. 22.10 »Pele'«; 16.15, 18.45, 21.30 »X-Men: Apocalis-se«; 18.10, 21.00 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Somnia«; 16.30, 20.15 »Da Monet a Matisse«; 16.40 »Robinson Crusoe«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 16.30, 18.50, 19.25, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«; 16.20, 18.40, 21.35 »Captain America: Civil War«; 17.15 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.35, 18.30, 21.20, 21.45 »X-Men: Apocalisse«; 16.15, 19.15, 21.40 »La pazza gioia«; 16.50, 19.15, 21.40 »Pele'«; 19.40, 21.50 »Somnia«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Alice attraverso lo specchio«; Dvorana 2: 17.45, 20.30 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 3: 17.15, 20.15, 22.10 »Julieta«; Dvorana 4: 18.00, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »La pazza gioia«. Ü3 Obvestila SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj od danes, 27., do ponedeljka, 30. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. Danes od 20.00 dalje ples s skupino Sardoni Bar-colani Vivi; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 29. maja, v sklopu pobude »Mač-kolje - vas češenj«, od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Kla-pa z Brega. Odprtje kioskov: danes, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00. Prisrčno vabljeni! JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. SKD SLOVENEC vabi člane in vaščane v soboto, 28. maja, od 14. ure dalje v Park Hribenca v Zabrežcu na pripravljalna dela za 46. Praznik vina, ki bo od 2. do 5. junija. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA sporoča, da bo v soboto, 28. maja, ob 15.30 v ludoteki v Boljuncu predstavitev poletnega centra »Poletni čas«. Zabavali nas bodo Mali kitaristi iz Brega. Vpisovanja so že v teku. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Pro-seški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Komemoracija bo ob vsakem vremenu. REVIJA GALEB vabi na predstavitev spletne strani, ki bo v torek, 31. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na infor-mativno-predstavitveni večer tečaja slovenščine za začetnike, ki bo v sredo, 1. junija, ob 20.00 v društvenih prostorih v Saležu. Tečaj bo potekal v juniju/juliju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. ZTT, založba Mladika in TS360 vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 1. junija, ob 10. uri, na kateri se bo v sliki in besedi predstavilo mesto Pula skozi pogovor z Mladenko Batalic in direktorico Turistične skupnosti Sanjo Cin-kopan Korotaj. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija, ob 15. uri dan odprtih vrat s predstavitvijo poletnih jadralnih tečajev. Vabljeni! KLAPA '36 iz Dolinske občine pozor! Pripravljamo veliko fešto, da skupno obeležimo našo okroglo obletnico. Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, v parku v Prebenegu od 16. ure dalje. Če želiš se nam pridružiti prosimo, da nam čim prej javiš. Tel.: 040-228896 ali 040-228254. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 328-6238108 (Zulejka). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 13. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. AŠD SPORT CLUB organizira Nogometni kamp, namenjen dečkom in deklicam od 6 do 14 let, pod pokroviteljstvom Zadružne Kraške Banke, AŠD Si-stiana in ŠD Vesna. Kamp bo potekal od 4. do 15. julija, na Športnem igrišču v Vižovljah. Kamp bosta vodila Alen Carli in Riccardo Carola. Info in prijave na tel. št. 339-5813355 (Alen), 3474458945 (Riccardo) ali na spletni strani www.asdsportclub.wordpress.com POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580. Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi ob bližajočem se poletju na odkrivanje zvezdnatega nočnega neba v Fin-žgarjev dom (Dunajska cesta 35) danes, 27. maja, ob 20.00. Doktorica astrofizike Dunja Fabjan bo v predavanju z naslovom »Oči, zazrte v nebo« pripovedovala o tem, kaj nam o vesolju, oddaljenih meglicah in galaksijah razkrivajo vesoljski teleskopi in ponudila v ogled zanimivosti poletnega nočnega neba. LJUDSKI DOM G. Canciani v Podlo-njerju vabi danes, 27., in v soboto, 28. maja, na Rdeči praznik. Danes ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava na temo »Ustavna reforma in njen vpliv na deželno avtonomijo«. Ob 20.00 glasba s skupino To Loo-Loose. Sobota: ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava »Aktualnost antifašizma«, ob 20.00 glasba s skupino Chirike. SKD BARKOVLJE: javljamo, da zaradi bolezni prenesemo koncert »An po-podan u Kambrce« - 10-letnica otroškega zbora. Datum bomo še javili. SKD GRAD OD BANOV vabi danes, 27. maja, ob 20. uri v društvene prostore na zanimiv 24. pogovorni večer Divača - mesto nad Reko. Gosta večera: Ludvik Husu, jamar iz Orleka in Stojan Lipolt, arhitekt. SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni zborovski večer danes, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Nabre-žini. Nastopili bodo OPZ Petpedi, DPZ in MePZ Igo Gruden. SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater danes, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na ogled razstave. Urnik: danes, 27. maja: od 8.00 do 13.00, ponedeljek, 30. maja: od 8.00 do 16.00, torek, 31. maja: od 8.00 do 15.30. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« Trst vabi na zaključno akademijo v soboto, 28. maja, (nastop učencev in podelitev priznanj), ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu. GLASBENA MATICA sporoča, da je v Tržaškem knjižnem središču TS360 na ogled razstava dokumentov iz Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini do 28. maja. KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev v soboto, 28.maja, ob 17. uri. SKD VESNA prireja v soboto, 28. maja, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Glas mladosti. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci iz Križa ter otroški pevski zbori iz Rupe-Peč, Šempolaja in Sovodenj. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na Devinskem gradu. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) DSI vabi v ponedeljek, 30. maja, v Pe-terlinovo dvorano na Donizettijevi ulici 3, na večer s Pinom Rudežem in njegovimi filmi z naslovom »Filmski razgledi od daleč in blizu«. Začetek ob 20.30. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Nastopajo vsi društveni odseki in razni gosti. CERKVENI PEVSKI ZBOR Sv. Jernej in župnija Sv. Jerneja apostola z Opčin vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v torek, 31. maja, po šmarnični večerni sv. maši (pribl. ob 19.45). Sodelovali bodo Ml.DPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MoKZ Stane Malič in MCPZ Sveti Jernej pod vodstvom Janka Bana, gost večera pa bo Mešani cerkveni pevski zbor Frančišek Bor-gija Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Priložnostna misel: Neva Husu. Vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja! SKD PRIMORSKO, SPD MAČKOLJE, Občina Dolina, Znanstveno-razisko-valno središče Univerze na Primorskem in partnerji projekta »Vžgano v spominih« organizirajo slavnostno otvoritev potujoče razstave o požga-nih vaseh med 2. svetovno vojno na območju Goriške, Krasa, slovenske in hrvaške Istre, Čičarije in tržaškega zaledja. Otvoritev bo v sredo, 1. junija, v Srenjski hiši v Mačkoljah ob 19.30. Nastopal bo MePZ Mačkolje. Potujoča fotografska razstava bo v Mačkoljah na ogled med 1. in 15. junijem (pone-deljek-petek: 18.00-20.00 ter sobota-nedelja: 10.00-12.00 in 18.00-20.00). KD SKALA, SLOVAN IN ANAKROU-SIS vabijo na zaključni pevski koncert v četrtek, 2. junija, v Zadružni dom Skala v Gropadi št. 82. Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, MlVS Ana-krousis in kot častni gost PZ Arhivox iz Ljubljane. Pričetek koncerta ob 19.00. Toplo vabljeni! BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Prispevki V spomin na očeta Toneta Kobala darujeta Walter in Darja z družinama 100,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. Ob obletnici smrti nepozabnega sina Andreja Batiča daruje mama Delka 50,00 evrov za osnovno šolo Alojza Gradnika na Repentabru. V spomin na Alojzija Briščika darujeta Dragica in Dolores Husu 30,00 evrov za partizanski spomenik na Proseku. V spomin na Adija Junca daruje družina Vecchiet 25,00 evrov za SKD Bar-kovlje in 25,00 evrov za Krut. V spomin na Evgena Dobrilo daruje učno in neučno osebje Večstopenjske šole pri sv. Jakobu 190,00 evrov za Večstopenjsko šolo pri sv. Jakobu. V spomin na Almo Regent vd. Pertot darujejo Anica, Silvan, Erika in Marko 50,00 evrov za ŽVS Barkovlje in 50,00 evrov za SKD Barkovlje. 510 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji GLASBENA MATICA - V sredo prva akademija, jutri nadaljevanje Lep in bogat večer TRTS - Tradicija zaključnih akademij na Glasbeni matici se tudi letos obnavlja, prinaša pa tudi nekaj novosti: v baziliki sv. Silvestra sta samo dva nastopa, ostali bodo na podružnicah GM v Gorici, Špe-tru in Kanalski dolini, novost pa je Mala akademija, ki bo 1. junija v Gorici predstavila najmlajše talente šole, rojene od leta 2004 dalje. To je med drugim povedal ravnatelj Bogdan Kralj v svojem pozdravu občinstvu, ki je tudi letos želelo prisluhniti najboljšim gojencem, zraven pa spoznati nove, ki so se letos pridružili že znanim obrazom. Sredin večer je odprla pianistka Linda Cappellini iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli in nas takoj opozorila na slabo kvaliteto klavirja, ki je pri uporabi pedalov povzročal moteč šum - pedal pa je nujno potreben, še posebej v skladbi kot je Mesečina Claudea De-bussyja, kjer se akordi prelivajo kot prameni nočne svetlobe. Učenka je pokazala lepo razvito muzikalnost, prav tako nas je prepričal Marat Acquavita, učenec prof. Denise Veresove, ki je z lepim frazi-ranjem podal Griegov Nokturno op. 54 št. 4. Harmonikar Jakob Kralj je že stalen gost akademij, na katerih vsako leto kaže razveseljiv napredek: učenec prof. Igorja Zobina zna lepo osmisliti svojo interpretacijo, kot je ponovno dokazal z izvedbo dveh stavkov iz Suite št. 4 Vladislava Solotarjeva. Flavtistka Maja Devetak, učenka prof. Iris Risegari, je sproščeno in tekoče zaigrala Noblov Le Petit Rouet ob pozorni spremljavi prof. Claudie Sedmach, nato smo prisluhnili dvema pevkama, ki študirata pri prof. Ilariji Zanetti: v obeh primerih se je porodil dvom glede izbire arij, saj sta bili zelo zahtevni in morda neprimerni za učenki, ki šele osvajata osnovne elemente pevske umetnosti. Sopranist-ka Katerina Kustrin je ob spremljavi Mizuho Furukubo zapela sklepni prizor Purcellove opere Dido and Aeneas ter skušala čim bolj korektno podati ganljivo tožbo umirajoče kraljice, sopranistka Elisabetta Skupinska fotografija učencev in učenk Glasbene matice, ki so v sredo nastopili v tržaški baziliki sv. Silvestra fotodamj@n Vegliach pa se je zelo pogumno spoprijela z vratolomno arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali. Harfistka Martina Carecci, učenka prof. Tatiane Donis, se je že odlično izkazala na vrsti pomembnih tekmovanj ter svoje umetniško zorenje dokazala tako v Salzedovi Gavotti kot v Hasselman-sovi Gitani. Kitarist Francesco Cenci, učenec prof. Marka Ferija, je pokazal živahno fantazijo v Morelovih Variacijah na Gershwinovo temo, nato je Rok Dolenc, učenec prof. Tamare Ražem, ki ima za seboj veliko uspešnih tekmovanj, z velikim zagonom interpretiral Cho-pinovo Etudo op. 25 št. 12, tudi tu pa se je klavir izkazal za neprimernega, saj ni dopuščal bolj niansirane igre. Devetletna violinistka Alida Shahrazad Igbaria je nedvomno obdarjena s talentom, ki ga zelo redko srečamo: pod mentorstvom prof. Jagode Kjuder je razvila za njena leta osupljivo tehniko, njena igra pa izžareva notranji ogenj, iz katerega bo še marsikaj nastalo. Deklica, ki se pripravlja na pomembna mednarodna tekmovanja, je navdušila občinstvo s tremi dokazi svoje prekipevajoče muzikalnosti: tako Paganinijev Capriccio št. 16 op. 100 kot Caprice Charlesa De Beriota št. 7 op. 109 so male ročice na mali violini odigrale bistro in živahno, navdušujoča pa je bila tudi izvedba Introduction et tarantella Pabla De Sarasateja ob klavirski spremljavi prof. Sedmachove. Lep in bogat večer so sklenili učenci prof. Zanettijeve s poskočno Champagne iz Straussove operete Netopir: sedem pevk se je pridružilo solistoma, ki sta bila tenorist Thomas Grill in sopranistka Elisabet-ta Vegliach. Jutrii ob 20.30 bo v baziliki nova akademija, na kateri bodo podelili tudi priznanja učencem, ki so se odlikovali na raznih tekmovanjih. Katja Kralj SEŽANA - Ob današnji 90. obletnici smrti Srečka Kosovela #27maj90let SEŽANA - Danes mineva 90 let od smrti pesnika, pripovednika in esejista Srečka Kosovela. Kosovel je v svojem delu prepletal prvine impresionizma in ekspresionizma, nato pa se je seznanjal z zenitiz-mom, francoskim nadrealizmom in italijanskim futurizmom. Ob obletnici njegove smrti so pod geslom #27maj90let pripravili več dogodkov v Sežani, Trstu, Tomaju in Mariboru. Kosovel (1904 - 1926) je kljub rani smrti postal legenda slovenske literarne avantgarde. Njegovi Konsi sodijo v sam vrh literarnega konstruktivizma. V njegovi zapuščini je shranjenih več kot 1000 pesmi, veliko pesmi v prozi, črtic, esejev, predavanj, manifestov, pisem in dnevniških zapiskov. Njegove pesmi in misli še vedno odzvanjajo in navdihujejo nove generacije. Pesnik se je rodil v Sežani, kjer bo danes potekala tudi glavnina dogodkov ob 90-letnici njegove smrti. V središčni Partizanski ulici bo pestro od 10. do 13. ure. Program bodo sooblikovali Kosovelova spominska soba in Simon Kastelic, Šolski center Srečka Kosovela, OŠ Srečka Kosovela in Kosovelova knjižnica Sežana. Ob 19. uri bodo v Kosovelovi spominski sobi (Ljudska univerza Sežana) odprli razstavo njegovih pisem prijateljici in sošolki na realki v Ljubljani Nadi Obereigner - Povedal sem ti mnogo, vsega ne. Razstava bo na ogled do 8. julija. Sledilo bo predavanje Janeza Vrečka, naslovljeno Kosovelova velika nada. Na parkirišču pred OŠ Srečka Kosovela pa bo ob 19. uri potekal likovno-literarni večer Ko(n)s nas matra. Mateja Kralj in Simon Kastelic v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n Nekateri dogodki v sklopu 90. obletnice smrti velikega pesnika so se zgodili v sredo. V Tržaškem knjižnem središču so v sklopu tradicionalnih kav s knjigo predstavili Srečko Kosovel: Odprto: izbrane pesmi in misli (o kateri smo na straneh našega dnevnika pred časom že poročali), ki jih je izbrala in uredila Mateja Kralj, delo pa je oblikoval Simon Kastelic. Ta je Kosovelu v čast pripravil tudi likovni performans. V Mariboru so obeležili Kosovelov dan pod motom Jaz sem sila, ki jo je razklala ostrina. Med drugim so pripravili branje Kosovelove poezije za otroke iz zbirke Medvedki sladkosnedki in pesniški večer, na ka- terem so literati in umetniki prebirali Kosovelovo poezijo. Branju je sledil performans Primoža Oberžana - Federmeistra z naslovom Mehanikom in električarjem. Obeleževanje Kosovelove smrti bo zaokroženo 8. junija, ko bodo na Kosovelovi domačiji v Tomaju predstavili zbornik literarnega društva Zlati čoln Sežana, naslovljen Iz Zlatega čolna 3. Kosovelova družina se je kot znano kmalu po pesnikovem rojstvu preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani, po maturi pa se odločil še za študij slavistike, romanistike in pedagogike na tamkajšnji Filozofski fakulteti. (sta, pd) POGOVOR - Predsednik društva Chromas »Sodobna glasba naj bo vsem dostopna« TRST - »Sodobna glasba naj bi nagovarjala vsakogar, zato pa moramo stremeti k temu, da jo vsi razumejo. In tako kot skušamo, ko se želimo približati Picassu, razumeti družbene pogoje in okoliščine, v katerih je slikal, tako moramo narediti tudi s sodobnimi skladatelji in glasbeniki. Zato smo se v društvu Chromas odločili, da vsako izvedeno skladbo predhodno predstavimo. Naši koncerti imajo sedaj didaktično valenco, ki je prej niso imeli.« Tržaški Slovenec Corrado Rojac, uveljavljen harmonikar, skladatelj in pedagog, je že tretje leto tudi predsednik društva Chromas, ki se vztrajno posveča promociji sodobne glasbe. Društvo je ime dobilo po istoimenski računalniški umetnini, ki jo je Edward Zajec ustvaril na glasbo Giampaola Corala. »Društvo so ustanovili z namenom, da bi tudi Trst začutil tisti utrip sodobne glasbe, kakršnega zasledimo v Milanu, Rimu, Benetkah. Naš ustanovitelj Coral je verjel, da je mogoče tudi v Trstu, ki velja za bolj konzervativno mesto, približati mlajšemu občinstvu sodobno glasbo. Uspelo mu je, na koncertih društva Chronos v avditoriju muzeja Revoltella je Corrado Rojac osebni arhiv Nocoj bodo v Revoltelli nastopili mladi italijanski pianisti, izvedenci za sodobno glasbo vsakič okrog sto ljudi. Tudi sam sem bil med tistimi, ki jih je navdušil za sodobno glasbo.« Zaščitni znak društva je festival Trieste prima, niz vsakoletnih jesenskih mednarodnih srečanj s sodobno glasbo. »V teh tridesetih letih smo lahko prisluhnili izrednim gostom, na primer orkestru Klangsforum z Dunaja, in praizvedbam Franca Donattonija, enega največjih sodobnih italijanskih skladateljev.« Uvod v letošnji niz se dogaja že v teh dneh. »S pomočjo naših pokroviteljev, v prvi vrsti Dežele Furlanije - Julijske krajine, Zadružne kraške banke in Fundacije Casali, smo uspeli prirediti pomladni preludij. Prejšnji teden smo v knjigarni Minerva gostili muzikologa Renza Crestija, ki je predstavil svojo najnovejšo knjigo o sodobni evropski glasbi.« Osrednji dogodek pa bo nocoj v avditoriju muzeja Revoltella. Njegovi nesporni protagonisti modo mladi italijanski pianisti, ki bodo izvajali dela italijanskih skladateljev iz druge polovice 20. stoletja, obdobja, za katero je značilen prehod iz modernizma v postmodernizem. »Med njimi je na primer Ivan Fedele (1953), umetniški vodja beneškega glasbenega biena-la, skladatelj, ki se zgleduje po Lisztu in Rachmaninovu, ter tako v sodobno glasbo vpeljuje elemente tradicije. Za klavirjem se bodo zvrstili čisto mladi pianisti, najboljši za sodobno glasbo, kot sta na primer Elena in Sara Costa.« Koncert se bo pričel ob 18. uri. Vstop pa bo, kot vedno, prost, saj se pri društvu Chromas zavzemajo, »da bi bila sodobna glasba dostopna prav vsem«. Vsako skladbo bo uvedla krajša razlaga Corrada Roja-ca ... da bo sodobna glasba ne samo vsem dostopna, temveč tudi vsem razumlji-va.(pd) glasba@primorskj.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Sword Songs Grand Magus Heavy metal Nuclear Blast, 2016 Ocena: Hočeš nočeš moraš v Skandinavijo! Tako mi je pred časom svetoval znanec, ki kot jaz rad prisluhne pristnemu roku, metal glasbi in njunim najrazličnejšim glasbenim različicam. Skandinavski polotok bo še malo počakal, medtem pa hodimo virtualno vse bolj pogosto kukat, kaj nam ponujajo tamkajšnji bradati glasbeniki. In res, naša glasbena pot nas vnovič vodi na Sever, po Baltskem morju vse do Stockholma, od koder je doma heavy metal bend Grand Magus. Švedski trio je pred tremi tedni izdal svoj šesti plošček z naslovom Sword Songs. Skupino Grand Magus sta proti koncu prejšnjega tisočletja ustanovila pevec in kitarist Janne »JB« Christoffersson ter basist Mats »Fox« Skinner. Njima se je kmalu pridružil še bobnar Fredrik »Trisse« Liefvendahl, zasedba pa je leta 2001 izdala istoimenski prvenec Grand Magus. Fantje so se takoj odločili za težak heavy metal, v katerem zaznavamo tu pa tam tudi hard rock, doom in stoner glasbo. Švedski bend si je v kratkem času izboril ugledno mesto med ljubitelji tovrstnih ritmov, danes pa spada v sam vrh evropske metal scene. V njegovem soundu razberemo glasbene vplive skupin, kot so Black Sabbath, Judas Priest, Rainbow, Manowar ... Grand Magus so v petnajstih letih izdali kar osem albumov, zadnji pa je zagledal luč na začetku maja. Izdala ga je nemška neodvisna založba Nuclear Blast. Na ploščku je devet komadov, traja pa malo manj kot štirideset minut. V njem sledijo Christoffersson in njegovi uspešnemu glasbenemu kalupu izrednih kitarskih rifov in »bojevniških« besedil. Tu mislim na primer na pesmi Forged in Iron - Crowned in Steel, Born For Battle in predvsem Varangian, v kateri fantje pripovedujejo o slavnih zmagah svojih prednikov, kajpak Vikingov. Proti koncu albuma je na vrsti tudi krajša, akustična skladba Hugr, nato pa se spet povrnemo k mogočnemu heavy metalu s komadom Every Day There's a Battle to Fight. Hočeš nočeš Grand Magus! Potrebujem filozofskega svetovalca? Joj, joj: tegobe, strahovi, dileme, pa še tak močen občutek utesnjenostL.Šum se je v zadnjem obdobju spopadal z ne-zanemarljivo mero nemira. Ni uspel spati, pravzaprav niti sedeti pri miru, po glavi mu je rojilo cel kup skrbi. Kar naenkrat pa, hevreka! Spomnil se je: filozofsko svetovanje. Pred časom mu je prijatelj govoril o tej posebni stroki, ki ljudem s filozofskimi metodami in idejami po- ske,Velike Britanije in Izraela. Po večurnem iskanju se je Šumu kar zmedlo. Odločil se je tako, da se bo pogovoril s strokovnjakom in ga vprašal za nekaj ključnih informacij. Tiziano Possamai je diplomiral iz sodobne filozofije na Tržaški univerzi, kjer je tudi zaključil doktorat o filozofskem svetovanju. V teh letih je v Vidmu tudi sam (brezplačno in v sperimental- maga pri reševanju življenjskih dilem, problemov in konfliktov. Začel je brskati po internetu in je naletel na podatek, da je prvo filozofsko prakso leta 1982 v Nemčiji odprl Gerd Achenbach, kmalu potem pa so se te razširile po vsem svetu, od ZDA in Kanade do Nizozem- ni obliki) delal kot filozofski svetovalec. Na tej osnovi je napisal knjigo Consu-lenza filosofica e postmodernita. Una let-tura critica, ki je izšla leta 2011. Trenutno poučuje psihologijo komuniciranja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Benetkah. Ko filozofija zapusti šolske prostore... »Filozofsko svetovanje se opira na tisočletno tradicijo razmišljanja s ciljem, da bi izboljšali naš stil življenja oz. da bi Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Strateško gledano bi bilo morda celo bolje, če bi Hofer tokrat zmagal. Vsaj potem bi se Evropa zbudila.« Koroški odvetnik Rudi Vouk o izidih predsedniških volitev v Avstriji Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Proč z nasveti, dobrodošlo razmišljanje! Kako pa konkretno poteka filozofsko svetovanje? Tako Tiziano Pos-samai: »Nekateri svetovalci so poskusili sestaviti natančno strukturirane predloge za potek dela s pacienti. Ti pa se niso posebno obnesli. Vsak svetovalec se opira predvsem na lastne izkušnje. Edino rdečo nit predstavljajo element dialoga in sklicevanje na veščine filozofije, in sicer kritično razmišljanje in kritična analiza samih sebe in sveta, ki nas obkroža. Filozofski svetovalec ne daje nasvetov, temveč skuša spodbuditi razmišljanje posameznika.« Posameznik lahko svetovalca obišče le nekajkrat in s tem je svetovanje končano, spet drugič pa lahko skupna pot s strokovnjakom traja tudi nekaj mesecev. Ni točnih določil ali definitivno zastavljenih pravil. Zelo različni med sabo so tudi ljudje, ki se obrnejo na filozofskega svetovalca. V teku let se je Ti-ziano Possamai soočil z najrazličnejšimi primeri: najstniki v osebni krizi in v konfliktu s starši, ki niso več videli smisla v tem, da bi hodili v šolo in so zato hoteli prekiniti s šolanjem; odrasli moški in ženske, ki niso bili zadovoljni sami s sabo, so se počutili neprimerne ali osamljene ali niso uspeli dobiti nekega pravega mesta v družbi. »Na podlagi moje osebne izkušnje lahko rečem, da k filozofskemu svetovalcu ponavadi stopi, kdor je sicer fizično in duševno zdrav, a bi želel nekaj spremeniti v svojem življenju. Sam pa tega ne uspe storiti.« Po mnenju Possamaia je torej filozofsko svetovanje izkušnja, ki človeka osvobaja in mu daje novega življenjskega zagona. Podaja mu smisel o tem, kar je mogoče storiti, pa tudi o tistem, kar je nemogoče: »V bistvu je nekaj zelo podobnega umetniškemu izkustvu. Umetnost je uspešna le, če posameznika sili v to, da izboljša lastno življenje. Iz vsakega razgovora, naj bi se posameznik domov vrnil bogatejši, kakor prej.« naše življenje postalo kvalitetnejše,« je Possamai obrazložil zbeganemu Šumu. »Ideje in metode filozofije sestavljajo neprecenljivo plat človeške dediščine. Kot tako je torej ne smemo samo ohranjati, temveč tudi konkretno uveljavljati. Filozofsko svetovanje hoče to bogastvo udejanjati v vsakodnevnem življenju, izven šolskih in univerzitetnih učilnic.« Z razliko od psihoterapije in psihoanalize se ne ukvarja s psihičnimi motnjami ljudi. Psihoanaliza pa predstavlja kljub temu eno izmed bistvenih opornih točk filozofskega svetovanja. Če bi želeli opisati potek srečanja med svetovalcem in stranko, bi lahko še vedno uporabljali besede Sigmunda Freuda: »Med psihoanalitikom in pacientom se ne dogaja nič drugega kot to, da se pogovarjata med sabo.« Po mnenju Possamaia je tudi filozofsko svetovanje oblika terapevtskega pogovora (t.i. talking cure), le da se terapevtski učinek ne opira na klinične namere. »Ravno kot psihoanaliza ogovarja tudi filozofsko svetovanje nezavedno plat človekovega doživljanja. Osredotoča pa se na druge plati nezavednega, ne na posameznikove sheme razlaganja sveta, še manj pa na njegove potlačene nagone.« Filozofski svetovalec lahko postane, kdorkoli je zaključil univerzitetni študij filozofije. Tisti, ki zberejo to pot, se velikokrat dodatno izpopolnjujejo na specifičnih strokovnih izobraževalnih tečajih, na razpolago na nekaterih univerzah in privatnih združenjih. Šumov sogovornik jih je takole opisal: »Bolj ali manj se zgledujejo po vzorcu izobraževanja psihoterapevtov: določeno število ur namenjeno teoriji, del posvečen praktičnemu delu in trenutki za osebno in kolektivno soočanje. Pomembna razlika pa je v tem, da medtem ko izobraževanje psihoterapevtov v Italiji do potankosti urejuje specifična zakonodaja, filozofsko svetovanje nima nobene zakonske opore. Edino jamstvo sta izkušenost in izobrazba svetovalca.« Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Kaj pomeni, če sanjam, da letim? Pomen in razlaga sanj od nekdaj burita človekovo domišljijo. Radi pravimo, da se počutimo kot v sanjah oz. da je nekaj kot iz sanj, a sanje kljub svoji sanjskosti niso vedno tako sanjske. Nasplošno se ljudje zjutraj spomnimo bolj malo tega, kar smo sanjali, se pa lažje spomnimo simbolov, ki se nam pogostokrat pojavljajo v snu. Kaj pa ti simboli pomenijo? Kaj nam hočejo razni sanjski prizori sporočiti? Oglejmo si nekaj najznačilnejših primerov. Beg. Pogostokrat se zgodi, da v sanjah bežimo pred nečim ali nekom. Beg je odraz velikega stresa, notranje napetosti, velike odgovornosti in bremena, ki ga nosimo na plečih. To breme nas v sanjah zasleduje, mi pa pred njim bežimo. Sporočilo je, naj upočasnimo korak in se vsaj malo sprostimo. Lahko pa je to tudi znak, da se počutimo od nekoga ogrožene ali da se bliža zadnji rok za oddajo kakega šolskega ali delovnega poročila. Zato je najbolje ugotoviti, kdo oz. kaj nas preganja, in se s tem soočiti. Neopravljen izpit, pisanje testa. Kadar nas v resničnem življenju čakajo izzivi, pred katerimi nas je strah, se v sanjah velikokrat preselimo za šolske klopi in podoživimo agonijo pisanja testov in spraševanja. Druga interpretacija je, da imamo občutek, da nalogi nismo kos, da smo poklicno ali osebnostno še nezreli. Še tretje tolmačenje je, da smo ocenjevani ali obsojeni s strani nekoga, ki je v naših očeh pomemben, da smo torej pod nadzorom. Enako si lahko razlagamo tudi padec na izpitu. Okvara. Če osrednjo vlogo v naših sanjah igra okvara telefona, avtomobila, gospodinjskega aparata ipd., se nam ni treba bati, da bi na poti v službo obstali na cesti ali da bi nam zmanjkalo baterije ob nepravem trenutku. Tovrstne sanje namreč su-gerirajo, da v našem življenju nekaj škripa, da nekaj potrebuje popravilo oz. da moramo svojo pozornost usmeriti v točno določeno stvar. Okvaro telefona lahko interpretiramo kot način komunikacije z drugimi. Ohranjamo stike s prijatelji? Koga zanemarjamo? Če nas avto sredi ceste pusti na cedilu, je to morda znak za napačno odločitev v življenju in sugestija, da se zaustavimo in načrtujemo, kako se obnašati v bodoče. Letenje ali padanje. Padanje v sanjah pomeni neko močno zavedanje lastnih čustev, misli, spominov, je pa lahko tudi namig, da se moramo malo izpraševati in priti do določenega spoznanja. Letenje si nekateri razlagajo tudi kot raziskovanje posameznikove poduhovljenosti, stik z duhovnim svetom in bitji, kot so angeli. Pri tem je pomembna tudi smer letenja, saj kaže na to, katerega dela telesa se trenutno najbolj zavedamo. Voda. Voda lahko simbolizira neko pomembno čustveno situacijo ali dobo, ki je lahko pozitivna ali negativna (npr. srečna ali zaljubljenost). Če sanjamo nevihte, orkane ali druge vremenske pojave, ki vključujejo vodo, potem je to znak za občutljivo obdobje v našem življenju. Voda v sanjah je lahko sinonim za resnične solze. Nasprotno pa mirna gladina morja ali jezera in žuboreči potoček kažeta, da smo srečno zaljubljeni, da se nam obeta prijeten ljubezenski odnos ali da smo v sebi mirni. Denar. V sanjah bankovci in kovanci simbolizirajo to, kar nam je v življenju pomembno in pri srcu. Nepričakovan dobitek na loteriji je znak, da se zavedamo vrednot v svojem življenju in jih primerno cenimo. Izguba denarja pa nasprotno pomeni, da smo iz malomarnosti, napak ali nepozornosti izgubili prave 1 2 Petek, 27. maja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Na neprofitno stanovanje čaka preko 1100 družin Ater: zaradi krize upad prihodkov od najemnin Novogradnja na Rojcah (levo), stara hiša v naselju Pater (zgoraj) »Kar 180 najemnikov naših nepro-fitnih stanovanj je v lanskem letu vložilo prošnjo za znižanje najemnine, za katero lahko stanovalci zaprosijo v primeru znatnega zmanjšanja družinskih prihodkov. V nekaterih primerih je to posledica izselitve kakšnega družinskega člana, večinoma pa gre za finančne težave, do katerih je prišlo zaradi izgube službe,« pravi Alessandra Gargiulo, direktorica goriškega stanovanjskega podjetja Ater, ki je včeraj sprejelo zaključni račun za lansko leto. Iz tega izhaja, da so se prihodki od najemnin lani znižali za okrog 135.000 evrov, kar je povezano zlasti z zmanjšanjem plačilne sposobnosti družin. »135.000 evrov na prvi pogled morda ni velika vsota, dejstvo pa je, da se število prošenj po znižanju najemnin iz leta v leto viša. Tudi ljudje, ki vstopajo v obnovljena stanovanja - novih dodelitev je bilo lani 124 -, imajo v številnih primerih nižje dohodke kot prejšnji najemniki in posledično pravico do plačevanja nižjih najemnin,« poudarja Gargiulova. O ekonomskem položaju družin marsikaj povejo podatki o neplačilih. Skupen dolg najemnikov se je v lanskem letu zmanjšal za 510.000 evrov (skupno znaša okrog 1.800.000 evrov), saj je podjetje Ater že pred leti okrepilo službo, ki skrbi za izterjavo neplačanih najemnin in položnic. Ob koncu lanskega leta je služba imela v obravnavi 468 postopkov: v 41 primerih je sprožila postopek za deložacijo, izvedenih deložacij je bilo skupno osem. Podjetje seveda najprej preveri, zakaj najemnik ne plačuje, šele zatem pa ukrepa. »Z deloža-cijami in izpraznitvijo nezakonito zasedenih nepremičnin smo lani pridobili skoraj 60 stanovanj,« pravi Gargiulova. Pokrajinsko podjetje Ater skupno upravlja 5.848 stanovanj. 4.140 stanovanj je v njegovi lasti, 439 stanovanj je v lasti občin, preostala pa so v lasti podjetja Fin-cantieri (32) in drugih zasebnikov. »Praznih stanovanj je 467, poudariti pa je treba, da so med njimi tudi prave podrtije, kot so t.i. hiše Pater v Ronkah. Te objekte, v katerih je 118 stanovanj, je treba porušiti. Skupni seštevek praznih stanovanj sestavljajo tudi nepremičnine, ki so naprodaj - teh je 75 -, 51 stanovanj pa obnavljamo. Stanovanj, ki so prazna in za katera še nismo začeli načrtovati obnove, je 54,« pravi direktorica in pristavlja, da je v preteklosti s prodajo stanovanj podjetje zaslužilo tudi po en milijon evrov letno, danes pa so ti prihodki bistveno manjši. Lani so prodali šest stanovanj za skupnih 247.504 evrov. Naložbe v stanovanja so lani znašale 4.800.000 evrov več kot v letu 2014, pred dvema letoma pa so se investicije v primerjavi z letom 2013 povečale za 6.800.000 evrov. »Upadajoči trend pričakujemo tudi v prihodnjih letih, saj so javni prispevki za naložbe vse nižji. Izjema so prispevki za obnovo praznih stanovanj in vzdrževanje nepremičninskega premoženja,« pravi Gargiulova. Podjetje Ater se je zato lani posvetilo zlasti obnovi praznih stanovanj in jih usposobilo 135. Med novogradnjami, s katerimi se bo nepremičninsko premoženje podjetja povečalo, je direktorica omenila objekt s 60 stanovanji na goriških Rojcah, ki jih bodo predvidoma oddali prihodnje leto. Ob koncu lanskega leta je na neprofitno stanovanje v goriški pokrajini čakalo 1132 družin. To število se bo letos povečalo, saj se je na nov razpis za goriško občino prijavilo kar 486 družin (254 prošenj so vložili italijanski državljani, 27 državljani EU, 205 pa državljani držav izven EU). V letošnjem letu bodo objavili nov razpis tudi v Tržiču, kjer prav tako priča- tržič - Občina 549 prošenj za subvencije najemnin Tudi v letošnjem letu se je na razpis za pridobitev subvencij najemnin, ki ga je na podlagi zakona št. 431 iz leta 1998 in deželnega zakona št. 6 iz leta 2003 objavila Občina Tržič, prijavilo veliko število občanov. Za prispevek je zaprosilo 549 ljudi, 34 več kot lani. Pristojno občinsko odbornico Cristiano Morsolin podatek ne preseneča, saj naraščajoč trend prošenj za pomoč pri plačevanju najemnin beležijo že nekaj let. Lansko leto je prošnjo za prispevek vložilo 515 občanov, 40 več kot leta 2014. Po številu vloženih prošenj je Tržič med občinami Furlanije-Julijski krajini na četrtem mestu. »Številne družine so v stiski, zato nas povpraševanje po prispevkih ne preseneča,« je povedala Cristiano Morsolin. Za izplačilo subvencij za letošnje leto, ki se nanašajo na najemnine, plačane v letu 2015, bo tržiška občina potrebovala 418.217 evrov. Zato je občinski odbor nemudoma sprejel upravni sklep, na podlagi katerega bo prošnjo za denar občina naslovila na Deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino. 75 odstotkov stroškov bo krila država, preostalo pa bosta krili Dežela FJK in sama Občina Tržič. Njen delež bo znašal 141.822 evrov, vsota je bila že vključena v tržiški občinski proračun za leto 2016. kujejo visoko število prošenj. Med večjimi naložbami, ki jih podjetje Ater načrtuje in za katere še nima zagotovljenih sredstev, so obnova dveh stavb v Ulici Sauro v Krminu, kjer bi pridobili 13 stanovanj, obnova 40 stanovanj v Ulici Palladio v Gorici in izgradnja 80 stanovanj v naselju Pater v Ronkah. (ale) gorica - Kongres Andos V deželnem avditoriju o diagnosticiranju in zdravljenju raka dojke Včeraj popoldne se je v deželnem avditoriju v Ulici Roma začel 34. državni kongres združenja Andos, ki bo v Gorici potekal še danes in jutri. Ujema se s 40-le-tnico ustanovitve italijanskega združenja in 30-letnico goriškega odbora Andos. Današnji dan bo intenziven ter raziskovalno in znanstveno naravnan zaradi strokovnih predavanj. V ospredju bodo najnovejši načini diagnosticiranja in zdravljenja raka dojke ter preventiva in kvaliteta življenja nekdanjih bolnic. Prvo predavanje bo ob 8.25, ostala predavanja si bodo sledila vsakih 25 minut. Premor bo med 13. in 14. uro, ob 16.05 bo imel lectio magistralis prof. Mauro Ferrari iz Houstona v ZDA, sledila bo razprava. Kongres se bo nadaljeval jutri med 8.30 in 12.30, ob 10.30 bodo besedo imeli slovenski gostje. Zaradi pomembnih vsebin, povezanih s tudi pri nas razširjeno boleznijo, je državni kongres odprt za krajevno javnost. gorica - V vrstah desne sredine Rajoni spotike Oreti: »Rajoni bi stali 70.000 evrov« - Gentile: »Oreti govori tudi, ko ga nihče nič ne vpraša« mmm V goriški desni sredini so mnenja glede oživitve rajonskih svetov deljena. Po ponedeljkovi skupni seji občinskih komisij za statut in upravno decentralizacijo, na kateri je tekla beseda o peticiji za ponovno ustanovitev rajonov, ki jo je podprlo 987 občanov, se je zai-skrilo med svetnikoma Fariziom Oretijem (Per Gori-zia) in načelnikom stranke Forza Italia Fabiom Gen-tilejem. Prvi je po seji v tiskovnem sporočilu izrazil pomisleke v zvezi z možnostjo ponovne ustanovitve rajonskih svetov. Izpostavil je, da peticija, ki jo bo obravnaval občinski svet, predvideva razdelitev občine na šest okrožij - Štandrež, Pevmo-Štmaver-Oslavje, Podgoro, Ločnik, severno Gorico in južno Gorico, o katerih znotraj občinskega sveta ni soglasja, poudaril pa je tudi problem spremembe statuta in stroškov, saj bi po njegovih ocenah ponovna ustanovitev rajonov stala okrog 70.000 evrov. Oreti se tudi sprašuje, ali imajo okrožja smisel v tako majhni občini, kot je Gorica, ter daje razumeti, da izid razprave na seji komisije ne pušča veliko upanja za ponovno ustanovitev rajonov, razen morda v primeru, ko bi bili odpravljeni vsi kamni spotike. Nad izjavami svetnika liste Per Gorizia ni bil navdušen Gentile, ki poudarja, »da Oreti kot običajno govori v lastnem imenu« in to počne »tudi takrat, ko ga za to nihče ne vpraša«. »Oreti misli, da so rajoni nepotrebni in potratni, to pa ni mnenje komisije,« pravi Gentile in nadaljuje: »Rajonski sveti so bili za naše mesto pomembni. Stroške bi bilo mogoče omejiti, rezultati iz vidika demokratične participacije pa bi bili prav gotovo hvalevredni.« Gentile meni, da mora o tem še poglobljeno razpravljati občinski svet, obenem pa izpostavlja, da sam nikakor ne soglaša z razdelitvijo občine, ki jo predvideva peticija. tržič - De Franceschi Usoda mlina ostaja negotova Mlin De Franceschi bonaventura Usoda tržiškega mlina De Franceschi je še vedno negotova. Obrat, kot je Primorski dnevnik že večkrat poročal, je lani odkupila apulijska družba Casillo, proizvodnja pa še vedno stoji. Družba Casillo je med največjimi trgovci s pšenico na svetu in je v zadnjih letih svojo poslovno mrežo razširila na vso Italijo; v To-skani in na Siciliji upravlja pomembna logistična terminala, med njenimi odjemalci so velika prehrambena podjetja, med katerimi izstopajo Barilla, Granoro in Pasta Zara. Ponoven zagon mlina pa je povezan z nerešenim vozlom železniške povezave med mlinom in južno železniško postajo v Ronkah, za odprtje katere je družba Rfi zahtevala skoraj pet milijonov evrov, kar je veliko več od tega, kar je pripravljena odšteti družba Casillo. V prejšnjih dneh so predstavniki apu-lijske družbe napovedali, da lahko v ponoven zagon mlina De Franceschi vložijo osem milijonov, z 800.000 evri pa so pripravljeni prispevati k ponovnemu odprtju omenjene železniške povezave, saj ocenjujejo, da bi bila njihova navzočnost v Furlaniji-Julijski krajini in na jadranski obali strateškega pomena. Družba Casillo, piše v poročilu, verjame v naložbo v tržiško območje, kjer bi ob ponovnem zagonu mlina želela uresničiti večji železniški logistični pol. Vse to pa bo mogoče samo v primeru, da bo ponovno usposobljena povezava z ronško železniško postajo, kar bi družbi omogočilo preskrbo s pšenico iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske ter bi ji odprlo pot do trgov srednje in vzhodne Evrope. Tržiški občinski svet je zato enotno pozval županjo Silvio Altran, Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino in družbo Rfi, naj rešijo problem in preprečijo, da bi tržiško območje izgubilo osem milijonov evrov vredno naložbo ter naj zaščitijo delavce mlina De Franceschi, ki so ostali brez službe. V prejšnjih dneh je občinski svet izglasoval resolucijo svetnika Svobode ekologije in levice Giovannija Iacona: le-ta opozarja, da železniška povezava, ki je dolga sedem kilometrov in je bila zgrajena z javnim denarjem, pomembna tako za družbo Casillo kot tudi za druga podjetja, ki imajo sedež v njegovi bližini, kot so Sbe, Nidec in Fincantie-ri. »Na ponovno odprtje železniške povezave ne moremo gledati kot na državno pomoč enemu podjetju, saj gre za nujno potreben ukrep, ki bo koristil celotni industrijski coni. Hkrati bi privedel do zmanjšanja tovornega prometa na tržiških cestah,« je dejal svetnik Iacono. Ravno Dežela FJK je večkrat izrazila pomisleke v zvezi s ponovnim odprtjem železniške povezave, češ da bi v tem lahko kdo videl neposredno pomoč družbi Casillo in torej kršitev. »Nedopustno je, da se kriza mlina De Franceschi rešuje le s socialnimi blažilci. Država in ministrstvo naj posežeta ter podpreta ponovno odprtje železniške povezave,« je zaključil Iacono. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 28. maja 2016 13 števerjan - Prihodnji vikend Likof Tridnevni praznik posvečen friulanu Prihodnji konec tedna se bo v Šte-verjan vrnil Likof. Večdnevni eno-gastro-nomski dogodek, ki ga že vrsto let prirejajo s ciljem, da ovrednotijo krajevno vinarsko in kulinarično tradicijo ter promovira-jo briški prostor v turističnem ključu, se bo letos predstavil z več novostmi. Ob tem, da bo program tokrat potekal samo v popoldanskih in večernih urah, bo tridnevno dogajanje prvič povezovala vsebinska rdeča nit: dogodki in preostala ponudba bodo letos posvečeni friulanu oz. sauvignonassu, nekoč tokaju, belemu vinu z zaščitenim poreklom, ki spada med najznačilnejše sorte italijanskega dela Brd. Program so včeraj v goriškem Trgovskem domu predstavili Lucija Tavčar, Jakob Leopoli in Fabjan Korsič, predsednik Vi-noteke Števerjanski griči, ki je poudaril, da prireditev letos računa na najvišje število pokroviteljev doslej. Likof so podprli Dežela FJK, Pokrajina Gorica, Občina Šte-verjan, konzorcij Collio, zveza Onav in druge ustanove, na primer deželna zveza agronomov in združenje Autoktona, ki bodo sodelovale z organizatorji. »Likofa pa ne bi bilo, če bi se zanj ne zavzemali tudi domačini ter člani društev F.B. Sedej in Briški grič,« je dejal Korsič. Likof se bo začel v petek, 3. junija. Ob 16. uri bo na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah odprtje razstave etiket z naslovom Friulano - Arte del Territorio per pro-muovere il Territorio (v sodelovanju s centrom Centro Friulano Arti Plastiche), ob 17. uri pa bo na vrsti okrogla miza Friulano: od inovacij do tipičnosti, ki jo prirejajo v sodelovanju z videmsko univerzo in deželno zbornico poklicnih agronomov. Nastopili bodo ugledni predavatelji, kot sta dr. Davide Mosetti in dr. Gabriele di Ga-spero, ter gostje, ki bodo osvetlili dvajsetletni kakovostni in tržni razvoj friulana iz zornega kota vinarjev (Silvan Primosig), gostincev (Joško Sirk) in časnikarjev (Pie-ro Villotta). Gloria Catto bo v imenu pokrajinske uprave predstavila načrt LCA, katerega cilj je analiza vpliva vinogradniške dejavnosti na teritorij. V program bodo tudi vodene degu-stacije friulana. Strokovna degustacija pri mizi, ki bo v petek ob 19.45, bo primerjalnega značaja. Na voljo bodo vina z različnih koncev sveta, medtem ko bosta sobotna in nedeljska degustacija v vinogradu posvečeni arhivskim in svežim vinom. Lanski uspeh je prireditelje Likofa spodbudil k temu, da bodo tudi tokrat organizirali t.i. »večerje v vinogradu«. V petek, soboto in nedeljo bodo ljubitelje kakovostne hrane razveselili trije priznani kuharji, in sicer Massimo de Belli (Krmin), Franz Fink (Gradec) in Luka Lesar (Ljubljana). K jedem bodo dodali vrhunska vina domačih vinarjev, članov Vinoteke Števerjanski griči; obvezna je predhodna rezervacija. Restavracija z domačimi gostinci in vinoteka z bogatim izborom vin štever-janskih proizvajalcev bosta vsak dan čaka- ločnik - Strela Treščila v cipreso »Na srečo nikogar ni bilo v bližini, na pokopališču. Ko bi bil, bi bilo morda zanj usodno.« Občinski odbornik Alessandro Vascotto, ki med pooblastili navaja tudi skrb za pokopališča na ozemlju goriške občine, je tako komentiral sredino odkritje v Ločniku. Med nevihto, ki je divjala večer prej, je strela treščila v visoko cipreso ob levem boku pokopališča. Na drevesu je pustila znamenje, globoko »rano«, vrh drevesa pa je bil požgan. V sredo so si kraj ogledali delavci občinske službe za javno zelenje. Obrezali so vrh ciprese in ugotovili, da je »rana« na njej visoka kar šest metrov: strela jo je razparala. Ko bi kdor koli bil v bližini, bi udar strele še kako občutil. Če bo cipresa preživela, pa bo pokazal čas, zato jo bodo občinski delavci nadzirali. »Pametno je se ne potikati po pokopališčih, ko divjajo nevihte, še predvsem pa se nikjer ne zadrževati v bližini dreves,« je včeraj opozoril odbornik Alessandro Vascotto. Fabjan Korsič, Lucija Tavčar in Jakob Leopoli na včerajšnji predstavitvi v Trgovskem domu (levo), utrinek z lanskega Likofa (desno) bumbaca li na obiskovalce na števerjanskem trgu, kjer bo v soboto ob 21. uri tudi projekcija nemega filma Cin Cin Cin Cinema (v sodelovanju z združenjema Le Donne del Vino in Cinemazero) ob glasbeni spremljavi An-drejke Možina. Čeprav ima na Likofu glavno besedo vino, bodo na trgu ponujali tudi butična piva goriškega podjetja Antica Contea. Sobotna vožnja z vespami bo letos delno potekala tudi na slovenski strani meje in bo obogatena z degustacijami vina, v nedeljo, 5. junija, pa bo Likofu prvič odprl svoja vrata grad rodbine Formentini. Pred večerjo v grajskem parku, je povedal Filippo Formentini, bodo obiskovalci imeli možnost prisluhniti zanimivi zgodbi o njegovi prednici - grofici Aurori - in tokaju (ob 17.30). Uradno odprtje tridnevnega praznika bo v petek ob 18.30 ob fontani vina, vsak dan bo iz Gorice v Števerjan in nazaj vozil brezplačni avtobus. Organizatorje sta včeraj pohvalili števerjanska županja Franka Padovan, po kateri je program Likofa iz leta v leto bogatejši, in podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic. »Likof je vključen med ekopraznike, kar za organizatorje pomeni dodaten napor, hkrati pa je dokaz, da skrbijo za zaščito okolja in s tem tudi za kakovost krajevnih proizvodov«, je dejala Čer-ničeva. Ravno s pomočjo Pokrajine bo Li-kof tudi letos gostil skupino kvalificiranih eno-gastronomskih novinarjev. Podrobnejše informacije o programu so na voljo na spletni strani www.vinoteka.org. (ale) krmin - Vinarius Rubbia, Sirk in Oleotto »ambasadorji« Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia je bil med letošnjimi nagrajenci nagrade Vinarius, ki so jo podelili v ponedeljek v Krmi-nu. Priznanje so prejeli še režiser Matteo Oleotto, agronom Paolo Antoniazzi in gostinec Joško Sirk, ki je v svoji gostilni Pri lovcu na Subidi tudi gostil slovesni večer. Nagrada za teritorij, ki jo podeljuje italijansko združenje italijanskih vinotek, je letos šla Brdom. Večera na Subidi so se udeležili predsednik konzorcija Collio Robert Prin-cic, senatorja Laura Fasiolo in Walter Toc-ci, predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, podpredsednica pokrajine Mara Černic in krminski župan Luciano Patat. Vinarius je za letošnje »ambasadorje teritorija« izbral nobelovca Rubbio, ki je ime Goriške ponesel v svet, Oleotta, ki je v svojem filmu Zoran moj nečak idiot pripovedoval tudi o Brdih in vinogradništvu, Antoniaz-zija za raziskave na področju zaščite trte in Sirka, ki je s svojim delom prispeval k ovrednotenju Brd in njihovega bogastva. V Tržiču odkrili rimski mozaik V Tržiču so odkrili rimski mozaik. Včeraj sta si ga ogledala županja Silvia Altran in arheolog Domenico Marino. Ugotovili so, da je mozaik krasil tla rimske vile, ki je tam stala v tretjem ali četrtem stoletju. Našli so ga delavci med kopanjem v Ulici Bagni nuova, kjer v okviru grez-ničnega omrežja urejajo odtočni kanal. »Veseli smo bili odkritja v Ulici Bagni, saj je na dan prišel kos naše preteklosti, ki dokazuje, da so bile na našem obmorskem ozemlju prestižne palače. Mozaik je sicer majhen, le fragment, toda kakor koli pomemben. Podrobno so ga preučili, saj ga ne bo mogoče premakniti, ga pa bomo ustrezno zavarovali in spet prekrili. Obvezujem se, da bomo primerno ovrednotili to dragoceno odkritje, ki govori o preteklosti naše zemlje,« je po koncu ogleda izjavila županja. gradišče - Jutri in pojutrišnjem nagrada ■ I \ «v • I • • Noe v znamenju čezmejne malvazije, nagrajena tudi Gravner in Bastianich »Rana« na cipresi V dvorani občinskega sveta v Gradišču so včeraj predstavili program letošnje nagrade Noe. Med tokratnimi nagrajenci, so povedali organizatorji, so priznani vinar Jo-ško Gravner z Oslavja, podjetnik in televizijski obraz Joe Bastianich, plemiči iz Porcie in Univerza v Vidmu. Prireditev, ki je pomembna izložba za najboljša vinarska podjetja iz dežele Furlanije-Julijske krajine, bo letos posvečena čezmejni malvaziji. Dvodnevno dogajanje se bo začelo jutri ob 11. uri v občinskem gledališču, kjer bo nagrajevanje. Pri Jošku Gravnerju so organizatorji želeli nagraditi njegovo odločitev, da se povrne k izvornim oblikam vinogradništva in eksperimentira antične tehnike, kot je uporaba amfor. Njegove metode naravnega pridelovanja vina, izpostavljajo organizatorji, so s časom postale prava »filozofija«, ki ji sledijo številni vinarji. Plemiči iz Porcie bodo nagrado prejeli za pomembno delo, ki ga je družina, katere zgodovina sega v leto 1181, opravila na področju ovrednotenja vinogradništva v Deželi FJK, v ZDA rojeni gostinec in vinar istrskih korenin Joe Bastianich pa bo nagrajen za prispevek k promociji naj- Joško Gravner boljših vin naše dežele v številnih restavracijah, ki jih vodi njegova družina. Nagrado prejme tudi Univerza v Vidmu, ki je leta 1978 ustanovila fakulteto za kmetijstvo. Plaketo bosta za svoje uspehe prejeli vinarski podjetji Zidarich iz Praprota in Lis Neris iz Šlo-vrenca. Tretjo plaketo bodo izročili predstavnikom enološkega društva iz Tržiča. Na- Guecello iz Porcie Joe Bastianich grajevanje bo vodila Tjaša Dornik. Glavna tema letošnje prireditve, je povedal koordinator Stefano Cosma, bo čez-mejna malvazija. Priredili bodo degustacije, na katerih bodo udeleženci lahko primerjali malvazije iz naše dežele, slovenske in hrvaške Istre. V vinoteki La Serenissima bo jutri ob 17. uri srečanje o prvi svetovni vojni in vinu z Robertom Toderom, sledila bo degu-stacija. V nedeljo ob 11. uri bosta enologa Gianni Menotti in Kristijan Damijanic predavala o malvaziji, jutri od 18. ure dalje pa bo program nagrade Noe ponudil kuhanje v živo in koncert. 14 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji nova gorica - Forum poslal pobudo na Ustavno sodišče Neuvedba pokrajin »je nezakonita« »Vedno bolj se siromašijo in praznijo obmejna področja Slovenije« Boris Nemec je v začetku tedna na slovensko Ustavno sodišče v imenu članov Foruma za Goriško vložil pobudo, naj sodišče Državnemu zboru naloži obveznost ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Dokument so pripravili Cvetko Vidmar, strokovnjak za samoupravo, Jože Šušmelj, nekdanji novogo-riški župan, politik in diplomat, ter Boris Kovšca, nekdanji predsednik višjega sodišča v Kopru in Novi Gorici. Prepričani so, da je v državi že četrt stoletja na področju lokalne samouprave prisotno protiustavno in nezakonito stanje. To pa zato, ker Državni zbor kot zakonodajalec še ni sprejel zakona o ustanovitvi pokrajin, kot to določa ustava v 143. členu. Pripravljavci dokumenta se opirajo na mnenje stroke, ki dokazuje, da v državi manjka vmesni člen - pokrajine -, ki se je v tujini izkazal za zelo učinkovitega. »V ustavi so pokrajine že nekaj časa, a nihče ne stori ničesar. Torej se moramo okoli tega boriti mi na "podeželju",« poudarja Kovšca. Da so predlagatelji ugriznili v kislo jabolko in da bo njihova pot še precej dolga, se zaveda tudi Vidmar: »Politični vrh ni zainteresiran za uvedbo pokrajin, saj tako izgubi oblast. Za zakon o uveljavitvi pokrajin pa je poleg tega potrebna še dvotretjinska večina, kar bo za Državni zbor naporna stvar. Po drugi strani pa bi pokrajine razbremenile državni aparat, ki se sedaj ukvarja s težavami občin.« Pripravljavci dokumenta in predlagatelj Boris Nemec so Ustavno sodišče opozorili tudi na posledice neuvedbe pokrajin: prepričani so, da je na ta račun doslej že nastala velika družbena škoda, tako državi Sloveniji kot njenim prebivalcem. Ker pokrajine niso bile ustanovljene, tudi razne evropske spodbude za regionalni razvoj niso bile pridobljene. »Doslej bi se pokrajine gotovo že uveljavile in bi se že na vseh področjih odrazile prednosti pokrajin in njihovih organov pri opravljanju regionalnih zadev zaradi bližine in neposrednih stikov s problemi in prebivalci. Naslednja prednost, ki je izostala iz istega vzroka je v tem, da bi se država, ko bi odložila množico regionalnih problemov, lažje posvetila predvsem velikim državnim problemom in nujnim reformam,« trdijo in še posebej izpostavljajo, da se je prav zaradi odsotnosti pokrajin v 25 letih okrepil državni centralizem. »Državni organi so neposredno in preko paradržavnih institucij sistematično rušili regionalne centre, potencialna središča in sedeže pokrajin, z izgovarjanjem na reorganizacije, racionalizacije in modernizacije. Tako se vedno bolj siromašijo in praznijo obmejna področja, kar je v nasprotju z nacionalnimi interesi. Enakomerni razvoj celotne Slovenije zagotavlja samo policentričen razvoj, ki ga lahko zagotovijo le pokrajine,« Boris Nemec (z leve) in Jože Šušmelj foto km. nova gorica - Zagovornik pokrajin Jože Šušmelj: »V bivšem sistemu je bilo čezmejnega sodelovanja krepko več« »Čezmejno sodelovanje je na celotni meji zamrlo,« je prepričan Jože Šušmelj, ki se v okviru Foruma za Goriško zavzema za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, zato da bi na obeh straneh meje bila enakovredna sogovornika v obliki pokrajin. V Italiji se sicer pokrajine ukinjajo, ostajajo pa dežele, medtem ko naj bi za sodelovanje Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe skrbel EZTS. »Če primerjamo z bivšim sistemom, je bilo tedaj ogromno čezmejnega sodelovanja: med občino Gorica in Nova Gorica smo, denimo, imeli štiri delovne komisije, ki so obravnavale različna področja. Vsako leto smo imeli srečanje vodstva obeh občin in govorili o težavah, ki jih imamo, reševanju le-teh in o bodočem sodelovanju,« je opozoril Šušmelj in naštel sadove: mednarodni mejni prehod Vrtojba, odprtje maloobmejnega prehoda na Erjavčevi ulici, izgradnja ceste v Brda in elek- trarne na Soči ... »Skupaj smo pritiskali na Rim in na Beograd in Ljubljano. Ti projekti niso sami od sebe padli z neba.« »Danes tega sodelovanja skoraj ni več. Redko se srečata, če se srečata, župana obeh Goric, pa še to je vljudnostne narave. Na ravni Evrope imamo Združenje evropskih regij, včasih mu je predsedoval Riccardo Illy kot predsednik FJK. Prav on je v pismih stalno opozarjal Slovenijo, da v tem združenju ne more sodelovati kot država, ter jo pozval, naj ustanovi regije, da bi se lahko vključili v to združenje,« se spominja Šušmelj, ki je prepričan, da bi se čezmejni odnosi, če bi na slovenski strani meje imeli regijo, čisto drugače odvijali. »Razdrobljene občine so premajhne, da nastopajo proti sosednji regiji Furlaniji-Julijski krajini, ki je skoraj tako velika kot Slovenija. Država pa sodeluje samo z Rimom, torej redko pride do srečanja predstavnikov Slovenije in FJK.« (km) so prepričani. Spomnili so še na izid referenduma o ustanovitvi pokrajin iz leta 2008, ko jih je podprla vsa država, razen Ljubljana in Koper. Kaj o ustanovitvi pokrajin meni župan Nove Gorice, največje občine na severnem Primorskem, Matej Arčon? »Vmesni člen med državo in lokalnimi skup- nostmi bi zagotovo lahko bile pokrajine. Ocenjujem, da je že na mikronivoju sodelovanja veliko težav, kar bi z uvedbo pokrajin lahko tudi odpravili, a ne vem, če je državna politika že dovolj zrela za to. V prvi vrsti bi se morali temeljito pogovoriti o vsebinah,« opozarja Arčon. Katja Munih vipava - Župani po stečaju podjetja Upajo, da se bo Agroind ohranil v Vipavski dolini Župani občin v Vipavski dolini upajo, da se bo zaradi vinogradnikov Agroind ohranil v Vipavski dolini, je ob stečaju družbe dejal vipavski župan Ivan Princes. V sredo je že prišel stečajni upravitelj Andrej Perdan, ki obljublja, da bo poskušal kar najhitreje dobiti najemnika za premoženje Agroinda, kasneje pa ga prodati v celoti. Princes meni, da je bila prodaja Agroinda ukrajinskim lastnikom napaka, za nadaljevanje dela pa bi bila po njegovem mnenju najboljša ustanovitev nove zadruge. Slednjo omenja kot najemnika Agroinda, med morebitnimi najemniki pa so Kmetijska zadruga Vipava, nova zadruga, ki bi jo ustanovila ekipa blizu Primorske posojilnice Vipava, in celo podjetje Vipavski vinograd, ki je v lasti Ukrajincev. Nekdanji prokurist Agroinda Oleg Medvedev je dejal, da so se težave podjetja kopičile že pred njihovim nakupom. V tako kratkem času bi bilo mogoče družbo rešiti samo z novimi investicijami, v kar je poskušal prepričati tudi delničarje. Žal pa je imel za to premalo časa: »Če bi imel dovolj časa, bi podjetje ostalo živo, saj so delavci v vinski kleti sposobni nadaljevati proizvodnjo.« V to je prepričan tudi stečajni upravitelj Perdan, ki je v sredo prevzel posle. Kot je dejal, sicer ne razume, zakaj je moral Agroind v stečaj: »Kot sem uspel izvedeti, naj bi imel Agroind za sedem milijonov evrov obveznosti. Največji upnik je Vipavski vinograd, ki ima za približno pet milijonov evrov terjatev, ostale dolgove naj bi imeli delavci in zadruga. Za zdaj mi še ni jasno, zakaj gre Agroind v stečaj. Upniki so bili pripravljeni na dogovor, največji upnik, Vipavski vinograd, je še v zadnjih dneh plačeval dolgove.« Predstavnik enega od lastnikov Igor Kremen je napovedal, da se bodo pritožili na odločitev o stečaju. Delavci pa so s takšnim sklepom sodišča zadovoljni. Predsednik sveta delavcev Andrej Furlan je povedal, da je lastnik v torek nakazal plačo za marec, sicer brez davkov in prispevkov. Terjatev v stečaju zaradi plač naj bi bilo za 150.000 evrov. Kdaj bo stečajni upravitelj 44 zaposlenim izročil odpovedi in koliko delavcev jih bo dobilo, še ni znano. gorica - Mestno gledališče Verdi Sezona presežkov Ettore Romoli bumbaca Walter Mramor bumbaca O letošnji sezoni mestnega gledališča Verdi govorijo predvsem številke, ki sta jih včeraj navajala goriški župan Ettore Romo-li in umetniški vodja sezone Walter Mramor. Obračun sta opravila pred predstavniki medijskih hiš in dosežene rezultate opredeljevala s superlativi. Število obiskovalcev je naraslo za 12,6 odstotkov, število prodanih vstopnic pa za 39 odstotkov. »Takšnih številk naš teater še ni imel,« je poudaril župan in o sezoni dejal, da je bila »izjemna, rekel bi triumfalna«. V abonmajskem programu je bilo 22 dogodkov, ki so jim dodali še dva zunaj abonmaja. Za sedem predstav je bila dvorana razprodana. Obnesla se je tudi letošnja novost, štirje dogodki iz abonmaja Verdi Young, dve nedeljski predstavi in dve matineji v angleškem jeziku za šolarje in družine. Zasedenost dvorane je bila 98,58-odstotna, »kar opravičuje načrt o razširitvi ponudbe,« je povedal Mramor. »Pripravljati moramo novo publiko, zato da zagotovimo gledališču prihodnost,« je dodal Romoli in izpostavil po-klon Maksu Fabianiju, plod sodelovanja gledališč iz Gorice in Nove Gorice. »Uresničiti dvojezično predstavo ni od muh. Za naš teater naj bo to prepoznaven projekt tudi v prihodnjih sezonah,« je še dejal župan. Število prodanih abonmajev je bilo rahlo nižje, 39-odstoten pa je bil porast števila prodanih vstopnic, letos so jih prodali 6.707, leto prej pa skoraj dva tisoč manj (4.844). Z abonenti vred je sezona privabila v gledališče 13.118 oseb; leto prej jih je bilo 11.649, še leto prej pa 9.970. Dvorana premore 674 sedežev, v minuli sezoni si je vsako predstavo ogledalo povprečno 547 oseb (leto prej jih je bilo 530). Prodanih je bilo skupno 975 abonmajev, razporejenih med imetnike različnih abonmajskih paketov. Zasedenost dvorane je bila ob posebnih dogodkih 95,22-odstotna, za gledališče 85,34-odstotna, za glasbo in balet 66,22-odstotna, za dogodka zunaj abonmaja 73,13-odstot-na. Povprečna zasedenost teatra je torej bila 80,75-odstotna, lani 79,03-odstotna. »Hvaležen sem umetniškemu vodji zaradi njegovega poznavanja okusov publike,« je poudaril Romoli. »Vesel sem številk, ki verdi-sng Izjemno in dvojezično »Zaslužna je Neda Rusjan Bric« »Še nekaj izjemnega smo udejanjili v okviru sezone Verdijevega gledališča. Že drugo leto zapored smo dogodek uresničili v sodelovanju z gledališčem iz Nove Gorice. V lanski sezoni je bila Nora Gregor, v letošnji pa Maks Fabiani. Nadejam se, da je to postala tradicija, ki jo bomo nadaljevali,« je včeraj zatrdil župan Ettore Ro-moli in z enako prepričanim glasom dodal, »Za naš prostor je to nekaj enkratnega, edinstvenega ... Dvojezični predstavi, ki so ju slovenski in italijanski gledalci brez težav spremljali in razumeli. Nekaj izjemnega! Upam, da bomo po tej poti nadaljevali.« Pritrdil mu je umetniški vodja sezone Verdijevega teatra, Walter Mramor, »Za to je zaslužna Neda Rusjan Bric, pro-svetljena oseba. Odlično sem z njo sodeloval, tako v vlogi režiserke kot direktorice novogoriškega gledališča. Seznanjeni smo, da je negotovost okrog njenega imenovanja. V postopek se ne bomo vmešavali, vendar resnično upam, da bo na tem mestu ostala. Javno ji izrekam voščilo, In boc-ca al lupo, Neda!« Zadnjo besedo je imel župan, »Pridružujem se voščilu. Izjemna oseba je, s čudovitim nasmehom. Naj se to zapiše, prosim.« smo jih dosegli z mešanico klasike in inovacije, toda številke niso še vse. Gledališče prispeva h kvaliteti življenja v mestu. Kdor kupi abonma - bolj kot tisti, ki kupuje enkratne vstopnice -, omogoči teatru, da bolje deluje, predvsem pa podpre veliki kulturni načrt svojega mesta,« je včeraj zatrdil Walter Mramor. Presenetljivo urejen čebelnjak Čebeljemu svetu bo posvečeno javno srečanje, ki ga jutri, 28. maja, ob 15.15 prirejajo v botaničnem vrtu Viatori pri Pevmi. Alvise Riccato in Roberta Cumin iz pokrajinskega konzorcija čebelarjev bosta prikazala življenje v čebelnjaku, ki je urejeno po principih ekonomije in ekologije ter sloni na učinkovitem komuniciranju. Srečanje prireja Fundacija Goriške hranilnice v sodelovanju z združenjem Amici del Giar-dino Lucio Viatori in konzorcijem čebelarjev. Sledil bo voden obiskViatorijevega vrta, ki bo samo še do 2. junija odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih med 15. in 19. uro. / Primorski_GORIŠKA_Petek, 27. maja 2016 15 Občina išče delavca Občina Sovodnje je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo za omejen čas zaposlila delavca. Sodeloval bo pri vzdrževanju nepremičnin, skrbel za manjša popravila, zidarska dela in čiščenje cest. Projekt bo trajal 27 tednov; namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali vključenim v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Prijave zbirajo do 9. junija v goriškem uradu za zaposlovanje. V Gorici o Jazidih Na sedežu tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici bo danes posvet o jazidski skupnosti in kooperaciji v Furlaniji-Julijski krajini. Po registraciji udeležencev in pozdravih bo ob 15.15 več strokovnjakov spregovorilo o Jazidih in pomoči, ki jo mednarodna skupnost ponuja tej verski manjšini, ob 16.15 pa se bo začela razprava na temo »Jazidska skupnost med pravom, politiko in konfliktom«. Srečanje je odprto javnosti. Na vrsti je Matilda V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri muzikal »Matilda«, ki so ga pripravili gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič, režiserka je Andreja Benedetič; vstop bo prost. Drevi Glasbeni mozaik V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj ob 20. uri zaključna akademija Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in društva Arsatelier. »Glasbeni mozaik« spada v pomladanski ciklus koncertov Snovanja. Na odru se bodo predstavili najbolj perspektivni učenci, med katerimi tudi dobitnika letošnje štipendije iz Sklada Silvana Kerševana. Razstava na Visoki šoli Študentje in sodelavci Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici ob koncu študijskega leta prirejajo razstavo letne produkcije danes med 18. in 21. uro na sedežu Visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici v Gorici. Prikazana bo študentska produkcija s področja filma, animiranega filma, fotografije, novih medijev ter sodobnih umetnosti in praks. Alpinci jutri v muzeju Jutri ob 11. uri bodo v muzeju Sv. Klare v Gorici odprli razstavo o alpincih na Goriškem z naslovom »Julia - Nomine tanto firmissima«. Prirejajo jo v pričakovanju na shod alpincev iz Triveneta, ki bo mesto zasedel med 17. in 19. junijem letos. Dan staroverstva V tolminskem Kinogledališču bo jutri od 11. ure dalje Dan staroverstva. Gre za celodneven dogodek, posvečen dediščini posoškega pred-krščanskega obdobja. Zanimanje za staroverstvo je v javnosti vzniknilo ob predlanski postavitvi razstave »Sta-roverstvo in staroverci« v Goriškem muzeju, kjer so bili na ogled predmeti, ki so jih zadnji staroverci zaupali etnologu Pavlu Medveščku. (km) Glasbena matica ponuja akademiji in predavanje Pri goriški Glasbeni matici bodo letošnje šolsko leto sklenili z dvema akademijama in s strokovnim predavanjem. Zaključni nastop goriških učencev bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri. Predstavili se bodo učenci solisti, ki so bili izbrani na podlagi avdicij, in mešani mladinski pevski zbor Neokortex, ki deluje pri Glasbeni matici v sodelovanju s Kulturnim društvom Sovodnje. Istega dne ob 19. uri pa bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval Viljem Ščuka na temo »Zvok in glasba kot komunikacija«; predavanje je primerno zlasti za starše in vzgojitelje. »Ljudje se med seboj sporazumevamo z gibanjem in čutnimi zaznavami. Gib je osnovno sporočilno sredstvo, značilno za živali. Zvok je najbolj človeško čutilo, saj je lahko ritem, harmonija, melodi- ja in beseda. Vid opredeljuje razumske predstave, zvok doživljajske. Če želi postati človek osebnost, razum ni dovolj. Potrebuje ozaveščenost sebe, doživljanje in vrednotenje dogajanj, da osmisli svoje življenje. Te osebnostne lastnosti mu ponuja glasbena izobrazba,« vsebino svojega predavanja povzema dr. Ščuka. Letošnja novost bo Mala akademija - nastop učencev, rojenih od leta 2004 dalje, z goriškega, tržaškega in špe-terskega sedeža Glasbene matice. Potekala bo v mali dvorani goriškega Kulturnega doma v sredo, 1. junija, z začetkom ob 18.30. Pred občinstvom se bodo predstavili solisti, komorne skupine in otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovodnje, ki deluje v sodelovanju z Glasbeno matico. Brezplačne poskusne lekcije ponuja Glasbena matica do konca šolskega leta v Gorici, So-vodnjah in Doberdobu. Poskusna lekcija na Glasbeni matici v Gorici [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. H Čestitke PETRA, danes praznuješ 14. rojstni dan!Želimo ti, da bi bila vedno zdrava, srečna in uspešna tako v šoli kot pri baletu. Nona, nono, stric Alen in Maja. Koncerti NA GRADU KROMBERK V NOVI GORICI: danes, 27. maja, bo ob 20.30 koncert Goriških instrumentalistov in vokalistov z Vladom Kreslinom. Sodelujejo Big band Nova, Dekliška vokalna skupina Singgirls in Vokalni ansambel Reunion. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure v tajništvu JSKD OI Nova Gorica; informacije po tel. 00385-3351850. V primeru dežja bo prireditev v SNG Nova Gorica. V CERKVI SV. MARIJE V FOLJANU bo v soboto, 28. maja, ob 20.30 koncert »Classic & Swing«, nastopa Harmoniebrass Quartet (Diego Cal in Luca Del Ben - trobenta, Andrea Piergen-tili in Lorenzo Tommasini - pozavna). Vstop prost; informacije po tel. 0481489051, melogramma@gmail.com. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri zborovski koncert »Una Regione co-rale« v sklopu projekta »Trasparenze«. Sodelovali bodo Pevski zbor iz Gradišča, Aesontium iz Špetra ob Soči in Polymnia iz Turjaka. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Julieta«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La pazza gioia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 3: 17.15 - 20.15 - 22.10 »Julieta«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »La pazza gioia«. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 29. maja, izlet na Veliko Babo (2016m); informacije in obvezna prijava po tel. 3493887180 (Gabrijel). SPDG prireja v soboto, 28. maja, v okviru pobude Monte Grappa Bike Day, podvig na Monte Grappa; informacije in obvezna prijava po tel. 392-3995034 (Igor). 1. NORDIJSKA HOJA PO GORIŠKEM KRASU bo v nedeljo, 29. maja, z zbirališčem na Vrhu pred Kulturnim centrom Danica ob 9. uri. Dolga proga pribl. 9 km in krajša 7 km. Prijave po tel. 320-4109538 (Rudi - v večernih urah), kdsovodnje@gmail.com. Vabljeni vsi ljubitelji hoje. Pobuda v organizaciji Pokrajine Gorica z UIST s sodelovanjem KD Sovodnje in KŠD Danica. BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571. UPOKOJENCI DOBERDOB sporočajo udeležencem izleta v Opatijo in z ladjo, da bo 18. junija avtobus odpeljal po urniku: iz Gabrij na glavni cesti ob 5.45; z Doberdoba ob 6.00; iz Ronk (pizzeria Al Gambero) ob 6.10; iz Štivana ob 6.20; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 28. maja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri ponovitev družinskega mjavzikla »Obuti Maček« skupine O'Klapa (Andrej Rozman Roza in Patrick Quaggiato). □ Obvestila ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja danes, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah. AŠZ DOM obvešča, da bo zaključna akademija v torek, 31. maja, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopali bodo otroci športnega vrtca, mikrobasketa, minibasketa in skupina Cheerleadinga ŠZ Dom. JUS VRH v sodelovanju s KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Brajda prireja čistilno akcijo dveh parcel (ob cesti v bližini Large ter ob vhodu v vas iz Šmartna). Zbirališče v soboto, 4. junija, ob 8. uri pred Kulturnim društvom Danica. Prinesite ustrezno orodje in se številno udeležite. V primeru bo delo ostalo nedokončano se bo akcija nadaljevala v soboto, 11. junija, ob 8. uri pred KD Danica. V ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal. ŠTABEACH 2016 - 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do 1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandrežu na Pilošču na igrišču Kulturnega doma A. Budal. Vabljeni vsi aktivni športniki in športni navdušenci. V organizaciji KD Oton Župančič. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJEN- CEV za Goriško prireja v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) predavanje otorinolaringologa Alojza Zorna o problemih naglušnosti. V GABRJAH na sedežu društva Skala bo danes, 27. maja, ob 20. uri predstavitev knjige »Kajnova zapuščina«. Navzoča bosta avtor Igor Ožbot ter urednik in prevajalec Aldo Rupel. V NARAVOSLOVNEM IN GEOLOŠKEM MUZEJU v Ul. Brigata Avellino v Gorici prireja naravoslovno združenje Alvi-se Comel niz predavanj: danes, 27. maja, ob 17. uri bo predavanje Enrica Feo-lija o ekologiji, znanstvenih zbirkah in papeževi encikliki »Laudato Si«; v petek, 10. junija, ob 17. uri bo srečanje posvečeno herbarijem, njihovi pripravi in vlogi, predavala bosta Dušan Černic in Liubina Debeni; v petek, 17. junija, ob 17. uri bo o gobah predaval Giorgio Fragiacomo; v petek, 24. junija, ob 17. uri bo predavanje Pierpaola Merluzzija o naravoslovni poti ob Soči; vstop prost, informacije po tel. 0481-392269, 342-8699900, associa-zionenaturalisti.comel@gmail.com. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev v soboto, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol iz Prvačine in Kras iz Doberdoba ter mažoretni skupini iz Prvačine in Doberdoba. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ŠTAN-DREŽU (v župnijskem parku med lipami): v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri nastop folklorne skupine Santa Gorizia, nagrajevanje ex-tem-pore in komedija PD Štandrež, sledil bo ples z ansamblom Hram. Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, domače jedi in pijače. Prireja PD Štandrež s pokroviteljstvom ZSKP. V DOBERDOBU bo v soboto, 28. maja, ob 17.30 voden ogled naravnega rezervata Doberdobskega in Prelostnega jezera; v sprejemnem centru Gradina bo ob 19. uri ob sončnem zatonu koncert skupine »I Salici«; informacije po tel. 3334056800, inforogos@gmail.com. SREČANJE POD LIPAMI - javna radijska oddaja »Praznujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Višarjami in Ljubljano« bo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične republike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji prehojeni poti v luči takratnih pričakovanj in kako naprej v prihodnje bodo spregovorili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn. Pogovor bo vodil časnikar Tone Gorjup. MUZEJSKI TORKOV VEČER v okviru Mesta knjige bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici 31. maja ob 20. uri s predavanjem Marine Lukšič Hacin »Selitvena dinamika slovenskega okolja - odhajanja, prihajanja, beg, vračanja«, sledila bo predstavitev razstavnih projektov. Pogrebi DANES V JAMLJAH: 13.00, Leopold Antonič (iz tržiške bolnišnice ob 12.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.30, Luciano Bon (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.00, Fabio Candussi (iz bolnišnice v Latisani ob 14.00) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Bruna Del Negro vd. Molinari blagoslov na pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Giuseppe Merlo (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. V tišini nas je zapustila draga mama, žena in babica učiteljica Dora Schiff por. Stacul v 87 letu starosti Žalostno vest sporočajo mož Peter, sinova Boris in Jože z Nadio in Valentino ter z malim Marcom Pogreb bo v soboto, 28. maja, iz goriške bolnišnice v cerkvi v Podturnu v Gorici ob 11. uri, sledila bo upepelitev. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njen spomin. Gorica, 27. maja 2016 Pogrebno podjetje Gorian Ob izgubi dragega očeta in nonota Leopolda Antoniča izrekamo Bogomili, Kristini, Elisi, Kristjanu, Martini in Sari iskreno sožalje Vladica, Karlo, Andrea, Ivo, Martina, Venko, Silvana, Igor, Maša, Marino, Maja in Tomaž Pridružujeta se Kulturni dom v Gorici in združenje »Abruzzo e Molise« iz FJk Ob smrti dragega prijatelja, pevca in ustanovnega člana Leopolda Antoniča sočustvujemo s hčerkama Bogomilo in Kristino in vsemi ostalimi sorodniki Fantje izpod Grmade Ob izgubi dragega Leopolda Antoniča sočustvuje s sestro Anico, svakom Ivom in svojci šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor 16 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji ŽARIŠČE Izvolitev Khana kaže, da muslimanstvo ni nezdružljivo z Evropo Andrej Berdon Carlo de Benedetti je v časniku Sole 24 ore (15.05.2016) razmišljal o izvolitvi londonskega župana Sadiqa Khana 6. maja letos. Khan je prvi musliman, ki bo upravljal evropsko prestolnico. Njegovi starši so iz Pakistana emigrirali v Anglijo, kjer so si v skromnem londonskem predelu ustvarili družino. Oče je bil avtobusni šofer, mati šivilja. Sadiq je doktoriral na pravni fakulteti, postal odvetnik in se začel ukvarjati s politiko pri Laburistični stranki. Počasi se je povzpel do kandidature za londonskega župana in izbojeval zmago, ki je za angleški in evropski prostor revolucionarna in polna simbolike. De Benedetti trdi, da je London dinamično, odprto in bogato mesto predvsem zaradi svoje zgodovinske multikulturnosti. V takem okolju se po njegovem lahko uveljavijo ljudje iz kateregakoli družbenega sloja, tudi sinovi prišlekov. T.im. »človeški kapital« ne domuje le pri bogatih ali pri revežih, povsod ga je obilo; treba mu je omogočiti, da se uveljavi, to je prava pot k blagostanju in demokraciji, sodi italijanski gospodarstvenik. Khanova izvolitev ima večplastni pomen. Najprej je tu družbenopolitična poanta. London je finančni center Evrope, mesto bogatašev in mogotcev, v Citiju potekajo mi-lijardne špekulacije. Državna zakonodaja je blagohotna do finančnih oaz, nekaj jih premore sama Velika Britanija. Gre za državo s tipičnimi prvinami kapitalistične, po mnenju nekaterih neoliberistične družbe, v kateri deluje tudi solidna levosre-dinska stranka Labour party. Na majskih volitvah je dosegla 31 % glasov, medtem ko so konservativci prejeli okrog 30% glasov. Če izvzamemo Škotsko, kjer je močno od-cepitveno gibanje, so laburisti obdržali široko volino bazo. Ta čas jih vodi Jeremy Corbin, levičar klasičnega kova, ki zagovarja preseganje t.im. »neoliberistične« ekonomije, keynesijansko politiko javnih investicij, obdavčitev bogatašev in posledično prerazporeditev bogastva (podobna stališča ima morebitni kandidat Demokratske stranke za predsedniške volitve v ZDA Bernie Sanders). Corbinova linija ni odtegnila volilcev od stranke laburistov in Khanova zmaga rase iz te vizije. Med volilno kampanjo se je novo-pečeni župan zavzel med drugim za razširitev programa ljudskih gradenj. Take predloge so Londonča-ni podprli z veilko večino glasov. Londonske volitve so izjemne tudi iz širšega geopolitičnega vidika, saj dokazujejo, da je miroljubna integracija med islamom in Evropo možna. Med doraščanjem v Londonu je sin pakistanskih prišlekov vsrkal vrednote sodobne evropske družbe, v kateri se vsi prepoznavamo: ločitev cerkve od države, lai-čnost institucij, delitev med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, princip enakosti med državljani, načelo o verski svobodi, enakost med moškim in žensko. Dojel je osnove kapitalistične ureditve: samostojno podjetništvo, pomembnost zasebne lastnine, odgovornost in spoštovanje obveznosti pogodbenega razmerja. V laburistični stranki se je soočil z vrednotami solidarnosti, s tradicijo angleškega sindikata, z vprašanjem revščine, brezposelnosti, emarginiranosti. Vse to je po-notranjil in hkrati ohranil muslimansko vero. Religija ga ni ovirala v profesionalni in politični uveljavitvi. Uspelo mu je uskladiti osebno verovanje s pravili angleške družbe. Kakšna razlika med Khanovimi izbirami in v Franciji in Belgiji rojenimi teroristi, ki so po Evropi sejali smrt v imenu Alaha! Novoizvoljeni župan dokazuje, da je lahko tudi musliman dober Evropejec in da vodi dinamično multikulturno angleško prestolnico. Zato ga je baje že doletela fatva - smrtna obsodba islamskih skrajnežev. Za poštene Evropejce pa je njegova izvolitev obliž na razboleli rani, upanje v možnost sožitja, napoved mirne prihodnosti. Hollebecquova črnogleda slutnja v romanu Submission o islamizaciji evropske družbe bo nemara ostala literarna fikcija. Mogoč je tudi pozitiven razplet: da se muslimani civilizacijsko asimilirajo in prevzamejo evropsko razmišljanje o toleranci, sožitju in sprejemanju drugačnosti. Vprašanje sobivanja med drugače verujočimi je vse bolj aktualno. Nekateri analitiki opozarjajo na dejstvo, da so sedanji migracijski tokovi naznanilo množičnih premikov v bližnji bodočnosti. Demografske projekcije kažejo jasno sliko. Danes je na svetu sedem milijard in pol ljudi, od teh je Evropejcev približno sedemsto milijonov. Leta 2050 bo na svetu skoro deset miljard ljudi, leta 2100 naj bi jih bilo skoraj dvanajst miljard. Evropejcev pa bo še vedno 700 milijonov. Prebivalstvo stare celine ne bo raslo, skokovito pa bo narasla afriška in azijska populacija. Demografska razmerja med kontinenti bodo sama po sebi pov-zrožila migracijski pritisk na Evropo. Če bo življenje v domovini nevarno ali ubožno se bodo afriške in azijske množice premikale in iskale boljše življenjske standarde. Ni nujno, da bodo migranti bežali le od vojnih žarišč, ali da bo emigracija potekala s čolni ali s pešačenjem po balkanskih poteh. Kako se bo v 21.stoletju stara celina odzvala na konstanten demografski pritisk? Menda ne s topovi ali atomskimi bombami! Evropa bo morala izoblikovati instrumente, ki bodo omogočili mirno asimilacijo tu-jerodcev. Tu ne bo dovolj podelitev državljanstva, ki zna biti birokratsko dejstvo brez globljega pomena. Pariški in bruseljski teroristi so se tu rodili in pridobili z rojstvom evropsko državljanstvo, a kljub temu niso pridobili občutka pripadnosti Evropi. Nasprotno, kot Bartolovi ašašini so sanjali teokratsko družbo, v kateri je posameznik prepuščen mili volji svečenikov. Evropo čaka torej velik izziv, na katerega bo morala odgovoriti razumno in složno. Zapiranje posameznih držav v lastne meje ali morebitni razpad Evropske unije ne bi bila prava rešitev. Bolje bi bilo imeti skupno politiko, ki bi blažila napetosti in bila do prišlekov vključevalna. Izvolitev Sadiqa Khana kaže, da je ta pot najboljša. BENETKE - Jutri pričetek 15. arhitekturnega bienala Slovenski Dom v Arzenalu Slovenski nacionalni paviljon sta si zamislila arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva BENETKE - Na eni osrednjih lokacij bienala, v Arzenalu, so včeraj odprli slovenski paviljon kustosov, arhitektov Tine Gregorič in Aljoše Dekleve. Komisar slovenske predstavitve Matevž Čelik je povedal, da se kustosa tudi s projektom Dom v Arzenalu gibljeta po robovih arhitekturne prakse. Nekoliko drugačne robove v celoti išče tudi 15. bienale. Dom v Arzenalu, nekakšna knjižnica, je po Če-likovem mnenju dokaz za vzporedne izzive, ki jih vedno znova iščeta arhitekta. Kot sta pojasnila Gregoričeva in Dekle-va, sta se tudi onadva odzvala na socialne in družbene razsežnosti letošnjega naslova bienala Poročilo s fronte kuratorja Alejandra Aravene. Kaj pomeni dom v času vse večje mobilnosti, kaj ga definira, je to mesto, kjer imaš svoje knjige, sta se spraševala arhitekta. K sodelovanju sta povabila arhitekte, oblikovalce in druge umetnike z vsega sveta, ki so za leseno kvadratno konstrukcijo podarili po deset knjig. Te naj na več ravneh določajo njihovo delo, obiskovalec pa naj dobi vpogled v stanje stvari oziroma v posamezne poglede in izbore. Odzivi med občinstvom na odprtju slovenskega paviljona so bili mešani. Če so nekateri v postavitvi prepoznali domač občutek zavetja knjig kot edinega pravega doma, se je drugim zdela premalo ambiciozna in v neki točki zelo daleč od ideje, ki jo je, sicer za osrednjo postavitev, nacionalnim paviljonom ji ni bilo treba slediti, razširil Aravena. Ta je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je bila njegova ideja Poročila s fronte preprosta, a nikakor lahko izvedljiva. Povabljene arhitekte je prosil, naj razmišljajo, kakšne arhitek- turne rešitve v danih razmerah potrebuje določena družba. V mislih naj imajo vse okoljske katastrofe, prenaseljenost, begunsko problematiko, skratka vse, kar je daleč od samozadostnih načrtov, ki jih poganja le ekonomska logika naročnika. Arhitekti naj ponudijo razmisleke, namige, opozorijo naj na problematiko in »zadovoljni bomo že z relativnim uspehom«. Čilski arhitekt Aravena se zaveda, da biena-le ne more ponuditi absolutnih odgovorov in rešitev, lahko pa osvetli prave probleme, ki jih je mogoče reševati tudi s pomočjo arhitekture. V Arsenalu so tako predsta- vljene številne ideje za reševanje prenaseljenosti, možnosti reciklaže gradbenih materialov, spopadanje s pomanjkanjem vodnih virov in potresnimi področji. Predlogov je nešteto in vsi na bienalu so pozdravili tokratno jasnost ideje. Predzadnji arhitekturni bienale je namreč razburil prav s svojim nedefiniranim programom, v smislu popolne vseenosti in predstavitev lastnih egov arhitektov. Na bienale, ki se bo uradno odprl v soboto, so zato toliko bolj glasno vabljeni vsi, ne le strokovnjaki, saj da gre za skupni prostor, ki ga velja pametno urediti. (sta) V Sežani jutri dogodek Premik SEŽANA - V Kosovelovem domu Sežana se pripravljajo da dogodek Premik, ki ga bodo gostili jutri od 19. dalje. Večer Premik bo prvi tovrstni dogodek v Kraški regiji. Obsegal bo govore sedmih izbranih govorcev, ki - lokalno ali globalno gledano - po svojih znanjih, sposobnostih ter dosežkih še posebej izstopajo. Zgodbe in ideje o svojih osebnih premikih bodo s poslušalci delili: Miha Blažič (N'to-ko), slovenski raper, bloger in kolumnist; Luka Manojlovič, podjetnik, informatik in ustanovitelj novogoriške hiše poskusov; Mina Markovič, vrhunska športnica in trikratna svetovna prvakinja v športnem plezanju; Rok Rozman, okoljevarstvenik, nekdanji olimpijski športnik in član ekipe Leeway Collective; Jadranka Vesel, am-basadorka zadružništva in prejemnica priznanja Živka Preglja; Patrik Zajec, raziskovalec na oddelku za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan in Predstavniki U.P. Inde, ki so zavzeli zapuščeno tovarno, danes namenjeno neprofitnim druženjem, ustvarjanju, izmenjavi idej in praks, koncertiranju, razstavljanju ipd. Eden od namenov dogodka je zanetiti poglobljeno razpravo, jo razširiti med občinstvo in ob tem motivirati ter aktivirati udeležence za boljše (so)delovanje lokalne skupnosti. V dogodek so organizatorji med govorce vključili čim več Primorcev, dodatno kraško noto pa bosta gotovo dodala tudi fanta iz skupine Sto-nedMusic, ki pri ustvarjanju glasbe uporabljata nekakšne kamenofone iz kraškega kamna, ki sta jih ustvarila sama (v sodelovanju z Višjo strokovno šolo Sežana). Gostje bodo še dekleta iz Šole afriških ritmov Moribayassa, ki bodo poskrbele za dodatno glasbeno točko. KOPER - Do nedelje v Areni Bonifika Vrača se Primorski sejem Okoli 200 razstavljavcev bo postreglo z bogato ponudbo opreme za dom in široko potrošnjo KOPER - V koprsko Areno Bonifika se vrača Primorski sejem. Na že 23. mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu bo okoli 200 razstavljavcev vse do nedelje postreglo z bogato ponudbo opreme za dom, poslovnih storitev, zdravilstva in široke potrošnje. Dogajanje bodo spremljala tudi različna strokovna predavanja in delavnice ter otroški in zabavni program.Primorski sejem organizatorji sami označujejo kot slovenski regionalni sejem z mednarodno udeležbo, saj se je v zadnjih letih povečalo tudi zanimanje obiskovalcev in razstavljavcev iz sosednjih držav. Sejem je sicer pretežno razstavnega značaja, a je na njem mogoča tudi neposredna prodaja. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Sem všečkal, a nisem mislil resno... V nekem Mestu v zalivu se bližajo občinske volitve, v teku je volilna kampanja, med katero vsi, brez razlike, obetajo Mestu lepšo, bolj pravično bodočnost, polno dela za vse, manj onesnaženosti itd. itd. Vsi so kar se da demokratično razpoloženi, a kaj, ko nekomu, kandidatu na desničarski (pardon, desno-sredinski) listi, uide en »like« na nekem nacističnem portalu, tako kot se je pač dr. Stran-gelovu, v znanem filmu, samodejno dvigala desnica v nacistični pozdrav, ne da bi on sam to hotel. No, in tako je naš demokratični kandidat brez pomisleka kliknil na »like«, ko je na FB videl fotomontažo z zloglasnim na- pisom »Arbeit macht frei«, menda nad nekim ljudskim domom. Trenutek za tem se je z grozo zavedel, da je, zaboga, kandidat na demokratičnih volitvah in da si kaj takega ne bi smel privoščiti, a bilo je prepozno: njegovo všečkanje je že šlo v omrežje. Zdaj, vsi imamo svoje ideje in je prav, da jih zagovarjamo. Nekatere so sicer, pravi italijanska ustava, prepovedane, a komu je to sploh mar. Če pa nekoga zaničujem še bolj kot fašista ali nacista (imam prijatelja ali bolje kolego, rojenega v Predappiu, dobričino, ki si ne more kaj, da ne bi bil navezan na dučeja, a je poštenjak od glave do pete) , je pa tisti, ki vrže kamen in nato skrije roko, kar je sicer v politiki, še zlasti italijanski, prej pravilo kot izjema. »Nisem rekel tega, če pa sem rekel, ste me napačno razumeli,« je slogan, ki smo ga vse prevečkrat slišali. In tako so našemu skesanemu desničarju takoj stopili v bran vsi predstavniki njegove stranke, češ on je takoj umaknil svoj »like«, kaj pa tisti, ki korakajo za rdečo zvezdo, med drugim simbolom vojske, ki je bila med drugo svetovno vojno polnopravni član protinacifaštične koalicije in je pripomogla k temu, da so gesla kot je »Arbeit macht frei« končala na smetišču zgodovine. Razstavljavci segajo na področja opreme za dom, avtomobilizma z možnostjo testnih voženj, predstavitve zdravilišč in term, zdravilstva, poslovnih storitev in široke potrošnje. Na 2400 kvadratnih metrih pokritih in prav toliko zunanjih površin se bo predstavilo 200 razstavljavcev. Ogled sejma je brezplačen, organizatorji pa si na njem tudi letos obetajo več kot 20.000 obiskovalcev. Sejem se kot rečeno ponaša tudi z različnimi strokovnimi posveti in spremljajočimi prireditvami, med katerimi izstopa družinska dobrodelna prireditev Sončkov festival. Tdd Predstavlja ravnatelja Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazda Pučnika TRST - Nocojšnja poglobitev slovenskega deželnega novinarskega oddelka po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja, ki bo na sporedu ob koncu televizijskega dnevnika okrog 20.50, bo tokrat posvečena Dijaškemu domu Srečko Kosovel v Trstu. Helena Jovanovič je v studio povabila ravnatelja Gorazda Pučnika. Z njim se bo pogovorila o poslanstvu in delovanju doma, o načrtih in težavah ter o nedavnem občnem zboru. Glavna pozornost bo posvečena delu z mladimi, pa tudi težavam, v katero so zašle številne družine zaradi splošne krize ter skrbi Dijaškega doma za »ptičke brez gnezda«, mladoletnike tujih narodnosti brez doma. Ponovitev bo na sporedu v sredo, 1. junija, pred televizijskimi poročili okrog 20.05. Oddajo je zrežirala Katerina Citter. Petek, 27. maja 2016 1 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E APrimorski ~ dnevnik Cavsi na pragu finala CLEVELAND - Košarkarji Cleveland Cavaliers so v peti tekmi finala vzhodne konference severnoameriške lige NBA doma premagali Toronto Raptors s 116:78 in povedli s 3:2 v zmagah. Do velikega finala - šestega zaporednega za LeBrona Jamesa - jim tako manjka le še zmaga. Najboljši strelec v domači ekipi je bil s 25 točkami Love, dve manj pa je ob Jamesu dosegel še Kyrie Irving. V nerazpoloženi gostujoči ekipi je DeMar DeRozan dosegel 14 točk, eno manj pa Kyle Lowry. Šesta tekma bo na sporedu danes ponoči v Torontu. Nova nagrada za Terpina ^rija Šarapova na 01? ■ \Tf ACT/VA D, I i, n .'."I'.. LIGNANO - V Lignanu bodo danes podelili priznanja Juventussi, ki jih poklanja deželno združenje športnih novinarjev (USSI). Nagrade so namenjene športnikom iz naše dežele, ki so se izkazali v lanskem letu. Med dobitniki letošnjih priznanj je tudi števerjanski odbojkar Jernej Terpin, ki je v minuli sezoni oblekel dres ljubljanskega ACH Vol-leyja, s katerim je osvojil naslov slovenskega prvaka. Nagrado bosta prejeli tudi svetovna in evropska mladinska prvakinja v veslanju Beatrice Millo in italijanska prvakinja v ciklokrosu Sara Casasola. NOGOMET - Slovenski reprezentant sodi med protagoniste jutrišnjega finala lige prvakov Oblak na evropskem nebu NOGOMET Letalska vročica za ligo prvakov Navijači se zbirajo v Milanu ansa MADRID - Jutri bosta v finalu lige prvakov o nogometnem vladarju evropske sezone 2015/16 odločala dva madridska kluba. Spopad Atletica in Reala bodo spremljali številni navijači, ki bodo med drugim poskrbeli za pravo letalsko invazijo Milana z več kot 200 načrtovanimi leti. Med včerajšnjim dnem in ponedeljkom bo na relaciji Madrid - Milan pravi zračni most. Z madridskega letališča so namreč sporočili, da je načrtovanih skupno 218 čarterskih poletov. Na madridskem letališču Barajas bodo zato poskrbeli za dodatno varnost - niso sicer navedli, kako bodo zagotovili, da preveč vročekrvni navijači obeh klubov ne bi prišli preblizu že pred poleti ali med njimi -, pa tudi za dodatno okrepljene ekipe, ki skrbijo za čistočo na letaliških objektih. Z madridskega letališča bodo v dneh, ko se bodo navijači belih in rdeče-belih zgrinjali v Italijo, pospremili skupno 23.000 potnikov na relaciji Madrid - Milan, so še sporočili z letališča Barajas. S podobnimi izrednimi razmerami sicer že imajo nekaj izkušenj, saj sta ekipi leta 2014 že igrali v finalu lige prvakov, takrat je bil potovalni cilj Madridčanov vseh barv Lizbona, domov pa so se po zmagi bolj zadovoljni vračali tisti v belem. Verjetni postavi finala: Real Madrid (4-3-3): Navas; Carvajal, Ramos, Pepe, Marcelo; Modric, Kroos, Isco; Bale, Ronaldo, Lucas Vazquez. Trener: Zidane Atletico Madrid (4-4-2): Oblak; Juanfran, Godin, Gimenez, Filipe Luis; Gabi, Saul, Koke, Augusto Fernadez; Torres, Griezmann. Trener: Simeone LJUBLJANA - Finale nogometne lige prvakov se bliža. Jutri ob 20.45 bo dvoboj madridskega Reala in njegovega mestnega tekmeca Atletica veliko pozornost požel tudi v Sloveniji. Eden ključnih mož Atletica bo namreč tudi slovenski reprezentančni vratar Jan Oblak. Triindvajsetletni in 186 centimetrov visoki Škofjeločan je v tej sezoni potrdil, da je postal eden izmed elitnih čuvajev nogometnih mrež na svetu. Znašel se je na vrhu marsikatere statistične rubrike. Španski mediji so izpostavili, da je najuspešnejši vratar v 113-le-tni zgodovini Atletica iz Madrida. Na domačem stadionu Vicente Calderon je v letošnji sezoni ohranil mrežo nedotaknjeno na dvajsetih tekmah od osemindvajsetih, kar je 70-odstotna učinkovitost. Skupno mu je to uspelo na 32 tekmah od 49. Zadetke je prejel na 25 od 50 tekem v tej sezoni. Torej le na vsaki drugi tekmi. V ligi prvakov je bil nepremagan na štirih tekmah skupinskega dela (Atletico je igral proti Benfici, Galatasarayu in Astani), na obeh v osmini finala (PSV) ter po eni v četrtfinalu (Barcelona) in polfi-nalu (Bayern). Enkrat več je bil od vseh vratarjev v tej sezoni lige prvakov nepremagan le Keylor Navas iz Reala. Po številu obramb (38) je Slovenec prav tako na drugem mestu, boljši je bil le Manuel Neuer iz Bayerna z 39, po številu odigranih minut pa na prvem mestu (1110). Po vseh teh podatkih se ne gre čuditi, da ga je ugledna nogometna revija France Football uvrstila v najboljšo enajsterico nogometašev do 23 let. Junija 2010 je Jan Oblak podpisal pogodbo s portugalsko Benfico, ki ga je potem na nabiranje izkušenj posojala Beira-Marju, Olhanenseju, Uniau Leirii in Rio Aveju. Sredi sezone 2013/14 pa je dobil resno priložnost tudi pri Benfici in jo izkoristil. V taisti sezoni je postal podprvak evropske lige in bil izbran za najboljšega vratarja portugalske lige, prejel je le tri zadetke na 13 tekmah. Julija 2014 je prestopil k Atleticu, ki je zanj odštel 16 milijonov evrov. To je bil takrat osmi najdražji prestop vratarja v zgodovini in najdražji v španski ligi. Kljub začetnim zdravstvenim težavam in rezervni vlogi (za Miguelom Angelom Moyo) pa so pri madridskem klubu kmalu ugotovili, da so pripeljali pravega moža za preprečevanje zadetkov. »Če ni najboljši vratar na svetu, je pa drugi najboljši. To dokazuje vso sezono,« je pred tedni dejal predsednik Atletica Enrique Cerezo. Še lani je bil drugi vratar tudi v slovenski reprezentanci, po slovesu Samirja Handanovica pa je dobil status prvega čuvaja mreže v četi Srečka Katanca. Prav Ka-tanec je bil prvi Slovenec, ki je zaigral v finalu lige prvakov in bil s Sampdorio neuspešen, drugi je bil Zlatko Zahovic, ki se z Valencio prav tako ni veselil naslova prvaka. Sedaj se je v najprestižnejši klubski finale na svetu prebil Oblak, čigar sestra Teja je košarkarska reprezentantka. Ali bo Ja-nu Oblaku kot prvemu Slovencu v vlogi protagonista uspelo osvojiti ligo prvakov, potem ko je omenjen naslov - sicer kot rezervist - osvojil Rene Krhin v sezoni 2009/2010, ko je bil član Interja, ki je osvojil »triplete«? JADRANJE - Regata za evropski pokal Kljub koraku nazaj še naprej v vodstvu MEDEMBLIK - Pomanjkanje vetra je včeraj prisililo organizatorje Eurosaf regate za evropski pokal v nizozemskem Medembliku, da za nekaj ur preložijo start petega in šestega plo-va. Naposled so jadralci in jadralke v olimpijskem razredu 470 speljali program tretjega tekmovalnega dne, ki je v moški konkurenci tokrat imel nova protagonista. Potem ko sta v torek in v sredo prednjačila jadralca sesljanske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, sta se v nizozemskih vodah včeraj najbolje znašla Italijana Giacomo Ferrari in Giulio Calabro. Omenjena dvojica je oba včerajšnja plova zaključila na prvem mestu, za njima pa sta se na drugo mesto obakrat uvrstila slovenska »azzurra«, ki še vedno vodita v skupnem seštevku pred dvojico Ferrari - Calabro. Tretja sta Japonca Sosaku Koizumi in Shinnosuke Mitsumori. Danes sta predvidena še dva plova, medtem ko bodo jutri potekali odločilni boji za kolajne. (av) MOSKVA - Ruska teniška zveza je med potnice na olimpijske igre v Rio de Janeiro uvrstila tudi Marijo Šarapovo, ki je trenutno suspendirana, saj je marca priznala, da je padla na testu dopinga. Šarapo-va, ki je na zadnjih igrah v Londonu osvojila srebrno medaljo, je v ruski ekipi skupaj s Svetlano Kuznecovo, Anastazijo Pa-vljučenkovo in Jekaterino Makarovo. Red Bull najhitrejši MONTE CARLO - Lewis Hamilton (Mercedes) in Daniel Ricciardo (Red Bull) sta bila najhitrejša na prostih treningih pred dirko svetovnega prvenstva formule 1 za veliko nagrado Monaca. Na prvem prostem treningu, ki v kneževini tradicionalno poteka v četrtek, se je za Ha-miltona uvrstil njegov moštveni kolega Nico Rosberg, omenjena dirkača pa sta se v drugem poskusu zvrstila za Ricciardom. Sarma še naprej pri Interju MILAN - Nekdanji vratar slovenske reprezentance Samir Handanovic je podaljšal pogodbo z Interjem, tako da bo za milanski klub nastopal do leta 2019. Čebulj podaljšal sodelovanje ANCONA - Slovenski odbojkarski re-prezentant Klemen Čebulj bo tudi naslednje leto igral v vrstah Civitanove. Korošec, ki z reprezentanco ni odpotoval na priprave v Brazilijo, je namreč z Italijani podaljšal pogodbo. Bedene proti Dokovicu PARIZ - Na odprtem prvenstvu Francije v tenisu si je mesto v tretjem krogu med drugimi zagotovil prvi igralec sveta, Srb Novak Bokovic. Slednji se bo sedaj pomeril z Ljubljančanom z britanskim potnim listom Aljažem Bedenejem, ki je včeraj v petih nizih izločil Španca Pabla Car-rena Busta. Krka in Olimpija brez finala Finalista košarkarskega prvenstva v Sloveniji sta Helios Suns in Zlatorog. Domžalska »sonca« so premagala Krko 77:74. Zlatorog pa je odpravil Union Olimpijo 68:59. V ITALIJI - A-liga, polfinale play-offa (peta tekma): Reggio Emilia - Avellino 82:72 (3:2). Danes: Milano - Veezia (2:2). KOLESARSTVO - Italijanski trojček slavil na 18. etapi dirke po Italiji Trentin prelisičil rojaka Danes čaka kolesarje ena izmed najtežjih etap od Pinerola do Risoula s ciljem na 1862 metrih višine PINEROLO - Italijanski kolesar Matteo Trentin (Etixx-Quick-Step) je zmagovalec 18. etape dirke po Italiji. Drugo mesto je po 244 kilometrih od kraja Muggio do Pinerola osvojil Trentinov rojak Moreno Moser (Cannondale), trej je bil še en Italijan in moštveni kolega zmagovalca Gianluca Brambilla. Glavnina je zaostala več kot 13 minut. Matteo Trentin je v svoji karieri doslej osvojil dve etapi na dirki po Franciji, medtem ko je tokratna etapna zmaga na Giru zanj prva. S tem je postal še peti zaporedni novinec z etapno zmago na Giru letos. Do te je prišel z močnimi nogami v zadnjem kilometru, ki se je vil po ozkih mestnih ulicah. Ko se je že zdelo, da bosta o končnem zmagoslavju med seboj obračunala Moser in Bram-billa, pa je Trentin prišel iz ozadja, se v sprintu prebil naprej in se veselil zmage. »Povem vam, bil sem zelo dober, zelo dober, a Trentin je imel tokrat boljše noge. Skušal sem taktizirati z Moserjem, ga utruditi ob tem, ko je vozil v ospredju, a nisem mogel pred njega na zadnjem vzponu. Potem sem za sabo videl, da se nama bliža moder dres, se postavil na njegovo zadnje kolo in čakal. Moserju nisem več pomagal in uspela nam je ekipna zmaga. Res sem vesel za Mattea,« je povedal ekipni kolega zmagovalca Brambilla. Vrh skupnega seštevka je po včerajšnji etapi ostal enak, vodi Steven Kruijswijk, ki ima pred Estebanom Chavesom tri minute prednosti, tre^euvrščeni Alejandro Valverde zaostaja tri minute in 23 sekund. Današnja etapa bo kolesarje vodila preko 162 kilometrov od Pinerola do Risoula, vmes bo tudi vzpon na kar 2744 visok prelaz Colle DellAgnello, cilj sledi na 1862 metrih nadmorske višine. Matteo Trentin je včeraj osvojil svojo prvo zmago na Giru 18 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji KOŠARKA - Tretja polfinalna tekma play-offa v Dolini Breg ostal brez finala ŠPORT in ŠOLA Uspešne dijakinje Slomška Od leve: Erika Labiani, Petra Racman, Mija Ukmar in Metka Kuk Štiri dijakinje humanističnega in družbeno-ekonomske-ga liceja Antona Martina Slomška so prejele nagrado »Šport in kultura 2016«, ki jo že nekaj let podeljujeta Panathlon Club iz Trsta in Rotary Club iz Milj. Slovesnost z večerjo in slavnostnim nagrajevanjem je bila v Miljah. Izmenično jo prirejajo v Miljah in v Trstu. Posamezne višje srednje šole pošljejo »curricu-lum« kandidatov, tako šolski, kot športni. Komisija za nagrade se je letos odločila za 18 nagrajencev, za Slomšek pa so nagrado prejele naslednje dijaki-nje-športnice: Metka Kuk -umetnostno kotalkanje pri ŠD Polet - srednja šolska ocena 8,4, Erika Labiani - športna gimnastika pri Artistici 81, ocena 9,3, Petra Racman - odbojka pri Zaletu Slogi, ocena 9,2, Mija Uk-mar - karate pri Shinkai Karate Club, ocena 8,4. Nagrada je lahko spodbuda tudi za druge dijake športnike. V zadnjih letih velja splošno mnenje, da lahko dober športnik uspeva tudi v šoli, pod pogojem, da je za študij motiviran in sposoben se organizirati oz. sestaviti tedenski plan dela. Breg Mediachem - Bluenergy Co-droipo 75:85 (18:12, 37:38, 43:64) Breg: Carra 29 (8:8, 3:7, 5:8), Mattias-sich nv, Zobec nv, Pigato 2 (-, 1:3, 0:3), Slavec (-, 0:1, 0:1), Strle 8 (2:2, 3:9, 0:1), Vecchiet 15 (4:4, 4:8, 1:3), Semec (-, 0:1, -), Spigaglia 8 (-, 1:4, 2:4), Ciglia-ni 10 (5:6, 1:5, 1:6), Crismani nv, Gel-leni 3 (1:2, 1:2, -), trener: Krašovec. 5ON: Cigliani (40.) Polfinalni seriji deželne C-lige silver sta se zaključili povsem slično: vse tekme so se namreč končale z zmago gostov, tako da sta se v finale za napredovanje uvrstili videmski UBC Latte Carso in Bluenergy iz Codroipa. Brežani so tretjo tekmo proti Codroipu začeli zelo zbrano in takoj povedli s 5:0. Predvsem v napadu so Carra in soigralci pokazali bistveno boljšo igro kot pred tednom dni. Žoga je v napadu lepo krožila, po zgrešenih metih pa so Strle, Spigaglia in Vecchiet zbrali kar osem skokov že v prvi četrtini. V osmi minuti so tako domačini dosegli najvišje vodstvo sedmih točk (15:8). Gostje so se prebudili po dvominutnem odmoru in v treh minutah poskrbeli za preobrat z delnim izidom 11:4. Tekma je bila nato izenačena: lepim akcijam sta na obeh straneh sledile naivne napake, tako da sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Gostje so si odločilno prednost priigrali v tretji četrtini in že po treh minutah in pol vodili za deset pik (37:47). Prvi dve točki za Breg Christian Slavec in Marco Carra sta bila po tekmi in izločitvi iz play-offa slabe volje fotodamj@n je v tem delu dosegel Cigliani izza črte prostih metov po skoraj petih minutah igre, v celi četrtini pa so zbrali le šest pik. Slabi igri v napadu so žal dodali še slabo obrambo, kjer niso sploh pomagali drug drugemu. Na nasprotni strani so gostje zadevali kot za stavo (na koncu 9:15 izza črte treh točk) in s posrečeno trojko dosegli najvišje vodstvo enaindvajsetih točk. Domačini se kljub temu niso predali in v zadnjem delu z bistveno boljšo igro takoj razpolovili razliko (53:64). Že je kazalo, da bodo Carra in soigralci v končnici le ogrožali zmago gostov, ko sta sodnika pri izidu 68:74 dosodila sporno nešportno napako Vecchietu po pridobljeni žogi v obrambi. Codroipo jo je odlično izkoristil z dvema prostima metoma in trojko in zasluženo zmagal. (mo) MLADINSKA KOŠARKA Salvi v deželni selekciji Košarkar Doma Mattia Salvi je uspešno prestal dozdajšnje selekcije za deželno reprezentanco košarkarjev, ki so rojeni leta 2003. Salvija so vključili v petnajsterico košarkarskih igralcev, ki se bodo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30 v Palmanovi udeležili zbirnega treninga. NOGOMET Tudi »naši« na Trofeji v Kalabriji Z nogometno deželno izbrano vrsto mladincev, ki je včeraj zvečer izpred stadiona Friuli v Vidmu odpotovala na 55. Trofejo dežel v Kalabrijo, so odpotovali tudi trije nogometaši ekip naših društev. Deželni selektor Gabriele Pecile je v izbor vključil napadalca Davida Coljo in zveznega igralca Marca Disnana. Oba sta v letošnji sezoni igrala pomembno vlogo v članski ekipi kriške Vesne. Član deželne ekipe je tudi vratar Krasa Francesco Zucca. Največ predstavnikov ima tržaški Trieste Calcio (4), sledi Lumignacco (3). Mladinci bodo prvo tekmo igrali v nedeljo proti Emiliji Ro-magni. S selekcijo najmlajših (U14) je odpotoval tudi nekdanji vratar Juventine Daniele Bi-gaj (dijak Jurija Vege), ki igra za Donatello. V ženski izbrani vrsti pa bo v Kalabriji igrala Ivana Radikon (Polisportiva San Marco), ki je nogometno pot prav tako začela pri Juventini. Trofeja dežel se bo začela jutri, finalna srečanja pa bodo na sporedu 4. junija. V Zgoniku so se zabavali Športni krožek Kras je prejšnji teden organiziral tradicionalni športni dan namenjen osnovnim šolam. V telovadnici v Zgoniku se je zbralo skoraj 150 mladih športnikov iz OŠ Alojza Gradnika (Col), OŠ Avgusta Čer-nigoja (Prosek), COŠ L. Kokoravca-Gorazda in 1. maj 1945 (Zgonik) in iz OŠ Alberta Sirka (Križ). Otroci so se ločeno po razredih in po spolu pomerili v štirih atletskih panogah: sprin-tu, skoku v daljino, metu kroglice in poligonu. Najhitrejšim in najspretnej-šim tekmovalcem so podelili kolajne, posebno nagrado za trud in požrtvovalnost pa so prejeli otroci s posebnimi potrebami, ki vsako leto tekmujejo skupaj s sovrstniki. Izidi: 1. razred deklice: 1. Karin Milic (Zgonik), 2. Stefania Marusig (Prosek), 3. Zala Sterni (Prosek); 1. ra- zred dečki: 1. Jacopo Faverio Margo-ni Cerna (Zgonik), 2. Bastian Rismon-do (Col), 3. Erik Paulina (Križ); 2. razred deklice: 1. Noemi Kovic (Zgonik), 2. Irena Purič (Zgonik), 3. Mateja Savi (Križ); 2. razred dečki: 1. Matevž Ten-ce Škulj (Križ), 2. Matej Presl (Križ), 3. Manuel Pecar (Zgonik); 3. razred deklice: 1. Giada Passelli (Zgonik), 2. Nicole Passelli (Zgonik), 3. Greta Baldassi (Prosek); 3. razred dečki: 1. Paolo Li-monta (Zgonik), 2. Samuele Cioccolanti (Zgonik), 3. Maj Sedmak (Križ); 4. razred deklice: 1. Jana Škerk (Križ), 2. Ha-rolin Hrovatič (Col), 3. Elisabetta Co-lja (Zgonik); 4. razred dečki: 1. Emil Starc (Prosek), 2. Franz Kerschbaumer (Prosek), 3. Iztok Kalc (Prosek); 5. razred deklice: 1. Isabel Cossutta (Križ), 2. Ivana Blason (Prosek), 3. Milena Milic (Col); 5. razred dečki: 1. Dean Ten-ce (Križ), 2. Gregor Socič (Križ), 3. Aleksander Metlica (Col). NAMIZNI TENIS ŠK Kras: pet deželnih naslovov Pet deželnih naslovov in kopica kolajn je povsem pozitiven obračun krasovih namiznoteniških igralcev, ki so konec tedna odigrali deželno prvenstvo v domači telovadnici, v organizaciji samega AŠK Kras. Za zgoniško društvo se je tekmovanje dobro začelo, saj se je v 6.moški kategoriji izkazal mladi Luca Ceppa, ki je osvojil deželno lovoriko. Na 3. mestu je pristal Matteo Parenzan, med šestnajst sta se uvrstila še Saša Paulina in Romeo Nava. V 5. kategoriji se je Livio Taglia-pietra ustavil v osmini finala, Ettore Malorgio pa med 32.. 4. kategorija tudi ni prinesla novih kolajn, saj je Simone Giorgi pristal med šestnajst, Tom Fabiani pa na solidnem 5. mestu. Prav tako je brez pomembne uvrstitve ostala dvojica Tagliapietra/Casson Alessandro (TT Trieste-Sistiana). Drugače se je odneslo Tagliapietri v igri mešanih dvojic skupaj s klubsko soigralko Isabello Torrenti, ko sta si okoli vratu nadela bron. V združeni ženski 4. in 5. kategoriji pa zasledimo nov deželni naslov, ki ga je osvojila Monica Mosetti. Za tem so bile na vrsti absolutne kategorije. Tu se je še najbolj izkazala Katja Milič, ki je kar trikrat pokazala svojo premoč. Najprej je na najvišjo stopničko stopila med posameznicami, potem v ženskih dvojicah skupaj s klubsko soigralko Claudio Mi-colaucich, za tem pa še s krasovcem Si-monejem Giorgijem v igri mešanih dvojic. To pa ni vse, saj beležimo še nekaj visokih uvrstitev, kot bronasto medaljo Eve Carli med posameznicami ter Micolaucichevo, Sonjo Milič, Damjano Sedmak in Monico Moset-ti v najboljši osmerici. Pri ženskih dvojicah je Sedmakova z Mosettijevo pristala na 3. mestu, S.Milič/Torrenti na 4. Mešane dvojice so prinesle še bron para Micolaucich/Diego Derganz (TT Isontino). (r) Jutri v Nabrežini 50 let ŠD Sokol V Nabrežini bo jutri domače športno društvo Sokol praznovalo okrogli jubilej. Pred petdesetimi leti so uradno ustanovili društvo. Od 19. ure dalje bo v občinski telovadnici v Na-brežini na sporedu pester športno-kul-turni program. Nastopili bodo najmlajši športniki, pevski zbor Igo Gruden, domača godba, režijo dogodka je društvo zaupalo Evgenu Banu, ki bo tudi vodil jutrišnji praznik. Predstavili bodo tudi knjigo, ki je izšla ob 50-letnici društvenega delovanja (uredila sta jo Savo Ušaj in Mitja Terčon, ki sta veliko pozornosti namenila zadnjim dvajsetim letom, saj je ob tridesetletnici že izšla tovrstna publikacija), zmanjkalo ne bo niti podelitev priznanj. Govornik bo predsednik Sokola Savo Ušaj. ATLETIKA - Hitra hoja Fabio Ruzzier zmagal na Slovaškem Prejšnji konec tedna sta v slovaškem Borskem Mikulašu oziroma Hlohovcu potekali dve mednarodni tekmi v hitri hoji. Na obeh je med veterani nastopil tudi hitrohodec Fabio Ruzzier, ki je v soboto na 47. izvedbi »Zahoračke desjatke« na razdalji 5 km v konkurenci 20 atletov iz 8 držav, osvojil z rezultatom 27:27,0 2. mesto le za Nemcem Udom Schaefferjem. Naslednji dan pa je na krajši progi 3 km v letos rekordnem času 15:34 zasedel 3. mesto za 16 let mlajšim nekdanjim češkoslovaškim reprezentantom Petrom Maliko (15:05) ter 10 let mlajšim Nemcem Dickom Gnauckom (15:28). / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.201 migliori anni 23.55 TV7 RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.2513.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Film: Trespass (triler, '11, i. N. Cage, N. Kidman) 22.50 Serija: The Blacklist _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buon-giorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Regio-ne 8.00 Agorà 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 19. etapa 18.00 Konjeništvo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.05 Sfide _RAI4_ 11.55 17.55 Flashpoint 13.25 17.50 Rai Player 13.35 Star Trek Enterprise 15.10 Fairy Tail 15.30 Numbers 17.45 Novice 19.25 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.40 Ray Donovan 23.35 Orange is the New Black _RAI5_ 14.20 Wild Africa 15.05 Perù estremo 16.05 18.45 Trans Europe Express 17.00 René Magritte: le jour et la nuit 17.55 La vita nascosta dei capolavori 18.45 Novice 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.40 Rai Player 20.45 Passepartout 21.15 Dok. film: Dancing with Maria 22.30 Ubiq - Esplorare 23.00 Terza pagina RAI MOVIE 13.15 16.50 Rai Player 13.25 Film: Io non credo a nessuno (vestern, '75) 15.05 Film: Notte prima degli esami (kom., It., '06, i. N. Vaporidis) 17.00 0.40 Novice 17.05 Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., '54) 19.15 Film: Sono fotogenico (kom., It., '80, i. R. Pozzetto) sario Rex 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 Film: Katie Fforde - Un nemica da amare (dram.) 23.00 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 6.05 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 8.55 Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita-liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.35 Film: Quella sporca doz-zina (voj., '67) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca (dram., '13, i. O. Winfrey) 23.50 Film: Détrompez-vous (kom., Fr., '07) _ITALIA1_ 7.10 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Nan.: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: Constantine IRIS 21.15 Film: Ciliegine (kom., '12) 22.40 Film: Detective Dee e il mistero della fiam-ma fantasma (pust., '11) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2017.35 Rai Player 12.30 Nad.: Il commissario Nardo-ne 13.25 Ri... parliamone 14.15 Serija: Sulle tracce del crimine 15.10 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.45 Serija: Provaci ancora prof 17.30 Novice 17.45 0.50 Serija: Il commis- tor Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Cac-ciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 22.00 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 The Last Alaskans 22.55 Oro degli abissi SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.30 Bučke 11.35 Ugriznimo znanost 12.15 Dok. serija: Na poti 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Ansambel Smeh 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Dok. film: Orson Welles - Igra svetlobe in senc SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.45 Odd.: Bleščica 10.45 Prisluhnimo tišini 11.10 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Posebna ponudba 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Dober dan 16.30 Migaj raje z nami! 17.50 Kviz: Vem! 18.20 TV poroka 19.40 Infodrom 12.45 Film: Il muro di gomma (dram., '91) 15.10 Film: Storia di una capinera (dram., '93) 17.15 Film: A tu per tu (kom., It., '84) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Bad Boys (akc., '95, r. M. Bay) 23.25 Film: Un poliziotto da happy hour (kom., '11) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 A cena da me 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-viglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Film: Nata ieri (kom., '50) 9.00 15.20 I menu di Benedet-ta 12.3019.30 Cuochi e fiamme 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.35 A cena da me 18.30 Dnevnik 18.35 SOS Tata 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.35 Italia economia e prometeo 12.50 0.30 Cisl Informa 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.40 21.00 Ring 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Star be-ne in TV 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _CIELO_ 12.15 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Amantes - Amanti (dram., '91) 23.15 Film: Seconda pelle (dram., '99) 20.05 Film: Nerodna tajnica (kom.) 21.55 TV arhiv 22.45 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Zvočno klasični 14.55 Vesolje je... 15.25 Dimela cantando 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Naša zgodovina - 45 let TV Ko-per-Capodistria 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.05 Road to UEFA EURO 2016 23.35 Kratki film: Jackpot _POP TV_ 7.00 Risanke 8.25 9.35, 11.05, 12.20 Tv prodaja 8.40 16.55 Nad.: Italijanska nevesta 10.05 17.55 Serija: Komisar Rex 11.2015.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.35 Moja mama kuha bolje! 13.45 Film: Dvojni um (dram.) 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Bitka parov 21.30 Nan.: Čista desetka 23.00 Eurojackpot 23.05 Film: Dobro dekle, slabo dekle (akc.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Zmešana soseda iz stanovanja 23 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.30 Film: Glej, kdo se oglaša 2 (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother Klub 22.00 Film: 007 - Octopus-sy (akc.) PLANETTV 10.55 15.35 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0.13.30 23.00 Bilo je nekoč 14.45 Zdravnik svetuje 16.55 Serija: Castle 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 22.40 Petek, 27. maja Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Dancing with Maria Italija, Slovenija, Argentina 2014 Režija: Ivan Gergolet Sodelujejo: Maria Fux, Marcos Ruiz, Martina Serban, Macarena Battista in Diana Martinez Filmska zgodba pripoveduje o danes 90-letni Argentinki Mariji Fux, ki v svojem studiu v Buenos Airesu sprejema učence z vsega sveta. Uči, da ni melodija tista, ki nas sili h gibanju, temveč notranji ritmi, kot sta srčni utrip in dihanje. »Ples je srečanje človeka s človekom,« pravi. V studio so začeli prihajati najrazličnejši ljudje. Plesalci, igralci prav tako tudi gluhi in slepi ljudje in ljudje s fizičnimi in psihičnimi omejitvami. Maria je vedno sprejemala vse, brez izjeme, da bi pokazala, da lahko vse vključi v isto skupino. Pri devetdesetih letih Marija se gre svoje poslednje bitke - bitke z omejitvami lastnega telesa. Film je delo doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta, s katerim je navdušil septembra 2014 najprej publiko in kritiko beneške Mostre, nato pa še festivale in izvedence vsega sveta. Decembra lani se je potegoval tudi za nagrado Efa, to je evropski oskar. Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Zvezde 20.00 Da, dragi! Da, draga! 20.40 Film: Bitka s časom (triler) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihotera-pevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika (pripravlja Matejka Grgič), sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DMAX 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affari in valigia 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Ga- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Tedenska poglobitev aktualnih psiholoških vprašanj v sodelovanju s klinično psihologinjo in psihoterapetko Martino Flego bo ta teden posvečena temi ločitve. Ločitev je v večini primerov trenutek prežet z močnimi čustvi, ki človeka spremlja in hrati zaznamuje v različnih življenjskih obdobjih. To velja za vsake vrste ločitve, tako tiste, ko otrok doraste in se loči od staršev, kot ločitve, ko zapustimo domače okolje in se odselimo drugam... pa seveda do ločitve v primeru partnerske razveze, ki je, v primeru družine z otroki, dokaj boleča izkušnja. Kakorkoli že, ločitev človeku pušča vidne posledice, razumeti pa moramo, da se iz takih trenutkov dejansko lahko tudi učimo in rastemo. O tem pobliže torej v srečanju s psihologinjo Martino Flego, ki nam bo ob strokovnih razlagah posredovala tudi kak koristen nasvet. V Studiu D ob 11.15! APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 27. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Z' Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenske motnje so oddaljene od srednje in južne Evrope. Nad naše kraje doteka od jugozahoda topel in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. MOSKVA 15/26 O Po nižinah in na obali bo prevladovalo lepo in pretežno jasno vreme. V hribih bo sprva precej jasno, popoldne pa se bo nekoliko pooblačilo in ponekod bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Danes bo pretežno jasno. Čez dan bo zapihal veter južnih in zahodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C. TOLMEC 013/25 TRBIŽ O 10/25 VARŠAVA KIJEV 0 16/26 /XX CELOVEC 013/27 KRANJSKA G. O 8/26 O TRŽIČ 13/27 ŽENEVA 17/24 0 MILAN 018/29-''* DUNAJ 017/27 LJUBLJANA O 13/27 LJUBLJANA O 13/28 v, SPLIT ^ o 15/25 LIZBONA 015/20 MADRID ° 12/24 BEOGRAD 0 18/27 skopjE 14/27\ v KŠM ATENE "18/30 0. * > » Sonce vzide ob 5.22 in zatone ¡o ob 20.42 i Dolžina dneva 15.20 Luna vzide ob 0.15 in zatone ob 10.26 S. GRADEC O 12/25 ■ 0 CELJE 13/28 O N. MESTO 14/26 O SOFIJA O 15/23 KOČEVJE ČRNOMELJ /Ejr0 Po nižinah in na obali bo pretežno jasno vreme; v hribih bo sprva precej jasno, čez dan pa bo oblačnost naraščala in verjetne bodo plohe in kakšna nevihta, zlasti na zahodu. Pihali bodo krajevni vetrovi. Jutri bo večinoma sončno, popoldne bodo ob meji z Avstrijo možne posamezne nevihte. V nedeljo bo sprva sončno, čez dan pa se bo od zahoda začelo oblačiti. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo popoldne krajevne plohe ali nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. TOLMEČ 015/26 TRBIŽ O 11/26 CELOVEC 014/29 KRANJSKA G. ^O 10/26 O TRŽIČ 13/29 S. GRADEC 013/27 CELJE 12/30 0 VIDEMO 13/29 ČEDADo 14/28 GORICA 16/29 O v KRANJO LJUBLJANA 014/29 N. GORICA O 14/29 POSTOJNA O 9/26 N. MESTO 15/29 O^ KOČEVJE 1 ČRNOMELJ 2008 - Višek zgodnjega vročinskega vala ponekod v notranjosti Slovenije, eden od najbolj vročih majskih dni v zadnjih desetletjih. V Mariboru so namerili 33,5 °C, v Me-< tliki33,4 °C, v Murski Soboti 32,9 °C in v Ljubljani ter Šmartnem pri Slovenj Gradcu 31,6 °C. Danes: ob 6.33 najnižje -43 cm, ob 13.51 naj- I čc Morje je mirno, višje 24 cm, ob 19.327 najnižje -1 cm. § temperatura Jutri: ob 0.29 najvišje 19 cm, ob 7.27 najnižje morja 16,6 sto- -37 cm, ob 15.10 najvišje 26 cm, ob pinje C. 21.17 najnižje -3 cm. ¡o 500 m...........17 1000 m...........15 1500 m...........12 2000 m............9 2500 m............5 2864 m............3 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Johnny Depp se ločuje LOS ANGELES - Ameriški filmski zvezdnikJohnny Depp in igralka Amber Heard se po 15 mesecih ločujeta. Zahtevo za ločitev je zaradi "nezdružljivih razlik" vložila 30-letna Heardova. Ločitev naj bi stopila v veljavo jutri, par pa nima otrok. 52-letni Johnny Depp in Amber Heard sta se spoznala leta 2011 med snemanjem filma Zapiti dnevnik, ko je bil Depp še vzvezi s francosko igralko Vanesso Paradis, s katero imata dva otroka. Par je bil nedavno vpleten v neprijeten sodni spor v Avstraliji, potem ko je Heardova lani v Avstralijo, kjerveljajo stroga pravila karantene, pripeljala njuna dva psa, ne da bi ju prijavila. Šla je na obisk k Dep-pu, kije takrat v Avstraliji snemal zadnjega iz serije filmov Pirati s Karibov. Na sojenju seje izognila zaporni kazni, par pa se je v videoposnetku opravičil. - riPa t- IV -¡¿m Zmedeni los vdrl v banko v Helsinkih HELSINKI - Banka v središču finske prestolnice je bila včeraj žrtev neobičajnega vdora. Zbegan in verjetno prestrašen los, ki je zataval v Helsinke, je namreč skozi okno skočil v prostore banke. Dvesto kilogramov težka žival je pri tem utrpela tako hude poškodbe, da jo je morala policija poslati na drugi svet. Los je bil po ocenah star kako leto dni, v Helsinke pa je verjetno zataval z otoka Seurasaari blizu središča mesta, kjer je park za divje živali. Dogodek v Helsinkih ni osamljen primer. Leta 2014 se je los huje poškodoval, ko je skočil skozi okno šole v predmestju Goteborga na jugozahodu Švedske. ALPSTATI0N TRIESTE Ulica Mazztni, 19 -34121- Trst Tel. *39 040 9719100 Lriesie@alpststion.it www.alpstation.itwww.itiDruura.it