48. štev. —k* p'ai^*-y...8°tg^: v Ljubljani, sobota 29. novembra 1924. p°3am”na ž|e«uk« v50 Din- Leto IV OLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE. UrtdniStvo in upravRi&ive: Ljubija na, Gradišče it. 7, kvo. ........ mmmammmr Telefon Stev. 77. =*** saawgsaaagg Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. inserati se računajo po velikosti. Cene so navedene —mmma ■ ■ v oglasnem delu. ===== = i acassBosa— Enotaa fronta delavstva. Vse se danes razgovarja in ugiba o tein, kako se bodo stranke grupirale za nastop pri februarskih volitvah v narodno skupščino. Tndi delavstvo nestrpno čaka na tozadevne sklepe svojih stranic. Če se tudi še delavske stranke ofi-eijelno niso odločile, kako nastopiti pri volitvah, vendar si ne smemo prikrivati, da je neoficijelna odločitev že padla. Kjerkoli in kadarkoli ima socijalistično delavstvo priliko povedati svoje mnenje, prav vselej je čuti samo eno voljo: delavstvo mora nastopiti v eni fronti. In ta soglasna volja se ne izraža samo pri narodnih socijalistih, ampak tudi pri so-rijalnih demokratih vseh struj in pri komunistih, oziroma pri pristaših neodvisne delavske stranke. Potreba po enotnem nastopu vsega razredno organiziranega socijalističnega delavstva je samoposebi umljiva. Delavstvo prav dobro ve, da gredo vsi neuspehi delavskega gibanja zadnjih let na rovaš srditega medsebojnega boja socijalitstičnih strank. Neenotnost delavskega pokreta je onemogočala vsak politični, strokovno gospodarski in socijal-ni vpliv delavskih mas. Zapostavljanja v tem pogledu bi bilo odveč naštevati. Saj jih dnevno občuti vsak poedini delavec. Že pri zadnjih volitvah v narodno skupščino se je pojavila odločna ž.elja, stvoriti enotno delavsko fronto. Žalibog je ostalo samo pri želji. Da je pa bila ta 'želja utemeljena v dejanskih potrebah, je pokazal izid volitev in vse tisto, kar je potem sledilo izidu volitev. Navzlic temu, da so dobili delavski kandidati raznih socijalističnih strank skupaj na desettisoče glasov, ni bil izvoljen v Sloveniji niti eden delavski zastopniki V Beogradu so po volitvah nato skoraj pozabili, da v državi obstoja tudi socialistični pokret in da ima proletarijat tudi svoje težnje iu zahteve. Delavstvo se je s svojim nesrečnim nastopom pri volitvah naravnost samo izločilo iz vrst onih, ki odločujejo o državni politiki in s tem tudi o delavski politiki. Kakor rečeno odločitev še ni padla, kako nastopijo delavske slianke pri volitvah. Ključ odločitve leži v Ljubljani, kjer se nahajajo centralna vodstva vseh delavskih strank. Upoštevajoč položaj delavstva v državi in upoštevajoč soglasno voljo delavstva, bi bil naravnost zločin nad soeijalističuo stvarjo, ec se no bi vodstva socijaiističnih strank sporazumela za enotno fronto vsega delavstva. Ne kaže prav ničesar drugega, da obračunamo s preteklostjo in da ob velevažnem in kritičnem sedanjem času pozabimo na vse, kar nas Joči. Pozabt-rao na očitke, ki so predbacivajo komunistom, da so vodili vratolomno in katastrofalno delavsko politiko, pozabimo na očitke, da so socijalni demokrati zamenjavali socijalizem z ministerijaltz-mom in pozabimo na očitke, ki se obračajo proti narodnim socijalistom glede glasovanja o zakonu o zaščiti države. Pozabimo na vse to, saj so se vse prizadele stranice j>o pravici ali krivici Že zdavnaj spokorile za očitane grehe. — Imejmo pred očmi samo to, kar nas druži, imejmo pred očmi trpljenje pro-lotarijjata, ki je danes vrženo vslod strankarskih sporov v najbednejši položaj! Prav tako kot pa moramo prenehati z očitki, ki gredo na naslov strankarsko- laktičnih pogrešk, moramo tudi odstraniti vse zapreke, ki jih povzroča pri ustvarjanju enotne fronte delavstva partizansko ljubosumje, osebno sovraštvo, ali pa celo lov za mandati. Vsi ti Izrodki političnega življenja se morajo umakniti važnejšemu in nujnejšemu problemu: kako pomagati delajvstvu?! Ne izgubljajmo se v malenkostih, v ie-oiijah in godbi bodočnosti, ampak imejmo pred očiui kruto sedanjost, ki tepe ves proletarijat in naj bo organiziran pri komunistih, soeijalnih demokratih, ali narodnih socijalistih. Nasprotnik enotnega nastopa delavstva je oni, ki trdi, tta je enotna fronta nemogoča vsled programatičnih točk posameznih socijalističnih strank. Kdor se opira na to zadnjo bilko v svojem svojeglavnem odporu proti delavski fronti, la zamenjuje dogmatiko s faktičnimi zahtevami delavstva, ki jih hoče doseči že danes! Prepričani smo, da enotni nastop pri volitvah ne bo škodoval niti eni izmed delavskih strank, ne v organizatoričnem in ne v političnem oziru. Koristil bo pa enotni nastop neizmerno vsemu delavstvu, kor bo imelo za skupni akcijski program tako številčno parlamentarno zastopstvo, da bo z lahkoto doseglo pozitivne uspehe. Enotnemu političnemu nastopu delavskih strank pri volitvah in pozneje v skupščini bo moral samoobsebi slediti tudi enoten nastop v strokovnem gibanju. Federacija strokovnih organizacij vseh delavskih strank z enotnim akcij-skim programom je samo logična posledica političnega nastopa pri skupščinskih volitvah. Pomislimo samo na številne brezuspešne mezdne boje v industriji. Zakaj so bili brezuspešni? Skoraj vedno zato, ker je nastopalo delavstvo neenotno, ker je vsaka delavska stranica stavljala svoje zahteve in vodila zase pogajanja. Ne samo to. Ko je delavstvo na shodih manifestativno stavljalo svoje zahteve, so se posamezne delavske stranke prepirale in psovale med seboj, mesto bi iskale sporazumno rešitev spornega mezdnega vprašanja. Kdo je imel dobiček od teh sporov? Kapitalist, podjetnik, izkoriščevalec brezpravne delavske raje! Ni čuda, če v teh razmerah obupuje delavstvo in izginja njegova razredna borbenost, ko se vodstva njegovih strank koljejo med seboj, mesto bi skupno naskočila skupnega nasprotnika. Vse te nezdrave razmere ne opažamo samo v mezdnih gibanjih, ampak vsepovsod, kjer se obravnavajo socijalno gospodarska vprašanja. Ne pozabimo na nevarnost, ki grozi osemurniku, socijulnim zavodom in ustanovam, delavski zaščiti itd. Ofen-živa meščanskih kapitalističnih strank naravnost kliče na'skupen odpor vsega delavstva. Tekom prihodnjih dni se bo odločilo, če so vodstva delavskih strank za enotno fronto, ki jo hoče proletarijat. Z odločitvijo vodstev strank bo usmerjena tudi bodoča delavska politika v državi. Upajmo, da ne bodo nade, ki jih stavi razredno delavstvo v svoje voditelje i/,plahnele v prazen nič. Upajmo, da so vodstva delavskih strank pre-vdarna dovolj, da ne bodo še naprej zaganjala delavske mase v bratomorni boj. Za vodstvo narodno - socijalistično stranke lahko izjavimo, da je za skupen nastop vsega delavstva. —Ali. V tujino. V zadnjem času zapušča vedno več in več našili najboljših delovnih moči državo in se izseljujejo v inozemstvo. Posebno veliko delavcev se izseljuje v Francijo. So to naši rudarji. Brez upanja, da jim bo domovina po osvobojenju nudila/ boljšega kruha, zapuščajo domovino in iščejo boljši kos kruha v tujini. Iz premnogih pisem, ki prihajajo iz tujine, poročajo izseljenci, da jim je povsod bolje kot doma, kar navdušuje vse tu ostale, da se podajajo na pot. Rudarji odhajajo v trumah in ravno v tem vidi Trboveljska premogokopna družba zmago rudarjev po zadnji stavki. Zato je podvzela korake, da se rudarjem zabrani izseljenje. Poslušne kapitalistične oblasti so že pričele omejevati izseljenje rudarjev. Nas srce boli, ko vidimo toliko odhajajočih rojakov, a kaj se hoče, če je kruh v tujini boljši od domačega. Najenergičneje protestiramo proti temu, da oblastva ovirajo izseljenje in s tem kažejo, da so v službi kapitalistov. Nikjer ni zakona, po katerem se sme kratiti svo- llfe Dr. Julij Ramek, avstrijski zvezni kancler. Egipt. Mgzdno fiidanje grafičnega delavstva. boda izseljevanja in zato zahtevamo, da se take ovire ukinejo. Oblasti naj raje poskrbe, da bo delovna moč tudi pri nas doma dobro in pošteno plačana, pa bo izseljenja konec. Stavka steklarjev. Po poročilih, ki jih dobivamo iz Zagorja in Hrastnika traja stavka steklarjev še naprej. Vsi poskusi, da bi se boj ublažil in stavka prekinila, so bili doslej brezuspešni, ker je podjetnik trd in neizprosen. Oe pomislimo, da dosegajo mezde le 70 do 80 odstotkov predvojnega zaslužka in da je na drugi strani produkt dosegel nad 100 odstotkov predvojne vrednote, moramo pač obsojati početje podjetja, ki špekulira na račun uboge delavske pare. Delavstvo absolutno ni zato tu, da bi krilo event. tre-liotnc finančne krize posameznih podjetij in zato pozdravljamo energičen nastop steklarjev. Delavci, ne pozabite, da je rešitev delavskega vprašanja, pri katerem ste vsi prizadeti. Podpirajmo zato steklarje in jih vzpodbujajte k vztrajnosti. Minilo je dobrih sto iet, kar je predsednik severoameriških združenih držav James Mourse izrekel krilate besede: Amerika Amen kancem. Kes se je Amerika po večini osvobodila evropske nadoblasti. — Sto let kasneje, po končani svetovni vojni, slišimo isti Jelic po drugih zemljinah: Azija Azijatom, Afrika AMkancem. Seveda tl klici ne donijo prijetno na ušesa evropskih imperijalistov, posebno ne Angležem. — Cez BO milijonov kvadratnih km in do 450 milijonov ljudi pripada danes angleškemu imperiju. — Vsa ta ogromna kolonijalna zgradba, delo stoletij, naj bi se zrušila. Avstralija, Kanada, Kapland pač čvrsto držijo s staro Anglijo, ker je pač prebivalstvo angleško, toda dežele s staro kulturo, s kulturnim avtonomnim prebivalstvom, kol Indija in Egipt, se vpirajo angleški nadvladi. Indija s 300 milj. preb. neizčrpna zakladnica za različne surovine, se izmika Angležem: na eni strani gibanje med domačimi narodi, na drugi strani boljševišlca propaganda. Kaj bo v Indiji, bo pokazala bližnja bodočnost. — Kitajska daje zgled. — In sedaj Egipt! —- S kakim trudom, s kakimi žrtvami so si znali Angleži pridobiti velik del Afrike od Kaplanda do Egipta (po vojni so priklopili kot manjkajoče dele še nemške kolonije). Vse le ogromne dežele naj bi vezala železniška proga Aleksandrija - Capeto\vn, 8000 km dolga, kak ogromen, skoro že dovršen načrt! Kako spretno so si znali Angleži prisvojiti od Francozov izvršen Sueški prekop, to velevažno direktno zvezo med Evropo in Azijo! Po vojni so dobili še Irak, staro Mezopotamijo, ž njim bagdadsko železnico, katero so med vojno zvezali z Port - Saidotn in Aleksandrijo. Kako lepo zasnovani in zaokroženi načrti! Egipt je pripadal od 1(5. stol. Turčiji, ki mu je pa morala dali avtonomijo s precej samostojnim vladarjem, lchedive imenovanim na čelu. Dežela je bila popolnoma zanemarjena, kot vse turške dežele sploh. L. 1882 so se začeli Angleži za Egipt zanimati, dobili so v prav kratkem času popoln vpliv v deželi in jo gospodarsko popolnoma spremenili. Marca 1922 je postal Egipt samostojna kraljevina, toda ta samostojnost naj bi se izvedla polagoma. Poprej zanemarjena, je Egipt danes cvetoča dežela, ki izvaža ogromne množine bombaža in sladkorja. Egipt mer! 1,000.000 lem2 in ima 10,000.000 prebivalcev. Toda res rodovitna je samo Nilova dolina, okoli 30.000 km2, vse drugo je puščava. V Egiptu tekom leta skoro nič ne dežuje. Rodovitnost povzroča poplavljenje Nila, ki od Junija do oktobra radi tropičnega deževja na jugu silno naraste, vso dolino poplavi in pušča ogromne množine rodovitnega blata. Od poplave Nila je odvisna rodovitnost Egipta. Če Nil zadostno ne poplavi dežele, nastane lakota; spominjamo se na Faraonove sanje o 7 debelih in 7 suhih kravah! — K Egiptu pa tudi spada egiptski Sudan, to je dežela, ki obsega skoraj 2 milijona km2; gornji in srednji tek Nila. Medtem, ko so Angleži pred 2 leti dali Egiptu navidezno samostojnost, so si Sudan pridržali. Egiptska vlada zahteva tudi Sudan, zato ta nastali konflikt, ki se lahko spremeni v krvavo vojno. To nam bo pokazala najbližja bodočnost. Ekonomska kriza, katero čuti vsa jugoslovanska industrija, je v nemali meri vplivala tudi na grulimo industrijo. Zastoj v grafični industriji se je zlasti jasno pukuzal v ogromnem številu brezposelnih. Število teh se je redno gibalo okrog 900 iu je v zadnjih tednih doseglo celo biki delavcev in delavk. Tako ogromnega števila brezposelnih med grafičnim delavstvom se do danes še ni moglo zabeležiti. \ sem tem uepritiicam se pridružuje še dejstvo, da poteče tarifna pogodbu, ki stajo Uda 1921 sklenili organizaciji delojemalcev in delodajalcev. — t.etos maja meseca je sklenil kongres delodajalcev, da odpove tarifno pogodbo. Pogodba je bila odpovedIji-va na 6 mesecev. Kmalu za tem se je to tudi dejansko zgodilo. Delavstvu je bito jasno, da se pripravlja nanj ataka. Položaj, katerega si je grafično dolavstvo ustvarilo z dosedanjo tarifo, je bil še daleč od predvojnega, vendar pa znatno boljši od jmložaja, v kakršnem je živelo ostalo delavstvo. To je že dalj časa bodlo v oči. Dodanašnji položaj grafičnega delavstva je bil ostalemu delavstvu v vsakem mezdnem boju moralna opora pri stav-ljanju njihovih zahtev. Jasno je, da je postajalo s tem grafično delavstvo preekspo-nirano in da se je začelo v vrstah vseh industrialcev porajati želja, stisniti tudi grafičnemu delavstvu, mi katero se je ven no sklicevalo oslalo delavstvo pri določitvi delovnih pogojev. Iz tega je izviral tudi pritisk, ki se je od le strani izvajal na grafične industrijalce, ki so bili v glavnem zadovoljni z dosedanjo tarifno pogodbo iu s stanjem, ki ga je ta prinesla. To velja zlasti za delodajalce v južnih pokrajinah. Med temi in slovenskimi grafičnimi delodajalci vlada namreč že od vsega početka gotova napetost, ki je nastala vsled medsebojne konkurence. Pred dosedanjo tarifo je bila slovenskim podjetnikom v vsakem oziru dana možnost za konkurenčno uveljavljanje nu-prant svojim južnim kolegom. V južnih pokrajinah je delavstvo resnično živelo v boljših razmerah, nego delavstvo v Sloveniji, tako n. pr. je bil delovni čas na stavnih strojih na jugu 5 in pol do C ur (v Sloveniji 7—8 ur), številnejši prazniki (troje vr-roizpovodanj), mnogo večje plače itd. 'la razlika med delovnimi pogoji v pokrajinah je zlasti v Sloveniji ustvarjala konkurenčno možnost, katero pa je dvigala poleg tega še modernejša tehnična uredba slovenskih podjetij (stavni stroji). S sklepom dosedanje tarife se je to stanje na mah izpremc-nilo. Delovni pogoji so se za vse grafično delavstvo v Jugoslaviji izenačili na rškodo boljših delovnih pogojev v južnih pokrajinah, kar so z zadovoljstvom akceptirali zlasti bosenski in srbijnnski delodajalci, ker je bil s tem odstranjen en del konkurenčne zmožnosti slovenskih delodajalcev. Konkurenčna zmožnost slovenskih podjetij je od tistega trenutka uaije obslojaia ie »e v uji-liovi modernejši tehnični uredbi. To pa v času sijajne Kuujuukture ni bilo preveč izrazito, pač pa je postajalo vedno vidnejše v zadnjem času slabe konjunkture, Tovila-riti pa je seveda treoa, da konkurenca slovenskih podjetnikov ni ruvno tako velika, kot si jo slikajo južni podjetniki. Zlasti na-jram hrvaškim tiskar nar jem ni slovensko graiu.no podjetništvo v konkurenčnem boju v ničemer na boljšem. Kljub temu pa vrneta med hrvaškimi podjetniki gotov antagonizem napram slovenskemu tiskarn istvu, kar pa izvira se vedno iz časov neenakih delovnih pogojev, česar se še do danes ni moglo docela pozabiti. — Sedanji čas slabe konjunkture so izrabili predvsem mali iiskar-narji v južnih pokrajinah in so izsilili revizijo seuanje tarife, kajti dosedanja tarifa je premalo uvaževala položaj malega obrtništva. S tem, da predvideva današnja tarifa za večja iu mata podjetja enake mere, onemogočuje uspešno tekmovanje malih podjetij z velikimi podjetniki, lastniki moderno urejenih podjetij. S sedanjo revizijo tarife hočejo doseči mali podjetniki predvsem handikap zn večja podjetja, sebi pa izbiti izjemnosti, s čimer bi v konkurenčnem tekmovanju prednjačili, kljub modernejši uredbi velikih jiodjetij. — S toga vidika moramo presojati ves položaj. Organizacija grafičnega delavstva se jo že od vsega početka pripravljala na tako eventuelnost, katera je sedaj nastopila. Ker posezajo zahteve delodajalcev v najvitalnejše interese grafičnega delavstva, izgleda, da bo padla odločitev šele po trdem boju. /faradi predstoječih volitev iu dolgotrajnih predpriprav organizacije je uspeh takega boja docela verjeten. Vendar do odprtega boja, do stavke, kljub velikem nasprotju pravzaprav ne more priti. Sedanja tarifa predvideva namreb, da se v slučaju neuspešnih pogajanj za eventualno revizijo tarife podaljša, za toliko časa, dokler se ne doseže sporazum za novo tarifo, stara tarifa, akoravno bi to trpelo vse leto. In v tem slučaju se bo to moralo zgoditi, ker do zbližan ja in sporazumne revizije tarife bržkone ne bo prišlo. Pogajanja so se ravno te dni prekinila in se začetkom decembra nadaljujejo v Osijeku. C« takrat no bo prišlo do sporazuma, bodo pač morale, obe strani uporabiti spredaj omenjeno možnost izhoda, katerega sta tudi obe stranki oh sklepanju prve tarife sporazumno podpisale in s tem sankcijonirale bistvo do-tičnega določila, to je, da med grafičnim delavstvom in grafičnim podjetništvom ne sme v nobenem slučaju priti do odkrite borbe. — Edino to pa bi bilo tudi v interesu delodajalcev in delojemalcev. Denitko. Stanovanjski zakon. K XV. Razlastitvi za gradnjo primernih stavbišč se pri nas nekatere stranke upirajo. Ta odpor je neopravičen že iz človeškega stališča. Druge kulturneje, napredneje države so ta zakon uvedle že zdavnaj pred iu takoj po vojni ter ga tudi brezobzirno vršile. Naš zakon naj bo brez nepotrbnili ostrin, vendar pa naj skrbno izključuje možnost špekulacije s slavbišči. Zakon naj lastnikom stavbišča dopušča gotov čas, tekom katerega jim je na razpolago, da zidajo sami ali da stavbišče prodado po zmerni, v kraju običajni ceni. Le kdor bi se v določenem roku upiral eni ali drugi možnosti, zapade zakonu o razlastitvi. So pa v tem zakonu mišljeni še drugi važni načrti in sicer: 1. Komisijska kontrola vseh poslopij v svrho: a) določitve sedanje vrednosti in s tem v zvezi tudi primerne ocenitve bodoče pravične najemnine; b) ugotovitve stavbenega stanja posameznih hiš ter s tem v zvezi tudi zdravstvenih razmer v stanovanjih; c) ugotovitve zasedanja stanovanj, ki bo ponekod v mestih razkrila vnebovpijoče kulturne škandale: prenapolnjena nezdrava stanovanja, a na drugi strani nesocijalno brezbrižnost napram splošni stanovanjski bedi onih redkoštevilnih stanovalcev, ki zavzemajo preveč prostora; d) izmenjave stanovanj, ki je potrebna, da se popravijo nedostatki z dodelitvijo stanovanj strankam, ki po socijalnem ali gmotnem stališču sicer ne bi spadale v dodeljeno stanoyanje; e) ugotovitve onih strank, ki radi svojega gmotnega stališča ali po poklicu ne bi smele vživati pravice do zaščite najemnikov in bi bile že v smislu sedanjega zakona primo- rane sezidati si lastni dom; f) končno v svrho ugotovitve takih stanovalcev, ki iz državnih ali drugih važnih interesov sploh ne spadajo v dotično mesto. Preko morebitnega nezadovoljstva hišnih gospodarjev z uvedbo take kontrole, ker se jim v nekaterih točkah še podaljša nesvobodno razpolaganje z njihovo lastnino. pa segajo višji državni interesi. Pameten lastnik bo take kontrole le pozdravljal. ker si postane pri tem na jasnem o resničnem stanju svoje hiše. 2. Izvesti treba v mestih z gradbeno pasivnostjo iutenzivnejo ifcrabo obstoječih poslopij z dozidavo in prezidavo ali pa jih tudi podreti, kjer to brezpogojno zahteva javna varnost ali tako stanje poslopja, ki pospešuje razne kužne bolezni. (Dalje prih.) KINO MATICA 28. In 29. novembra Družabna drama v 6 dejanjih £wUenie Od 30. novembra 1924 naprej naj večje filmsko delo vseh časov N/*£LUH<*I #f Politični pregled. Iz stranke. Volilno gibanje. Samostojni demokrati so sklicali v Mariboru shod, kjer eo po poročilu dr. Žerjava sprejeli kandidaturo dr. Lj. Pivka kot nosilca liste za mariborsko oblast. Med samostojnimi demokrati in radikali je sklenjen sporazum, po katerem nastopijo z enotnimi listami v v ljubljanski in mariborski oblasti. V volilnem okrožju Ljubljana - Novomesto je postavljen za nosilca liste dr. Žerjav. UadiKalom so odstopili demokrati srez-ke kandidate v Kočevju, Novem mestu in Črnomlju. V Kočevju kandidira radikal dr. Sajovic. V mariborskem okrožju vlada med radikali veliko nerazpoložen je, ker je za nosilca liste določen demokrat dr. Pivko, mesto radikala dr. Ravnika. V Ljubljani se radikali in samostojni demokrati še niso sporazumeli. — Samostojna kmetska stranka je odklonila povabilo samostojnih demokratov, da bi se priključila nacijo-nalnemu bloku. Nosilec liste samostojne kmetske stranke v ljubljanski in mariborski oblasti bo poslanec Pucelj. V Slovenski ljudski stranki se vrši boj za mandate. Posebno struja takozvanih krščanskih socijalcev stavi do strankinega vodstva velike zahteve. Gotovo pa je, da bo SLS nastopila pri voli tv ali kompaktno. — Prepeluhova republikanska stranka je ponudila kandidaturo med drugimi tudi vseučiliškemu profesorju dr. Pitamicu. Ponudbo je dr. Pitamic odklonil. Republikanska stranka postavi v vseh volilnih okrožjih svoje kandidate. Njen nastop bo predvsem v škodo SLS. — Socijalistične stranke se ravnokar pogajajo za skupen nastop pri volitvah. l)o sedaj so se vse delavske stranke izjavile zato, da so v principu za enoten nastop. Koliko so bile te izjave odkritosrčno mišljene, se bo izkazalo že prihodnji teden. Ljuba Davidovič je je minule dni potoval po Črni gori, kjer mu je priredilo ljudstvo izredno prisrčen sprejem. Dalje je Davidovič priredil več shodov v Bosni in Hercegovini, tako v Sarajevu, Mostarju in Dobaju. Davidovičeve RUSIJA. Rakovskij je napisal v »Izvestjih« članek, kjer obravnava vprašanje priznanja Rusije in pravi glede male an-iante to-le: S Češkoslovaško smo se de faeto že vzajemno priznali. Formelno bo v najkrajšem času sledilo, ker je med teni tudi Francija d jure priznala Rusijo. Veliko bolj je zamotano razmerje z Romunijo. Lahko pa rečemo, da potrebuje Romunija veliko bolj naše priznanje, kot pa mi romunsko. Jugoslavije sploh ne omenjamo, ker je vsa njena zunanja politika odvisna od notranjih bojev. Sedaj so notranji boji dosegli svoj višek in od njihovega izida je odvisno naše zadržanje napram Jugoslaviji. — Ruska komunistična stranka je v ostrem sporu s Trockijem. — Spor je nastal vsled tega, ker je izdal Trockij spomine i zleta 1917, kjer obravnava rusko revolucijo. V svoji knjigi pa* Trocki podaja nazore, ki se ne strinjajo z mnenjem vodilnih oseb v komunistični stranki. Spor je zavzel tak obseg, da se že govori o izključitvi Trockega iz komunistične stranke. AVSTRIJA. Nova avstrijska vlada z dr. Hame-kom na čelu, namerava pridobiti tudi opozicijonalne stranke za svoj delovni program. Dr. Ramek je pregovarjal v tem [»ogledu s socijalnimi demokrati, ki so dr. Ramekovi prijaznejše razpoloženi kot so pa bili Seiplovi vladi. — Dunajske banke pripravljajo ponovno redukcijo svojih nameščencev. Odpuščenih bo s prvim januarjem več sto bančnih uradnikov. ITALIJA. Italijanski parlament je razpravljal o notranji politiki in predvsem o nameri Mussolinija, da izvede revizijo ustave. Akoravno je med poslanci Mussolinijeve vladne večine vedno močnejši opozicijonalni duh, se vendarle malokdo upa glasovati proti Mussoliniju. Po končani debati o notranji politiki je 337 poslancev izreklo zaupnico vladi. Proti je glasovalo 17 poslancev, glasovanja se je pa vzdržalo 18 poslancev. FRANCIJA. Prihodnje dni bo vlada predložila poslanski zbornici v ratifikacijo gentski protokol. Navzlic temu, da je angleška vlada zavzela odklonilno stališče napram gentskemu protokolu, bo francoska vlada svojemu parlamentu predlagala ratifikacijo, ki bo ludi sprejeta. — Francoska poslanska zbornica je sklenila, da se volilni red za volitev poslancev spremeni. SPOR MED ANGLIJO IN EGIPTOM. V Kairi je bil nad generalom Lee Stack, vrhovnim poveljnikom egipčanske armade izvršen atentat. — Proti sanse v Črni gori in Rosni in Hercegovini so zelo ugodne. — Nastas Petrovič se pripravlja za samostojen nastop neodvisnih radikalov v južni Srbiji. Hrvatska zajednica si je osvojila Radičev republikanski program. Hrvatska zajednica je sklenila, da pri volitvah ne nastopi samostojno, ampak se priključi Radičevi stranki. Pričakuje se, da bo Radičeva stranka kandidirala izmed Zajedničarjev na svoji listi predvsem dr. Trum biča. V radikalni stranki odločujejo poleg Pašiča le še Markovič, Janič in Jankovič, ki so obenem tudi glavni zagovorniki skupnega nastopa z samostoj-mi demokrati. Ljuba Jovanovič Je potisnjen popolnoma v ozadje. Navzlic pritisku pa več radikalnih organizacij ne soglaša s tem, da bi radikali brezpogojno skupno nastopali s Pribiče-vičem. Tudi z velikim Številom kandidatur ima vodstvo radikalne stranke preglavice. Vse hoče kandidirati tn vse hoče biti poslanec. — Razumljivo. Razmejitev z Italijo. Vlada je izdala nalog, da se razmejitveno delo v okrožju Logatec-Rakek začasno ustavi. Član jugoslovanske razmejitvene komisije Majo Markovič je suspendiran od svojega mesta. Dosedanje razmejitveno delo okrog Logatca in Hoterdeščice je povzročilo veliko nevolje med prizadetim prebivalstvom. Razmejitev se je izvrševala predvsem v škodo naših državljanov. Beleika. ('•asi so spreminjajo. »Slovenski Narod' je doslej vedno trdit, da narodnih socijalistov sploh ni in da je narodni socijalizem traparija. V soboto pa je v uvodniku priznat, da so pri nas tudi narodni socijalisti. O narodnem socijalizmu pa pravi, da je spas jugosloveustkega naci-jonalizma v oploditvi z modernim narodnim socijalizmom. — Sedaj pa kar vsi v moderno narodno socijalistično stranko! Stacku je bila vržena bomba,- nakar je padlo tudi več revolverskih strelov. — General Stack je bil težko ranjen. Vzrok atentata je političnega izvora. Med egipčansko Zaglulovo vlado in Stackom kot reprezentantom britanskega imperija je vladalo že dalje časa skrajno napeto razmerje. V Egiptu postaja vedno močnejša struja, ki hoče osvoboditi deželo angleškega gospod-stva. Po atentatu je takoj demisijoni-raln Zaglulova vlada. Demisija je bila toliko bolj neizogibna, ker je angleška kairski vladi predložila noto, v kateri zahteva, da plača radi izvršenega atentata globo pol milijonov funtov šterlin-gov. Poleg lega zahteva Anglija, da egipčanska vlada prepreči politične demonstracije in odpokliče vse častnike iz sudanske armade. Egipčanski parlament je razpravljal v angleški noti in sklenil, da izrazi Angliji svoje obžalovanje radi atentata, plača zahtevano globo pol milijona funtov šterlingov, dočim pa drugim zahtevam angleške vlade ne more ugoditi. Angleška vlada je pripravljena z vojaško silo ukloniti upornost Egipta in izsiliti Izpolnitev vseli v noti obseženih zahtev. Spor med Anglijo in Egiptom je torej najresnejšega značaja in bi ne bilo ničesar čudnega, če bi prišlo do oboroženega konflikta. Po demisiji Zaglulova je egipčanski kralj poveril Ziver paši sestavo nove vlade. GRČIJA. Zvezno pogodbo med Grčijo in Jugoslavijo je beograjska vlada odpovedala. Zvezna pogodba je bila sklenjena še leta 1913 med Grčijo in Srbijo in je sedaj potekla njena veljavnost. Med Grčijo in Jugoslavijo bo sklenjena nova pogodba, ki bo imela izključno obrambeni značaj. Kakor poročajo časopisi bo novi grški poslanik v Beogradu Venizelos. — Pretekli tedeu je poskusilo večje število atenskih višjih častnikov izvršiti državni udar, ki pa je bil še preprečen pravočasno. Izvršilo se je več aretacij glavnih zarotnikov. Vzrok poizkusa za izvršitev državnega udara je iskati v splošnem nezadovoljstvu armade z današnjo vlado. ROMUNIJA. Romunski parlament razpravlja o proračunu za leto 1925. Dohodki znašajo 31.750 in stroški 28.546 milijonov lejov. Od preostankov se bo porabilo dve milijardi lejov za povišanje uradniških plač. Današnji Številki so priložene položni- ce. Poslu žito se jih vsi brez izjeme! Taborniki. StarSi, naši somišljeniki S Očetje in mašeče, ki ijuc ite svojo deco ! Po vzoru velikli svetovnih narodov, smo si tudi mi Slovenci ustanovili taborniško (skautsko-gozdovniško) organizacijo. Njenu naloga je, da vzgaja mladino v nravstvenem oziru, jo navaja k redu in fistosli ter jo zaposluje v prostem času v lastnih delavnicah, kjer se privadijo mlade roke najrazličnejšemu delu. Organizacija prireja s svojimi člani izlete, na katerih se posebno poudarja lepota in romantičnost narave.V poletnih mesecih se vrže večtedenska tabo-renja v gozdovih, na katerih se privadi mladenič preprostemu življenju v svobodni prirodi, bivanju pod šotori, čisti vodi in vedremu zraku. Nauči se kuhanja, raznih ročnih del. napravljati iz vej zasilne posteljo, klopi in druge naprave. Najslavnejše kar nudi gozdovništvo mladini, pa je zdravje. Upali in veli mestni otroci se vrnejo z izletov in taborenj veseli in zagoreli. Dečko, ki gre na taborenjc slaboten in šibak, se vrne kot dober metalec kopja, izvrsten lokostrelec, vztrajen tekač in pešec, njegove mišice pojekleno, ponos in samozavest se mu vselita v srce. Skratka, človek k i prebije kaka dva ledna v takobrlšču zna poprijeti za vsako delo, naj bo drugim še tako težko in neizvedljivo. — Nadalje se goji v taboriščih misel za družabnost, ob plapolajočem ognju sredi tabora se vceplja v mlada srca zna-čajuost in vestnost. Naše geslo je: >Vedno pripravljeni« To geslo veli vsakemu gozdovniku, da je veduo in povsod pripravljen pomagati svojemu bližnjemu, ki zaide v nesrečo. Pitje alkoholnih pijač in kajenje je članom pod 18 leti odločno prepovedano. En mesec po vstopu v organizacijo napravi vsakdo taborniški izpit in slovesno obljubo. Organijacija se deli v sledeče oddelke: volčiči (dečki od 0—14 leta), čebelice (deklice od 0—14 leta) taborniki (dečki od 14—18 leta) tabornice (deklice od 14—18) odrasli fantje nad 18 letom odrasla dekleta nad 18 letom. Vsaka skupina je razdeljena v družine, ki štejejo 0—12 članov. Vodi jih vodnik, ki si ga-izvolijo izmed sebe. Štiri družine tvorijo rod gozdovnikov, vsi rodovi v enem kraju pa sestavljajo Taborniško zadrugo. Vse zadruge so včlanjene v Združenju slovenskih tabornikov. Izredno praktičen in zdrav je kroj: rjavkast klobuk z ravnimi širokimi krajci, zelena flanelasta srajca, močne sivorjave hlače, ki segajo do kolen, močan usnjat pas in črne ali temnosive dokolenke. Starši, premislile, kako srečni bodo otroci v naši organizaciji. Deca hrepeni po zdravju, lepoti in romantiki. Dajte jim to s tem, da jim dovolite pristop v našo organizacijo. Od radosti in zdravja žareči obrazi vaših dragih otrok vam bo najlepSe zadoščenje. Mesečni prispevek znaša 3 Din. Denar se uporabi za taborenje. Kdor želi vstopiti, naj se prijavi cim-prejo, da bomo lahko takoj pričeli s predavanji in predpripravami za prihodnje taborenje. Prijave sprejemamo vsak četrtek zvečer ob 8. uri v Narodnem domu (pritličje, desni hodnik). Izvenljubljausko prijave je naslavljati: Vlado Kravos, Narodni dom, Ljubljana. Mariborčani in Celjani naj se prijavijo pri tamkajšnjem Bratstvu. Združenje slovenskih tabornikov. Organizacija »Tabornikov«. Pripravljalni odbor je razposlal nekaterim organizacijam »Bratstva osnutek pravil za snujočo se »Zvezo Tabornikov«-, če bi katera izmed mladinskih organizacij želela dobiti osnutek pravil, naj se javi. Spreminjati pa na osnutku pravil ne bo veliko, kor so napravljena 1)0 vzornih čeških pravilih. Ustanovni zbor »Zveze Tabornikov, se vrši v nedeljo dne 14. decembra ob deseti uri dopoldne v Narodnem domu. Na ustanovni zbor so vabljene vse mladinske organizacije, ki se hočejo seznaniti z idejo taborništva. Strokovni vestnik. Podružnica N8SIZ v Ljubljani Ima svoje redne seje vsako nedeljo ob 10. uri dopoldne v tajništvu NSSZ v Narodnem domu. — ('lani NSSZ v Ljubljani plačajo lahko vsako nedeljo od 10. do 12. ure članarino v tajništvu. Družabni večer podružnice NSSZ se je vršil v soboto 22. t. m. v gostilni Lloyd. — Večer se je vršil v pravi družabni obliki in pokazal, da so taki večeri prepotrebni. Podružnica obljublja, da priredi še več enakih večerov. čevljarski tečaj je otvorila podružnica NSSZ tudi letos. Pouk se vrši vsako nedeljo ob 9. uri dopoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Na tečaju poučuje strokovni učitelj br. Karol Majce, ki je obenem vodja tečaja. Priglaša se lahko ob nedeljah pri poduku ali v tajništvu NSSZ v Narodnem domu med uradnimi urami. — Rudarji na češkem se nahajajo, kakor smo že poročali v mezdnem gibanju. Te dni so se vršila pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov. Pogajanja so imela uspeh, ker je bil sklenjen dogovor, da se fiksirajo nove plače sorazmerno življenjskim razmeram v posameznih revirjih. Rudarji zahtevajo obenem, da ti |>oviški no smejo iti na račun malega konzumenta. Seja osrednjega izrrševalnega odbora NSS se bo vršila v nedeljo 80. novembru t. I. točno ob pol 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu seje je glavna točka, razprava o našem nastopu pri skupfinskih volitvah in o predlogih za izreden strankin zbor, ki se bo vršit tekom prihodnjega meseca. Vabila je tajništvo že razposlalo vsem elanom o. i. o. in pozivamo vse Piano, da se te seje prav zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Vsem krajevnim organizacijam NSS sporočamo, da se bo vršil prihodnji mesec izreden strankin zbor, n« katerem se bo končnoveljavno sklepalo o našem nastopu pri skupčinskih volitvah in o imenovanju kandidatov. Vsaka krajevna organizacija mora na to zborovanje poslali toliko delegatov, kolikor bo prejela vabil, na kar že sedaj opozarjamo, da bodo krajevne organizacije pravočasno določile svoje delegate. Istočasno sporočamo, da nam do sedaj še niso vse krajevue organizacije odgovorile na zadnji dve. okrožnici in jih prosimo, da to nemudoma store. Pripravljajte se na dostojen, nastop pri volitvah in poskrbite nemudoma, da bo imela naša stranka na vseh voliščih svoje varuhe Skrinjic. Vse člane ljubljanskih krajevnih organizacij NSS in njihove prijatelje vabimo, da se udeleže Miklavževega večera, ki ga priredi za velike in male, ljubljansko »Bralstvo- v petek 5. decembra v kavarni Narodnega doma. Tovariši, posečajmo samo naše prireditve. Celjska krajevna organizacija ima retino vsako soboto članske sestanke in družabni večer v salonu hotelu Balkan. Začetek vselej ob pol 8. uri. Za časa volilnega gibanja v narodno skupščino bodo posveče- »Brntstvo« v Ljubljani priredi v petek 5. decembra ob pol 8. uri zvečer v kavarni Narodnega doma Miklavžev večer. Darila bo sprejemalo iz prijaznosti tajništvo NSSZ od 3. decembra naprej ob uradnih urah. — Miklavž pride na izrečno povabilo tudi na dom in sq mu prijave pošljejo na gornji naslov. Vabimo vse Mane društva in naše prijatelje, da poselijo naš Miklavžev večer. »Bratstvo« v Ljubljani sklicuje za v sredo 3. decembra t. I. članski sestanek v društvenem prostoru v Nurodnem domu. Polnoštevilna udeležba in točnost se priporoča. — Odbor. Knjižnica »Bratstva« v Ljubljani posluje vsak torek in soboto od 0. do 8. ure v Pulpanovi čitalnici. Bratje in sestre, posedajte le našo knjižnico. Plesni odsek ljubljanskega »Bratstva« sporoča vsem članom NSSZ, da se jim ne bo priznala pravica članskih ugodnosti v plesni šoli, ako nimajo do J. decembra t. 1. poravnano članarino pri svojem društvu. To velja za vse člane društev NSSZ. — Odbor. • »Bratstvo« Celje. — Na rednem občnem zboru izobraževalnega društva '»Bratstvo* v Celju, ki se je vršil dne 13. novembra 1924 v gostilni >Na škarpk, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: br. Kavs Ivan, podpredsednik: br. Drugovič Mariin, tajnik: br. Gajšek Vinko, blagajnik: br. Mandič Slavko, odborniki: br. Zupan Hubert, sest. Ro-polec Jožica: namestniki: br. Stiplovšek Franc, sest. Karba Marta; pregl. računov: br. Modic David, br. Kocjan Franjo. »Bralstvo« Celje priredi prihodnji petek, t. j. dne o. dec. v vseh prostorih hotela Balkan »Miklavžev večer«. Vabimo vse člane in prijatelje našo mladinske organi zacije, du se s svojimi malčki in rodbinami tega prvega nastopa mladinskega Miklavža v največjem številu udeleže. Prihod Miklavža s celokupnim spremstvom točno ob 17. uri in odhod ob 19. uri. Namenjeno Miklavževo darilo naj blagovolijo starši in drugi oddati najkasneje 5. decembra do 10. ure plačilni natakarici v hotelu Balkan. Na vseh ovitkih daril naj bode razločno zapisano ime obdarovauca. Po izvršenem Miklavževem nastopu in razdelitvi daril se nadaljuje družabni večer »Bratstva«. Za tople prostore je preskrbljeno. Vstop prost. »Bratstvo« Celje otvori za zimsko sezono 1924/25 dne 4. 12. -5mesečni začetni srbo-hrvatski tečaj v učnih prostorih meščanske šole v Celju, ki se bo vršil vsaki pondeljek in četrtek od 19.30 do 21. ure zvečer. Pristopnina znaša Din 50.—, ki se plača na- enkrat ali v 2 zaporednih obrokih. Vpisovanje se vrši dnevno, počenši v četrtek dne 27. 11. od 13. do 16. ure iz prijaznosti v pisarni podžupana g. Drag. Gobca, Razlagova ulica 11, pritličje desno, kasneje pa tudi pred poukom v meščanski šoli. Ako se od-, zove zadostno število reflektantov za nadaljevalni tečaj, se otvoritev istega razglasi s posebno okrožnico. »Bratstvo« v Mariboru priredi Miklavžev večer dne B. decembra t. 1- ob 19. uri (7. url) v vseh prostorih gostilne »Jadran?, Rotovški trg 2. /Spored: Nastop Miklavža, razdelitev daril, koncert tamburaskega zbora, šaljiva pošta, ples. Cenjeno občinstvo odda lahko darila ‘/.a svoje malčke vsaki dan pri gospodični natakarici v gostilni :• Jadranj Rotovški trg 2. Za vsaki oddani paket se plača 2 Din za društvo. Dramatični odsek »Bratstvu« v Mariboru je vprizoril dne 1(1. novembra t. 1. v Selnici ob Dravi veseloigro »Popolna žena«' in ni ti družabni večeri organizator ičneiuu in agitacijskemu delovanju. Pri vsakem družabnem večeru pa bode, če in v kolikor bode čas dopuščal, tudi kako predavanje o narodnem socijalizmu, gospodarskih vprašanjih, državnem ustrojstvu in podobno. Člani prihajajte na te družabne večere redno, ker je takrat najboljša prilika, razgovoriti se tudi o drugih aktualnih zadevali. Krajevna organizacija NSS v Kranju sklicuje za nedeljo dne 80. novembra ob 9. uri dopoldan v gostilno pri g. Kotlovšku širši zaupniški sestanek. Prosi se za številno udeležbo. Shod NSS v Pobrežju pri Mariboru, ki se je vršil v soboto 22. t. m. v gostilni pri Tončiču, je jako dobro uspel. Predsedoval je shodu tovariš Mamilovič, nakar je strankin tajnik tovariš Brandner iz Maribora obširno poročal o razmerah v naši državi in utemeljil potrebo po politiki sporazuma. Koncu govora je sledilo burno pritrjevanje, kol dokaz, da so zborovalci soglašali z izvajanji govornika. Nato se je še razpravljalo o tem, kako malo se naša vlada briga za naše narodne manjšine na Primorskem iu na Koroškem, nakar je tov. predsednik zaključil zborovanje. Shod NSS na Tesenu pri Mariboru. — V sredo dne 3. decembra ob 8. uri zvečer se vrši shod NSS za Tezno v gostilni pri Rutu. Vabimo naše somišljenike, da se shoda udeležijo v čim večjem številu. Glavnega zbora češkoslovaške narodno socijalistične stranke v Brnu se udeleši poleg jugoslovanskih delegatov Narodno-soci-jalistične stranke, tudi zastopstva frnacoske radikalne socijalistične stranke, kateri pripada tudi predsednik francoske republike Herriot. komedijo »Stric Jaka . Občinstvu, ki je dvorano napolnilo, se je zlasti dc^adla komedija, ki je vzbudila salve smeha. Stric je podal vlogo vaškega veljaka iu izkušenega moža odersko in naravno dobro. V kontrastu z njegovo vlogo je bila vloga Lipeta, kol moža brez volje in energije, sicer pa pridnega toda ženi popolnoma podložnega, tako, da vzbuja naravnost zasmeh svojih sovaščanov. Lipce se je vživel v vlogo, le pri poslednji sceni se ni čutilo pravega prehodu od slabiča do krepkega in jakega značaja, ki je v stanu voditi gospodarstvo. Urška žena LipČeta je bila istotako na mestu, le za polno dvorano malo preglasna. V »Popolni ženi« so ugajale vse štiri osebe. Naslovna vloga je bila v dobrih rokah, istotako tudi vloga doktorja, malomestnega uradnika in doktorjeve služkinje. — Dne 23. t. m. je vprizoril dramatični odsek isti dve igri v St. liju v Slov. goricah. Culo se je z več strani željo, da se igri po adventu ponovita v št. liju. — Kljub kratkemu obstoju dramatičnega odseka in drugih teŽkoč se opaža krepak razvoj in napredek, za katerega lahko ostali diletantski odri dramatični odsek »Bratstva« naravnost zavidajo. »Bratstvo« v Dravljah. Priredi v nedeljo dne 30. nov. 1924 ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne g. Šuštaršiča (pri Sl. Janezu) v Dravljah družabni večer s predavanjem in recitacijami. — Spored predavanja: 1. Boj Davida z Golijatom: Predava br. Branimir Kozinc iz Ljubljane; 2. Tolminski punt: Predava in recitira br. Mirko Kragelj jz Ljubljane. Po predavanju se vrši prosta zabava, ki bo nudila vsakemu dovolj zabave. Med sporedom svira tamburaškl zbor. Vabimo vse brate in sestre ter prijatelje našega društva k obilni udeležbi. — Odbor. »Bratstvo« Litija. Ker se radi obolelosti enega igralca preteklo nedeljo ni vršila predstava »V Ljubljano jo dajmo«, se uprizori v nedeljo dne 30. novembra v Sokolskem domu v Litiji. Ob tej priliki pripominjamo, da je to prvi nastop našega dramatičnega odseka v Litiji, h kateremu vabimo vse prijatelje zabave, ter se tudi sosednim bratskim organizacijam za obisk priporočamo. Pričetek predstave ob 8. uri zvečer. — Po končani igri bo kratek »zabaven večer« v gostilni g. Fr. Pleničarja. Pri zabavnem večeru sodeluje tamb. odsek. »Bratstvo« v Kotredežu pri Zagorju. — V nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldan se je vršil v Kotredežu pri Uraniču lepo uspeli sestanek novo snujočega društva »Bratstva«, na katerem je bilo navzočih okrog 20 članov. Na sestanku je poročal predsednik »Bratstva« v Zagorju br. V. Drolc, kateri je v daljšem govoru pojasnil članom pomen »Bratstev« za delavsko mladino in jih poučil o narodno-socijalni ideji sploh. Na sestanku se je tudi oglasil tov. KerSnik, podpredsednik NSS v Zagorju, ki je v lepem govoru pojasnil, kakšno delo še čaka mladino, da bo sposobna za nadaljnji1 delo in prevzeti to, kar vodijo sedaj naši iskušeni bratje Čehi. Tudi veliko bratov iz Zagorja je posetilo ta sestanek. Ustanovni občni zbor so določili bratje za v nedeljo, dne 14. decembra. Sodelavce poživljamo v naš krog. »Bratstvo« Zagorje vabi vse svoje člane na sestanek prireditvenega odseka, ki se vrši v ponedeljek dne 1. decembra t. 1. v društvenem lokalu ob 7. uri zvečer Pogovorili se bomo o prireditvi, ki se vrši dne 7. decembra v kavarni MUller. — Dolžnost vseh bratov in sester je, da se tega vele-važnega sestanka udeležijo. Po drugih državah. Mladinski vestnik. Tedenske novice. Gonjeni naročniki! Misliti je treba ua /.»ključek letošnjih računov. Zato Vas prosimo, zlasti tiste, ki ste nam z opetovanim, toda, žal, lo prepogosto brezuspešnim izpisovanjem zaostankov že med letom prizadejali toliko nepotrebnega dola in stroškov, da nam vsaj k sklepu lela olajšate delo. Poravnajte vsi če takoj danes potom priložene položnice, na kateri je označen znesek naročnino do konca tega leta. Kdor pa more. naj plača obenem šo kar za prvo četrtletje 1925. — Pri naročnikih, ki niso dobili položnice, se bo te dni zglasil naš inkasant Ne izogibajte se ga, kakor se lo pogosto dogaja. — Uprava. — Mizerija državnih nameščencev. — Znano je, da so bili upokojenci tretje kategorije in ki nimajo polnili službenih let, najslabše upokojeni. Med prizadete spadajo upokojenci in reducirani orožniki, uslužbenci tiriančne kontrole, policije in železnic. Večina teh je zvesto služila državi po set in še več let, potem je pa bila vržena na cesto. I)o prvega septembra so dobivali upokojenci tretje kategorije po 22 dinarjev draginjskih doklad za sebe in ženo. Od novembra dalje bodo pa dobivali samo po 20 dinarjev dnevno, to je dva dinarja manj, kakor doslej. Ce se je že državnim upokojencem prve in druge kategorije zvišalo dra-ginjske doklade, zakaj se jih ni še upokojencem retje kategorije. Ali niso ti upokojenci ravno tako potrebni povišanih pokojnin? Ravno upokojenci tretje kategorije so bili dosedaj najslabše plačani. Velika krivica je zato, da se jim je znižalo draginjske doklade, mesto da bi se jim zvišale. Vlada mora zapostavljanje upokojencev tretje kategorije takoj odpraviti. — Upokojenec. — Kdaj morajo rekruti k vojakom? — Kakor čujemo, namerava vojno ministrstvo tudi letošnje rekrute odpoklicati tako, da bi odhajali k vojakom meseca februarja, to je v najhujši zimi. — Odločno se izrekamo proti taki nameri. Nobenega vzroka ni, izpostavljati naše sinove raznim boleznim, ki nastajajo vsled neizogibnega prehlajenja pri današnji oskrbi vojakov v zimskem času. Pomislimo samo, koliko je naših fantov-re-krutov vsled prehlada umrlo pred dvemi leti in tudi lani. — Vozne olajšave na železnicah. Uradni list 105/24 od 17. t. m. je priobčil pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki se tiče železničarjev, državnih uradnikov in njihovih družin, upokojencev, vdov in sirot, dijakov, vojakov in delavcev, igralcev in igralk, vojnih invalidov ter strokovnih, znanstvenih, pridobitnih in humanitarnih organizacij. — V interesu vseh je, da si ta pravilnik preči ta.jo v Uradnem listu, ker ga radi obsežnosti ne moremo priobčiti. Za železničarje stopijo določila tega pravilnika takoj v veljavo, med tem ko prično ostali te ugodnosti uživati šele s 1. januarjem 1925. Zalo je potreba pravočasno si preskrbeti novih legitimacij. — V podrobnosti pravilnika se ne spuščamo za enkrat, ker bo itak potreba pokazala, da se bodo izvršile spremembe. Ugotovimo samo nastopno: Koliko izmed državnih uradnikov si ne more dovoliti luk£usa, da kupi karto za II. razred. ko Se za III. razred nima. In vendar ga sili uovfl pravilnik lc temu, da se mora voziti vsaj v II. razredu. Člen 81. pravilnika namreč pravi, da gre 1. razred vsem uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije, ostalini uradnikom' pripada II. razred, zvaničnikom in elužiteljem pa 111. razred. Člen 82. pa pravi, da sme uslužbenec, ki mu pripada I. razred, uporabljati samo še II. razred, oni pa, ki mu pripada II. razred, pa samo če III. razred. Potemtakem se uradniki glavnih skupin s svojimi družinami vred ne morejo voziti v III. razredu, kar za nje ne pomeni nikakih olajšav, ker so se tudi sedaj posluževali vsled razmer samo III. razreda. Pravilnik naj so popravi tako, da sme uradnik, ki ima pravico do vozne karte za 1. razred, uporabiti tudi III. razred. To se lahko spremeni ali doda z okrožnico na železniške postaje ter z obvestilom javnosti. Direkcijo državnih železnic v Ljubljani prosimo v imenu prizadetega! uredništva, da zadevo čimpreje uredi. — Je pa to tudi v nasprotju s službenimi določili o uradnih potovanjih nekaterih prizadetih uradnikov, ker jim za taka potovanja ne pristojajo potni stro&ki za I. razred. — Zrcalo za razmere v državni upravi. Za upravnika beograjske državne tiskarne jo bil imenovan prvi kapelnik beograjske opere... — Izseljevanje iz naše države. —■ Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: meseca septembra se je izselilo iz naše države 8% oseb. Po pokrajinah odpade na Hrvatsko in Slavonijo 307, na Vojvodino 283, na Dalmacijo 184, na Srbijo 58, na Slovenijo 40, na Črno goro 17 in na Bosno in Hercegovino 7 oseb. Po profesiji je 48 kvalificiranih delavcev, 136 nekvalificiranih. 438 J poljedelcev, 33 svobodnih profesij in 241 oseb, ki so brez poklica. Od izseljencev je odpotovalo v Argentinijo 348, v Brazilijo 175, v Zedinjene države 127, v Avstralijo 89, v Kanado 02, v ostale ameriške države 58, v Čile 31 in v Novo Zelandijo 6 oseb. Statistika ne vsebuje naših izseljencev, ki eo odpotovali v nemške in francoske industrijske kraje. — Kadrska leta. — Državni svet je na pritožbo nekega državnega uslužbenca, kateremu se je pri razvrstitvi po novi službeni pragmatiki odštel kadrski vojaški rok, odločil, da se mu mora v smislu zakona tudi kadrski \ojaški rok všteti tako v pokojnino, kakor v napredovanje. S tem je padla pnncipijelna odločitev v tem vprašanju v piiloj; vsem onim državnim uslužbencem, ki so v bivši Avstriji odslužili kadiski rok. S tem je podano pravo tolmačenje znanega paragrafa nove službene pragmatike, ki jo dvignil toliko prahu, povzročil loliko pritožb in skrbi. To pa samo zaradi nejasnosti, kakor jo pač vse nejasno, kar uide pri nas posebno glede izplačil državnim uslužbencem. — Reduciranim in peimjoniranim železničarjem.. Zadnji čas se obračajo iz katerega koli vzroka reducirani in penzijonirani železničarji v velikem številu posamezno ua Delavsko zbornico v svrho intervencije za zopetno reaktiviranje. Delavska zbornica nas naproša, da objavimo, da se naj javljajo v bodoče ti železničarji pri svojih stanovskih organizacijah, ki naj zberejo take prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti in jih predlože skupno Delavski zbornici. — »Državni uslužbenci naj si to zapomnijo.« — Tako je »Naš Glas , glasilo javnih nameščencev v Zagrebu, naslovilo uvodnik v štev. 33., v katerem očrtava položaj državnih uslužbencev iz gospodarskega vidika in dela za to odgovorno našo kraljevsko vlado in druge merodajne faktorje. Posebno naglasa dolg, ki ga dolguje država svojini nameščencem iz razlike med staro in novo plačo. Ugotavlja, da so izgovori vlade za tako stanje stereotipni: >nema novacat, in da gre vlada preko vseh prošenj, resolucij in intervencij preko tega na dnevni red. članek zaključuje z vprašanjem in pozivom: »Ali more še imeti kak državni uslužbenec vero v vlado in parlament? Dosti je bilo časa, a ni bilo volje, ni bilo vesti ne srca, da nam pomore iz nesnosnega stanja. In to je treba dobro zapomniti ravno sedaj pred volitvami.« — Kaj bo n stanovanjskim zakonom? V zadnji številki smo med tedenskimi vestmi ugotovili ,da je zakon veljaven samo do 31. decembra I. I. in da vlada brez parlamenta ne more zakona podaljšati naredbe-nim potom. Rekli smo tudi, da bo vsled toga z novim letom v stanovanjskih vprašanjih nastala anarhija, ker bo zavladalo ono stanje, ki se ga najemniki najbolj boje, da bo ukinjena zaščita. — To našo trditev danes nekoliko popravljamo. Sedanji stann-vanjski zakon namreč ne govori nikjer, da je veljaven samo do konca tega leta. Pač pa je to omenjeno v pravilniku in še tam tako. da je dvoumno. Zato je današnji vladi dana možnost, da stanovanjski zakon podaljša na-redbenim potom in lahko izda tudi nov pravilnik k tem zakonu, v katerem bi se lahko marsikaj jasneje povedalo. Stanovanjski najemniki so tedaj lahko brez skrbi radi stanovanj, ker vlada mora in lahko nekaj ukrene. Pa ko bi tudi ne, stanovanjske najemnike bodo ščitila sodišča. Dr. Ivo Politeo v Zagrebu je to vprašanje utemeljil iz pravnega stališča. Njegovo mnenje je podano v zadnji številki zagrebških »Slobodnih No-vin«, ki so ga prinesli razni hrvatski listi in katerega so si osvojili tudi pravniški krogi. Nedvomno si ga bo moral osvojiti tudi vsak sodnik. — Zato brez skrbi, pa naj vlada kaj ukrene ali ne, dasi smo prepričani da bo! — Dimitrije Tucovič. — Lela 1914. je padel v bojih prvak srbskih socijalistov Dimitrije Tucovič, ki je bil v resnici pravi zastopnik in zaščitnik delavnega ljudstva. Dasi iz svečeniške družine, se je proti volji svojega očeta — popa, posvetil misiji, da podpre brezpravno rajo. Njegovo .delo je bilo težko. Stopil je v stike z nemškimi in ruskimi socijalističnimi revolucijonarji, kar mu Je naprtilo mnogo sovražnikov doma in je moral, dasi Srb z dušo in telesom, pobegniti iz Srbije. Ob izbruhu vojne se je vrnil z namenom, da odvrne delavstvo od pogubne vojne. 1’a to ni šlo, proletarci tudi v Srbiji niso znali drugače misliti, kakor drugod. — 16. t. m. so srbski socijalisti proslavili 10 letnico smrti tega nadebudnega moža. Zbrali so se na njegovem grobu v Lazarevcu. — 1000 letnica Hrvatske. — llratje Hrvati bodo v prihodnjem letu praznovali zgodovinsko tisočletnico nastanka hrvatskega kraljestva. Obenem pa bodo proslavili tudi spomin na hrvatskega zadnjega kralja Tomislava. Na to proslavo se že sedaj skrbno pripravljajo. — Značilno je, da pade la tisoč letnica ravno v času, ko se hrvatski narod bori za delno priznanje svojih starih zgodovinskih pravic. — Večje občine. — Vlada se je baje odločila, da občine poveča tako, da bi imele dva do pettisoč prebivalcev. Zato hoče strniti več manjših občin v eno. Glavarstva nn štajerskem so baje že začela s pripravami. Sedaj poizvedujejo kako misli o tem ljudstvo. — Pa ne bo šlo kar tako gladko! Govori namreč več stvari proti, kakor za. — Razpis služb itd. — V »Uradnem listu« št. 108 so razpisana tri mesta jefni-ških paznikov pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje morajo biti vložene do 3. jan. 1925. — V istem uradnem listu je razpisan natečaj za sprejem učencev v poštno - telegrafsko šolo v Beogradu, kamor se sprejme poleg moških tudi omejeno število ženskih oseb. — Prošnje do 15. dec. 1925. — Več pove »Uradni list.« — Uredništvo »Nove Pravde« radevolje izjavlja, da g. Rudi Drolc iz Zagorice ni pisec člankov, priobčenih v prejšnji številki »Nove Pravde«, in da sploh ni dopisnik »Nove pravde?. — Zu tiskovni sklad je nabral tov. Cukjati v Trbovljah 15 Din, katerih prejem potrjujemo s prisrčno zahvalo. Pri lej priliki si usojamo opozoriti vse tovariše, da se naj spomnijo našega tiska s lem, da poravnajo takoj naročnino za četrt lela naprej, kakor tudi, da zbirajo pri vsaki priliki za tiskovni sklad. To je zlasti sedaj, ko se pričenja volilni boj, neobhodno potrebno. — Zakon za volitve narodnih poslancev zu narodno skupščino. — Zbirka zakonov XVI. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 12.50. — Pravkar je iv VI v Ljubljani Volilni zakon, kakoršen je veljaven za volitve, ki se bodo vršile v februarju za narodno skupščino. V zakonu so vpoštevaue vse izpremembe, s katerimi se je zakon leta 1922 dopolnil. Knjižica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo vsem uradom in strankam neobhodno potrebna. — Trgovski koledar za leto 1925. je izdalo Slov Irg. društvo Merkur v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor je znan že izza časa pred vojno. Koledar je lelos še boljši in obširnejši kol doslej. — Vsak trgovec, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobhodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimpreje nabavi. — Naročila sprejema Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani, Gradišče 7/1. — Cena Din 20.— s poštnino vred. Društvo ima v zalogi še Trgovski koledar za leto 1924., ki stane s poštnino vred samo 15 dinarjev. — Velik požar so imeli v Beogradu na Čukarici v tovarni za kože. škode je za j>ol-drug milijon dinarjev. — Roparice! — Da, roparice so v uaj-novejšem času nastopile. — V Hercegovini so že dalj časa zasledovali roparje, ki so uprizorili več tudi drznih roparskih napadov. Konečno se je oblastem posrečilo tri roparje prijeti. Po aretaciji pa se je izkazalo, da so roparji ženske od 21 do 26 let, preoblečene v moške obleke. Zaprte so v Banjaluki. — Pa naj kdo reče, da ne napredujemo! Ženske se izpopolnjujejo in hočejo dokazati upravičenost zahteve po enakopravnosti z moškimi. — Dalmatinski' ribiči so zaslužili. — Ob dalmatinski obali so se pred kratkim pojavile velike množine sardel, tako da so jih ribiči nalovili, kolikor so le hoteli. Lov je bil tako bogat, da so jih prodajali na vagone. — Velikanski tunel krog 6 km dolžine ne bo v kratkem pričel graditi v naši državi. Tunel bo vezal Sarajevo z Gružem in bo stal 100 milijonov dinarjev ter bo največji v državi. — Mraz in sneg. — Iz poročil iz vseli krajev Evrope se nam obeta lelos huda zima. Pa tudi v Ameriki imajo že sedaj nenavadno hud mraz. Pri nas smo bili doslej zadovoljni. Imeli smo zdravo suho vreme, z zmernim mrazom največ 8" pesi ničlo. Iz južnih krajev države prihajajo vesli o spremembi. V skopeljskein okraju je že posebno veliko padlo snega, tako da ga leži normalno čez pol metra. Veliko je pa zametov, kjer leži sneg do 2 metra na debelo. Po nekod je vsled lega ustavljen ves promet, zlasti železniški. Ostra burja je ozračje tako ohladila, da je nastal občuten mraz. Sneži pa še dalje. Tudi pri nas kaže, da se je vreme prevrglo in bomo najbrž kmalu dobili snežno odejo. — Samomori se inuože. — lz Zagreba je z avtomobilom pobegnil parček, ki si je prisegel zvestobo do smrti. To je bil šofer neke velike tvrdke in 'hčerka solastnika tvrdke. Imela sla načrt, ki se jima ni posrečil. Zato sta sklenila, iti v smrt. To sta na svojem potovanju tudi izvršila. V Dravogradu sla se ustrelila, deklica pa se je poleg tega še zastrupila, tako da je bila smrt sigurna. — V Ljubljani si je ta teden končal življenje mizarski mojster Franc Peterlin. Mož je težko shajal; zaslužil ni dosti, za pijačo je primanjkovalo, poleg tega pa so mu predpisali pravkar 10.000 K davka. — Štrajk v Lombardiji. — Kovinarski delavci so v tej italijanski provinci zahtevali zvišanje plač. To so jim odklonili, vslej česar je delavstvo v znak protesta započelo 8urni generalni št raj k. Ljubljana. — Delavci ljubljanskega voj. arzenala, ki so bili vsled izčrpanih kreditov vojaške uprave svoječasno odpuščeni, bodo tam zopet dobili delo, ker je vojnemu ministrstvu dovoljen naknadni kredil. — f Albin Debevc . — Minulo nedeljo je umrl v ljubljanski javni bolnici g. Albin Debevc, blagajnik »Vzajemne posojilnice«. Pokojnik je bil blaga duša, veselega značaja in vsled tega znan in priljubljeu v vseli ljubljanskih krogih. — Naj počiva v miru! — Pevska zveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade: eno za 500, dve po 250 Din za izftrne pesmi za mešani zbor. Pesmi smejo biti srednje težke, da jih zmorejo tudi naši podeželni zbori, morajo biti izvirne, po vsebini in obliki neoporečno pravilne, po obsegu 3—5 strani »Pevčeve« oblike, za mešani zbor brez spremljevauja. Pesmi ne smejo biti pisane lastnoročno, temveč v pre- pisih ludi ne smejo nositi lastnega imena, temveč moto, ki naj bo napisan tudi ua priloženem zaprtem pismu; v tem pa naj bo označeno natanko: ime in naslov skladatelja. Rok do Novega leta 1925. Pošljite ua: artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Pazite ua naslov radi zamenjav! — Odbor Pevske zveze. — »Stadion« jim je ua poti. — Ob vodovodni cesti naj bi se v znani jami gradil >Stadion«. Ob lanskem katoliškem shodu se je ta jama že nekoliko preuredilH in ob cesti stoji od takrat še danes lesena iribu-na, zavetišče raznih klativitezov. To golazen pa hočejo menda gotovi sosedi, ki jim primanjkuje kurjave, odpraviti s tem, da odstranijo tribuno. Ponoči trgajo na tribuni deske in tramove in hajd z njimi v peč. Pri tem delu jim je bila na poti tam stoječa električna svetilka. Toda ludi to oviro so odstranili — razbili so žarnico tam, kjer je najbolj potrebna. Zahtevamo, da magistrat nadomesti električno žarnico z novo — anre-ženo. Pa to je nujno, prov tako nujno, kakor je nujno povečanje razsvetljave do prvih hiš. Za to je sicer že baje izdan nalog, vendar se pa dosedaj še ni ničesar ukrenilo. Maribor, — Na zadnjem shodu NSS sklenjeno resolucijo zadevno stanovanjskega vprašanja, je priobčil tudi izven naše države razširjeni zagrebški list »Der Morgeiu, ki priznava, da se nahajamo narodni socijalisti glede temeljite razrešitve tega vprašanja na pravi poti. — Narodni in kulturni škandal. V torek se je v Narodnem gledališču ponovil še večji narodni in kulturni škandal, kakor se je zgodil na Rapallov večer. To pot je gostovalo Varaždinsko mestno gledališče (ravnatelj g. Tepovac) v Kulund-Ličevi moderni drami »Ponoč«. Ob času, ko bi se že moralo pričeti, je bilo v celem gledališču komaj 20 ljudi. Šele proti 8. uri se je nabralo z gledališkim osobjem vred do 70 oseb. Tudi to pot so popolnoma izostali vsi tisti, ki kriče /Svoji k svojim«. Izostala je tudi inteligenca, ki sicer rada kriči, da se hočejo Narodnega gledališča polastiti zopet Nemci. Vina na oder, pa bo Narodno gledališče polno ali pa vsaj operete z ženskami brez obleke. — Samomor ob obletnici. — Pred dobrim letom si je v Mariboru z vrvjo končala življenje žena državnega uslužbenca J. G. Med tem se je pa mož zopet oženil, n se z novo ženo ni razumel. Pretečeno sredo je hotel likvidirali tudi on in sicer z vrvjo ler na istem mestu, kakor pred letom žena. — Moža so še pravočasno našli in mu oteli življenje. LJUTOMER. — To naj bo demokracija? — Tako lepo smo se pripravili na slovesen sprejem otvoritvenega vlaka nove 1 železnice, kakor nobena druga postaja. Saj se pa tudi tu v centrali »Kraljestva Prlekije« najbolj zavedamo velike važnosti nove proge v narodno gospodarskem oziru. Žal, da so naši demokratski kolovodje tako za coli okraj važno zgodovinsko slavje izkoristili v svoje politične špekulacije za bližnje volitve. Uvažujoč dejstvo, da je železnica last države in naroda in da je namenjena celemu narodu brez razlike strank, nas je bilo pred gosti sram, da se je celo v oficijelnih pozdravih govorilo, kakor bi bili ua kakšnem demokratičnem volilnem »hodu. Polomija je bila še večja zvečer pri banketu, ki je bil tako nerodno aranžiran, da se ga niti ugledni Ljutomerčani niso mogli udeležiti, ker se je reklo, da so domače ženske izključeno, zato ker sla imela demokratična ministra svoje soproge s seboj. To je demokracija! Škandal je bil pa še večji, ker so vsi ki so dobili od velikega župana vabila k otvoritveni slavnosti, bili prepričani, da velja vabilo tudi za banket, a ko so prišli tja, so zvedeli, da treba za banket še posebnega vabila, katera so potem ponujali, ko so uvideli svojo polomijo. Povabili so tudi vojaško godbo, za katero se pa niso zmenili, tako da se je je usmilili nek gostilničar, pri katerem je dobila vsaj večerjo. Omenjamo vse te neokusnosti v karakteristiko demokracije pri JDS gospodi. MpSKA SOBOTA. — Prekmurska železnica. — Sobota, 22. november je bil za nas zgodovinski dan. Okrog opoldne je prižvižgal naš prvi slavnostno opremljeni »hlapon«. Izpolnila se nam jo vroča želja, dobili smo železnico in ž njo zvezo Prekmurja z brati onostran Mure in vnanjim svetom. Veselili smo se toga dne in bili bi ga še bolj veseli, ako bi se bil slavnostni program otvoritve s&j nekoliko bolj oziral na dejstvo, da tiči uajvečja važnost te železnice ravno nn našem Prekmurju. Saj se je iz tega naslova v uajvišji meri državna uprava odločila zn gradnjo te prve slovenske železnice in se je izpočetka sploh govorilo le o »Prekmurski železnici«. Nova proga je namenjena narodu v Prekmurju, temu narodu, ki je v večletni sužnjosti vztrajal in se ohranil kljub težkemu jarmu Madžarov. Zato bi bilo umestno, da bi se bila otvoritvena slavnost bolj ozirala na narod, ua ljudstvo samo. Akt otvoritvene svečanosti pa je ob prihodu vlaka omejil na tako kratek pozdrav in v taki gnječi, da niti blizu stoječi niso mogli slišati saj pozdravnih govorov. Tudi zakusek, ki ga je priredilo mesto ua čast gostom v hotelu »Krona«, je bil na kratek čas odmerjen in izvršil se je v taki gnječi, da niti gostje niso dobili prostora. Naš narod sam ni imel od le slavnosti nič. Cel vspored se je preveč razširil na Ljutomer, kateremu so odmerili čas kar od 3. popoldne do 9. zvečer. Pa tudi tam, kakor smo zvedeli ni bila slavnost namenjena ljudstvu. temveč izključno le izbranim gostom. No, mi gremo preko lega, glavno je, da imamo svojo železnico. SLOV. BISTRICA. — Zverinski umor v znamenju alkohola. — V Novi vasi pri Slov. Bistrici je pretečeno nedeljo zakonski Simon Mlakar za- dušil svojo ženo, jo poleni še mrtvo obesil in tako odvzel številnim otrokom, od katerih je najmlajši star komaj leto dni, delavno in skrbno mater. Morilec je po tem strašnem dejanju izginil. Do zločina ga je dovedel alkohol. Mož je imel pri Polskavi lepo posestvo, katerega pa je s pijančevanjem zapravil. Iskal je potem službe. Toda kar je zaslužil, je točno tudi zapil. Družiua je trpela pomanjkanje. To je dovedlo med zakonskima do stalnih prepirov. Temu je sledila družinska tragedija. — Kaj napravi alkohol! — klimo in pomagajmo ljudstvu s srčno vzgojo, obvarujmo ga alkohola! VIŠNJA GORA. — Vlak jo je povozil. — Pri Višnji go.i je pretečeno nedeljo povozil vlak 60 letno Marijo Markovič iz Virja pri Stični. Starka je šla proti domu in pasirala tam železniški tir. Za njo pridrvi vlak ter jo vrže v stran, da je bila na mestu mrtva. — Vzrok nesreče je ta, ker prelaz ni zavarovan z zapornico. Takih nezavarovanih prelazov je polno na vseh državnih železnicah in je v interesu javno varnosti, da takoj odpravi ta ne-dostatek. Prispevki za delavske zbornice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče objave: Na podlagi naredbe ministrstva socijaln« politike cd 12. septembra 1924, št. C 49, se bode ua podlagi § 62. zakona o varstvu delavcev in člena 146. finančnega zakona za leto 1924/1925 počenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu K % zavarovalnega dnevnega zaslužka, ki služi za podlago pri odmerjenju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8Mi % prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavsko zbornico se bode predpisoval samo zn one osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do vštovši V. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša zn 6 dni (v oklepajih je označen mezdni razred): 18 (VI.), 20 (VII.), 24 (VIII.), 29 (IX.), 35 (X.), 42 (XI.), 50 (XII.), 00 (XIII.). 72 (XIV.), 87 (XV.), 1.02 (XVI.) in 1.20 (XVII.) par. Ta prispevek jo dolžan plačevali delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegnili od delojemalčevega (zavarovančevega) zaslužita. Prispevke za delavsko zbornico bode predpisoval po odredbi ministrstva socijal-ne politike okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnico za delo (borzo dela). Plačane prispevke nakazovali bodo okrožni uradi osredujemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, leta pa pristojnim delavskim zbornicam. Zares socialno gospodarska ustanova. — Jugoslovanska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, Frankopanov« ulica 2 nas prosi za sledečo objavo, ki jo radi priobčujemo: — »V svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavljen-cev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov saiiio na enem mesilu in v svrho znižanja obrestne mere je sklenila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeč: Stranka zaprosi za kredit na pr. za Din 3000.—. Ta se mu pri seji zadruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegljajem odplačil od službenih prejemkov. — Name-sto gotovine izroči zadruga jemalcu kredita blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do zneska na pr. Din tri trboveljski, libojski, ormoški in visokokaloričrtf trobnodolski (specijallt. za centr. kurjave) dobavlja po najnl2jlh cenah DOM. ČEBIN trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11. Stran 4. I »NOV A PRAVDA« Štev. 48. tisoč. — S to knjižico pride stranka, ki je postala &!au zadruge, v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, kjer bo dobila takozvano kreditno nakazilo nu znesek, ki ga potrebuje v svrho nakupa Magt' pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno blago s kreditno nakaznico. Stranka poir-ci jirejem blaga na računu, kaleregn pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. — Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vposlani račun plača zadruga. Na ta način si stranka lahko nabavi pri trgovcih lazuiii pliok gospodarske potrebščine, račune bo i*a poplačala zadruga. — Dolg stranke bo na opisani način centraliziran samo pri zadrugi, kjer bo zavezanec plačeval v obrokih, ozii. se mu bodo obroki od*egovaii od službenih prejemkov. — Zadruge ima pri trgovcih plačilne olajšave in rali !ega j« blago\ni kredit pri zadrugi do-i.i cenejši kot gotovina. Ker ima stranka stalen krenit n. pr. do Din 3000.— lahko, če je že odplačala gotovo svoto, n. pr. Din 800.—, znova dobi kreditno nakaznico do višine dovoljenega kredita. Za ^daj zruiaS obrestna mera za blagovni kredit ntij^eč 10 od-stolkov. Nakupi se lahko manufaktura, Kon-Jekiija, obleka po meri, perilo, plalno. že-le-nina, steklenina, obutev, klobuki, rezno drobnarije, pohištvo, premog, drva, živež itd. — Uradne ure v blagovne n od lelku so od 18. do 20. ure in ob nedeljah in prt 100 ogrskih kron » 100 bolg. levov » 100 dolarjev » 100 angl. funtov » 26 nov. švicarskih 7575 27 20 22-42 1555 00073 0 0069 347 518— 2297'- 19. nov frankov 7-525 27 22 22-45 15 45 0-0073 00069 3'75 518-75 2404*— Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) VVilliam biva najraje na vrtu, na katerem se nahaja umetno narejen griček, vrhu katerega stoji majhna lopa. V tej lopi sedi pogosto \Villiam ter misii ua svojo Elleno. Ta vrt je nekdaj najbrže spadal k sosedni vili, kajti le pol grička je sedaj' pri vili, ki jo je VVilliam zadnji čas kupil zase j in za Edvarda. Na onem delu grička, ki spada k sosedni vili, stoji istotako majhna lična lopa, katere okna so vedno zastrta. Oba vrta loči nizka ograja. Na vrtu sosedne vile ne opazi Williain nikoli nobenega človeka. Tudi se ne zanima, kdo tam stanuje. Dozdevno je vila neobljudena, toda to je le navidezno, kajti prav kmalu se William o tem uveri. Kol navadilo jo mahne VVilliam neko jutro na označeni hribček v vrtu ter se vsede v lopo, gosto obraslo z divjo trto, kjer je varno prikrit očem nepoklicanih opazovalcev. Ravnokar se hoče udati svojim običajnim sanjani, kar zasliši nek ropot, sličen onemu, ki ga povzroči odpiranje žaluzij na oknu. Ropot prihaja iz lope na sosednem vrtu. Razmišljeno gleda VVilliam skozi gosto zelenje, s katerim je obraščena lopa. Toda kako ostrmi, ko zapazi, da so vrata lope na sosednem vrtu, ki so bila sicer vedno zaprta, napol priprta. In tudi žaluzija je bila na enem oknu potegnjena kvišku; nudi se mu pogled v notranjščino lične lope, kj'er sedi neka dama v žalni obleki, obrnjena od njega, da je ne more videti v obraz. Ze prvi hip je Williainu takoj jasno, da mora biti dama še mlada. Neobičajno kipe oblike, ki jih je na prvi mah opaziti kljub temni žalni obleki, to ljubko postavo ima lahko le dama v mladostnih letih. Gosti temni lasje, ki (ličijo njeno glavo, se zdijo Williamu zbog svoje bujnosti skoro pretežko bereme za mično glavo. Se vedno zre VVilliam nepremično v lopo; tedaj pa se ohrne dama s svojim kot marmor belim obrazom proti njemu. Neopaženo more motriti njen lepi obraz i/, neposredne bližine. Kljub globokemu žalovanju, sodeč po obleki, ni opaziti ua klasično lepih potezah ujenega obraza niti najmanjše sledi duševne potrtosti. Tako kot odrevenel motri VVilliam lično prikazen, ki sanjavo opira lepo glavo s svojo desnico ter nepremično zre v krasno zelenje birkovih dreves. Kdo je lepa dama, *— zakaj to globoko žalovanje? se nehote vpraša VVilliam. Toda takoj se skoro nejevoljen obrne proč, češ, čemu se neki zanimam za lepo tujko. Tedaj pa zasliši šum bližajočih se korakov iz sosednega vrta. Nehote pogleda zopet tja. — Mlad, nekoliko izživel mož, prispodoba pristnega Angleža, hiti po gričku navzgor ter stopi v lopo. >Ah, gospod Jevell?< vzklikne dama dozdevno začudena. »Oprostite, spoštovana gospa Gardiner! — Prosim odpuščanja, da sem se drznil semkaj' priti ter Vas motiti. Služkinja mi je rekla, da se nahajate na vrtu In tedaj sem se odločil, da Vas nadlegujem ua vrtu. Prosim Vas, ne jezite se radi tega na mene!« Ona mu namigne, da naj pride bližje. »Pravzaprav bi morala biti huda, gospod Jevell. Znano Vam je, da o tem času običajno nikogar ne sprejemam. Toda, ker ste sedaj že tukaj, hočem napraviti izjemo. Izvolite stopiti bližje!« »Ah, milostna gospa, uaravnost presenečen sem vsled Vaše ljubeznjivostik VVilliam, ki še vedno opazuje skozi zelenje, opazi sedaj, da ima lepa dama na roki dvoje poročnih prstanov. Dama je torej vdova. Došli gospod se na njen migljaj vsede ter vzradoščeno upre svoje sive oči v njen očarljivi obraz. »Bančne akcije sem prinesel s sabo, milostna gospa. Služkinja jih je odnesla v Vašo sobo.« >Ali ste prinesli vse papirje?« »Da moja milostljiva! Prav poceni sem jih nakupil. Gospod Silver je seveda uničen.« VVilliamu ne ostane neopaženo, kako »o se pri teh besedah nekam čudno zaiskrile modre oči mlade dame. »Gospod Silver —« reče dama odločno »aha, saj sem imela čast seznaniti se 'tudi z njim. I no, čemu se pa spušča v tako brezglave špekulacije.« »Pravijo, da je naravnost divji vsled ponesrečeno špekulacije,« pravi Jevell ua to. »Seveda, če se mu bi bila posrečila Spekulacija, bi bil na mah postal velik bogataš. Sedaj sem pokupil jaz papirje ter tako ustregel Vaši želji.« »Ali bom pri teh papirjih mnogo zaslužila?« »Oh, velikanske vsote, to je brei dvo- ma, saj hočete čakati s prodajo dotlej, da se akcije zopet dvignejo, kar bo vsekakor trajalo nekaj mesecev. ■ »Nič ne de. Torej’ je sedaj gospod Silver uničen, prav žal mi je.«. »On je bil že tudi nekajkrat v vašem salonu, milostljiva gospa, kaj ne? Da, bil mi je predstavljen, toda seznanila sem se ž njim samo površno," odvrne dauia navidezno brezbrižno. Mladi gospod zasuče razgovor takoj na drug predmet. »Oprostite, milostljiva, da si Vas usojeni nadlegovati z nekim vprašanjem.« »To Vam že dovolim, vendar pa si pridržujem pravico, da Vam dam odgovor ali pa ludi ne.t »Samoposebi se razume, milostljiva gospa, in se tudi komaj nadejam, da mi daste odgovor ua mojo brezobzirnost. — Toda rad bi vedel, kako naj! si tolmačim čudno nehvaležnost, ki V as diči poleg veli kili telesnih in duševnih vrlin, ln ki obstoji v črnih laseh in modrih očeh. Povsod se suče govor le o Vaši osebi, kdorkoli je imel čast seznaniti se z Vami.« Sedaj se ona prijazno smehlja. »To nedolžno vprašanje Vam prav rada pojasnim, gospod Jevell. Moja mati je bila Spanjolka, moj oče Anglež, po vsakem sem nekaj podedovala.- »Ali, kako enostavna rešitev /,ago-notkek j Popolnoma pravilno/- odvrne ona nekoliko nejevoljna. /Jutri Vas menda zopet vidim, gospod Jevell. zvečer, kajneda?*-Gospod Jevell razume migljaj in se la-koj dvigne. »Prav počaščenega se bom čutil, milostljiva gospa, — ua svidenje!« Vljudno privzdigne njeno malo roko k ustuicam in hoče oditi. ■ Gospod Jevell!'. ga zopet nagovori. »O najini kupčijski zvezi menda molčite, kajne?« *Kot grob, milostljiva gospa!-VVilliam je prav pozorno motril majhno sceno, ki se mu je nepričakovano nudila. Domala prevladuje v njem domneva, da spada dama v žalni obleki v vrsto tistih lepih zapeljivk, katerih uničenje je cilj njegovega življenja. Morda se pa moti? Kaj pa, če. lepa mlada vdova spada k trgovskim krogom tar na skrivaj potoni enega svojih znancev špekulira ua borzi? — To zadnje se mi zdi zelo verjetno. Sedaj se napoti dama z grička proti vili in tudi VViliam hitro odide iz lope, kot da se boji, da bi še dalje gledal za očarljivo lepo žensko. VVilliam se poda v vilo ter po stopnjicah navzgor' proti Edvardovem stanovanju. Ko vstopi, stoji Edvard pri oknu. Bessy ni navzoča ter ima najbrže opravek v svoji sobi. VVilliam pozdravi prijatelja na običajen prisrčen in vendarle lesen način. »Ali ni naravnost čudno, da celo tu v tej samoti, daleč od človeškega vrvenja za vsakdanji kruh, vrši neka dama svoj drzen posel? Da še več, kolikor sem mogel slišati, — na neverjetno rafiniran način spravlja nič zlega sluteče ob premoženje, da celo v obup.« Edvard strme posluša tajinstvenega moža, ki mu v kratkih besedah pove, kaj je slišal na vrtu, nato pa nadaljuje: »Po vsem tem, kar sem slišal, ni posel mlade vdove nikakor opravičljiv, vsekakor pa še nimam dovolj’ podatkov, da bi ji mogel to dokazati ter jo — kaznovati. Toda iz oči nočem te dame pustiti in če se izkaže njena krivda — kot domnevam — potem — — — —« Beseda mu zastane, oči se mu za iskre, ui.odepolen znak bližaojčega se izbruha njegove maščevalnosti, katerega tudi Edvard predobro pozna. »Ali govorite o mladi vdovi, ki stanuje v sosedni vili«-, izpregovori končno Edvard. »Ah, vi jo poznate, dragi-Edvard?« »Parkrat sem jo videl na vrtu in na cosii,i odvrne Edvard nekako v zadregi, in zato je imel tudi dovolj povoda. Kajti lepa' vdova ni šla mimo njega, marveč je drzno zapičila svoje oči v njegov obraz, da, enkrat se je Edvardu celo dozdevalo, kot da se mu je smehljala. VVilliamu ni Edvardova zadrega dosti mar. S prijateljem se razgovarja še o nekaterih stvareh, nato pa se poda v svojo sobo, iz katere se Te redkokedaj pokaže. Edvard pa odide iz vile v slaščičarno, kamor gre navadno o tem času čitat časopise. Tudi Edvard se kolikor le mogoče izogiba vsacega stika s tujimi osebami. Doslej se še ni z nikomur seznanil, (odkar biva v najeti vili. (Dalje.) KINO, IDEAL* predvaja od četrtka 27. do vštevši nedelje 30. t. m. „TARZAN“ II. del PREDNAZNANILO: Lucy Doraine v krasni moderni, elegantni družabni drami »Plamen strasti«. Ogovorili urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«. Najboljši Skalni stroji so edino Josip Petelinca znamke fGritzn?r” In Jillsr4* Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen Ljubljana blizu Preiarnovega spomenika za vodo. Oglašajte v Novi Pravdi! tesar ne vei. vpraial Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka), i OHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Tone MnlSfl! Pleskar za stavbo In pohi-. štvo, lakiranje voznih koles, v ognju. Sobni slikar. Spe-: cijelni oddelek za črkosli- i karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9. Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. iZalni klobuki vedno v zalogi Edini tihi pisalni stroi L. C. Smilil & Bros Hod. 8 brez nalmanlšgga ropota. Zastopstvo t LUD. BARAGA, Ljubljana felenburgova ulica 6/1. lUSa dolžnost Je, da Kupujemo od turdK, ki tolerirajo« naJem listu! Priporočamo tsrdko Ljubljana, blizu Preiarno-vega spomenika za vodo. Hnjcenejii nekim nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solin^en Škarij za prikrojevanje ln za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. i mm** iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiilllllllilillill Franc Szantner Ljubljana, Selenburgova ulica 1 špecijalist za ortopedična ln anatomlčna obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Stefan Feront urar državnih železnic Celje, Detkoa trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI JUGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON ŠTEV. 560 Očala, ščipalce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju LJubiJana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Vse pisalne, risalne in šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Kupujte pri tvrdkah, ki inserlrajo v našem listu! Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih obresti brez odbitka rentnega In Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje na krotek rok trgovske in personalne kredite najkulantneje. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica Dunalska cesta Stev. 4 (« lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle najtočnele in najkulantneje. Ekspoziture: Konjice Meia-Dravograd Brzojavi i Trgovska. Tel.: 13«, 14S, 458. rili s BJ1 |U|S3M ‘euengnii j| AOi.WNjj58 eujnoBJi ei|s(|>i|aiuo)i