Haloliik cerkven list. Tečaj MM* I Ljubljani /. kimorm 1S66. Pagieti nazaj na M^anha. (I)alje.) Ostanimo st- nekoliko pri nazareški hišici v hoteli. Ni pri nekaki meri velikost lavretanske sv. hiše v spominu ohraniti, sini jo od zuiiuj po stopinjah /.meril. 2'» stopinj ima po dolgosti in !.'» stopinj po širokosti odzumij. Obdana je od/.unai krog in krog z naj imciiiinišimi izrczbuuii i/, be-liga kararskiga marmorja, ktere jc hil /risal slavni Kra-inanie d Irbiuo, zrezal in /delal pai prcsloveci Sanso-viuo z mnogimi sodelavci. To delo je terpelo skorej .10 let. in jc toliko imenitno in čislano, de nam je rekel O. ka/apikola. de se ne more preplacati. ako hi se tudi s čistim /latam cdvagalo. Spodcj na okrog Itisc je neka štaplja i/ iiiuruioiju. nekoliko \ i sej od dru/iga tlaka, po kteri pobožni mumiji po kolenih okrog hodijo iu molijo. Tu štaplja ima od samih kolen pobožnih moli\co\ /c /21 čudo glolmke gruhue Mlergnjene. Po vsi zunuuji steni ua okrog pa je ludi marmor iu \ njem podohe i/ic/uue. kakor /i\ljeujc Matere lložje. preroki sture zaveze. Sihile. prenašanje s\etc hiše. \a večerni struni je uujpred oznanjenje Marije llc\ice, ktero se je hilo v silo da\nih časih v ravno ti hišici odznotraj zgodilo. Po |.askim se oznanjenje skorej povsod tako prcdočil ujc. tle je Murija v i sej iu angel pred njo kleči, ler ji uuziiumijc skrivnost vsih skri\nosi in do-hrolo \sih doluot. Občuduje sc izruzcuu naj veti pazljivost pres\. Oevice ua angelove hesetle. in pa angel, ki jc vi-diii ne kakor iz marmorju, umpuk zares nclicšk. in izustti-jejo se mu presludke hesetle: A ve Marija! njegovi driizhi je se več angelov, ki so viditi. kakor dc hi hili živi. zgorej pa llog Oče uuil uešicviluimi angeli, ki uud Marijo sv. Duha pošilja \ podobi goloba. Vse pa je tako mojster-sko i/delutio. de spistivuvcf Sansoviiioviga življenja pruvi: ..Ako bi bilo vse to i/ nuj družjih jiitrodezelskih dražili kamnov, bi bilo le majhno več kukor nič mem lolikigu zu-služeiiju". Tudi tlriige podobe so vse imenitne iu umcliiij-ske. Kar lice pa /.notranje, si vsak naj ložej pred oči po«tavi podobo sv. hiši. ako je kterikrat ogledal lavretan-sko kapelico pri Krančiškaiiurjih. ker mislimo, tle je po uiii delunu Zidovi so visoki Iti illant ( palmu 1 in 4 palec, debeli I dlani iu ? pult ov . dolgi 12 dlani iu IO puleov, široki I* dlani iu I palce laske mere. \ltar iz kamnu je prišel s s\. hišo vred. iu izročilo pravi, tle je hil od sv. Petra posvečen, in de je 011 sam ua njeni maševal Podoba ali šlatva Marije Mevicc je znana, kakor sina podobah mala. Krczauu je iz cedroviga libumiiiskiga lesa otl sv. I.uku evangelista. 4 palme visoka. Francozi so jo bili I. 1707 ua Fruneosko odnesli. I. 1*401 pa so jo bili papež Pij VII. zopet dobili in nazaj v I .orel o dali, z mnogimi druzimi kamni in /.talinami obogateno. V neki orniu-riri za altarjem ali v altarji ste ohranjeni dve posodi (nc-k:«!-? si. k t«* rt i-- še sveta der/inu imela iu rabila, tii. ste j. 1707 poropani. I. IhOO pu «pei poieiojcui. Zidovi odznotiaj m« čisto <£t.ii. kakor so biii od ueki?aj. brez olepšave, ler v si stari, prazni, cerni in temni; povsod se goli kamni vidijo. Imcnitiu je neki kamen, ki smo ga vidili. tle je z železarn nazaj v zid prikovan, koiinherski sktif namreč, nmiisigiior (•iovautii Sna rez. je bil nekdaj namenil, lav letališki enako hišico napraviti; dc bi pa vrri veljavo imela, si je otl papeža Pavla III. privoljenje s prosil, kamen iz lavretanske hiše si odkiusili iu ga vanjo vzidali. To se res zgodi. ali gospod ualo ni imel ver pnkoja v sen 11 iu je lutli liutlo zbolel. Misli >i kihi pri st-hi. de morebiti vetidcrle iti prav storil. ker je to svetise uarel iu poškodoval in sklene, kamen nazaj djali. Ker/ ko ve p;i to zgotlilo. je zadobil tudi poprejšnje zdravje, \jegnvo lastno pisanje od te prigodbe je v s\. hisi shranjeno. \ po-jasiijeujc le tltigodbe pomaga ta posebnost . dr je hilu precej od zacclka riiuskimii stolu vtdiktt ua tem lezrre. sveto hiso Marije llevice eelo ohranili, ili je veliko izobčenje izrekel uud sleherniga. ako hi tudi uai manjši del od zitlu odkrušil. (ion pa veliko tlrazih lamp v s\. hisi iu vidijo »c mnogi iu različni darovi otl papežev, kraljev in naj imeuii-uiših oseb. - Torej jc tudi v nji vedno sim/a. de bi st* kaj ne umaknilo. Ogledali smo potem tudi se nekoliko ullurjc in druge reci po cerkvi, zu kar smo imeli le nekoliko iiiiiiut časa. Velik del altarjev je prelepo mo/.aisko tlelo. 10 jc. cele vidike podobe z vsimi premenami m posameani-ini razdelki so stisiavijctic iz /goli samih razlicuobarvnih majhnih štirvoglatih kamuiekov. k cimur je uepopis|ji\o m--liko trudu iu umetnosti potreba . pa je tudi tlelo potlej /.a dolge dolge čase. ako kaka roparska mor ue pride cez-nj Druge iiiieniine podobe pa so ua presno 1 lit sto) malaue. Iincuitui altarji so p. Maria desolata: sv. Mihael, izvirna. preizverstua podoba, otl klerc posnetek je tmli v liimu: sv. Krančišk ; sv. Filip Vcrijun iu sv. Ignaei itd. Drago in imeniliio je ludi kerstiše iz brona, nad štirimi angeli s štatvumi in izhiiknjeiiimi tleli 1 Kusreliels 1. Tudi mi za mis spominu vredni avstrijatiski gerbi ob levim pilu velikiga obokii. \vs|'ija je bila uainrrr sveli hisi darovala za zidavtt velike rerkve v st- vidike tramove, na kterih ».krov sloni, iu ves jclov iu niecesiiov Irs. Posebne imenittiosti tudi vidike cerkvene vrata iz hronca. s0 tavzeui tolarjev vrednosti. od mojstra .lenima l.tiiiibanlo. kaj taciga st- \ liimu ni. \ st' napolnjene so z izhiikujcuiiiumi. ki preti oci stavijo zgodbo pervih človekov, oherujciio v podobah ua začetek s\. katoliške keršanske cerkve, kakor p. stvarjenje Kvc iz \ilamoviga ndira. enim razdelku je prcdocitetM rastitljivu zrnu. podoba »v. Cerkve. blizo nje pa kara. ki se ji blizu, podoba siripetiiga krivovrrslva. ki uepreie*h.ima nadlegtiva sv. ( erkev . ji ise škodovali m j« pozreli. vender pa nic nc more opraviti, itd. Ilavuo lakti delo -o dvoje vrala bolj pii sintnrh ob lieu velike cerkve. Ogledali s«io po tem lutli s«- blagajno tSrhalzkammrr 1. imenitno za-vol| »b.veeih uialarij. in zbirke mno/ih iy:b iu oni« inij-skih durov lavretanske hi-«. O K- . t.,!., it- noskerhel. Je (lam S| tm iltkov . ka. jt kdu tiu%i'{il. ' »..-ruiji Tts>.» pie- drago /.i»olili; \lo »hm < 1 u 1. v cerkvi pri nazareski hišici blagoslov iii. liili >m<» v lem glasovnim kraji čez noč in drugi •lun do poldne. Priserčno »e poslovimo s tem prijaznim in mocitodusitim pairam. >e % malini k osi lam poživimo. |..ii»-m sc podamo dalje proti Tolentinii. t II. si.) \ehaj za* t ran plenu. t Dalje.) Mislim, ile pamctniga človeka iu zlasti dohriga krist-lana nc Imhiio našli, da Iii laki ples zagovarjal, kakor si na\ailio> po kerčmah in ob sejmih godi. ce ou le nekoliko hoče nagihe. okolišini- iu zadeve plesavcov iu plesuvk pretehtali. Morile hi si pa vemler kje našel kak kristjatisk zagovornik za /eiiitliiliski ples' Prelrešimo tuili lo reč! Sveti irideuliuski zhor v. 15. zhor. I. pogl. opomin ja. ile naj se ženin iu nevesla pred poroko svojih grehov skcrhuo spovesia iu poho/.no prejmeta presveto Kcšnjc telo. .Mislimo sj okolisiim. kjer spoveilnik ako ou lioec po vesli delali in za svoj lastni diisiii prid iu za zveličanje svojiga spovi-dencu prav »kcrheli. mora se nekoliko s sveto odvezo /.enimi ali nevesto odlašali, dc ju. saj kolikor on zamore. /.u v redno sprejemu treh svetili zakramentov pripravi. Tod«- nu spovednikov svet v lej rcei. s poroko nekoliko počakali. »e skorej nie im* porujta. in kadar si spovednik in upu svele odve/.c podeliti, si pa prcder/.ue ter-dov.aloi spovedenec hrez odvezi k poroki pristopili! \ko se p;, pi iineii. d* godci niso mo/. heseda in zu odločeni . hitro devico razodene, -zakaj rekel |i bil: ..Ktiiu bo b.ez piosiiti ludi moje vel-bljuib napojila, ti-iu Unu snubili. Illupei st /ij.i nemiidamu potrudi do ničnih staršev . jim pove uaiiM u sv ojigit polu llebi-ka s( potem /. njim v črne. jc Izaku, ki je jiiipiid uikdai vidil m. /.vest;, lovarsiea. ki bo slovela, doklet bo uu /.emi|i človeški rod. >\eli očak \biuliuoi. premo/.en mo/. ki imu cez !tll(l blupcov. presereim /r|j in tudi v icsuici napravi svojimu sinu srečno zeniiiiiiio. |»a ou v tej priložnosti nie nc opomni lil* plesu iu lic godeov . |,u ludi liebekini staisi m- za godce iu ples ne poganjajo. Na, se od lod krisljanski starši uce. kako nepoiiebna iu celo m .spaioeliia jc njih skerb. ker mislijo, de godec in ples pri /.euitiiiui morala hiti Se me mika. zgled srečne zenitmne Sare in Tohija povedati. Sveti angel Rafajcl iiedol/.iiimu Tohiju. kakor svedoci (i pogl. Tobijevih bukev, nauk zakonske čistosti jasno razklada, ki so ga zakonski vediti dolžni, k.-ijti le verh njega slom večidel časna, in vselej njih večna sreča, pa ludi obrednik naše škofije šl. 2. stran 194 veleva, de je treba ženinu iu nevesto v tej čednosti marljivo podučev al i. Nedolžni T ubija se zaroči s pobožno Saro. On si mnogo mnogo priumženja priženi. Veselili so se Tohijevi iu Sarini starši, desiravno ni bilo godeov in plesu. Zakaj se pa dandanašnji boje nekteri starši ob ze-nitnini siuu ali hčeri, ce hi godeov ne bilo. le žalostno po-grebšino napraviti? I.e prerado se pa zgodi, de ravno lo. cesar se nespametni starši hrez godeov sinu ali hčeri boje napraviti, jima ravno oui nespametni po godcih iu plesu v obilni meri naklonijo. To žalostno pogrebšiim. ktere spomin se včasi dolgo ohrani, pa nespametni starši takole napravijo: (lui namreč nezmerno po godcih hrepenijo, z zakonskimi norčijami se pa v hi»o rade priklatijo mnogotere uapciiosti. ki se tudi nekterih svatov polastijo. Kaj pa zunej hisc iu okrog po vasi počenja iu uganja pomična \og-larska derhal. ki sc edino zavolj sv ulov sk« godbe snide. se ne spodobi pripovedovati, kajti njeno pohiijšljivo govorjenje. njeno razujzdaiio in škodljivo obnašanje je pogo-siama černejši kakor naj bolj temna iioc. kjer se Ijulika hudobij ne seje samo. temne se ueiiirudljivo kur kupama po.sipuje. laki starši sinu ali hčeri res pogostamu lepo doto odločijo; oni tudi uekterikral celo obljubijo vee dati. kakor njih okolišini- dopustijo. Kadar se hala ua prihodnji dom ženina ali neveste prcpcljujc. jamejo vozarji. ki se med potjo radi skorej vsaki smrekovi vejci u klanjajo, tako nezmerno vukali.du .se trudni popotnik pospešuje, o pravi dobi se jih ognili. \li kaj vender v se lako obnašanje in hlišobno bogastvo pomaga, če sc pa pri tem pogreša, kar je več v ledno, kot nuj večje premoženje. Kozji blagoslov vedno spreuiljuje Tohija in Saro, ki stopita v zakon \ Kozjim strahu in se blagoslova, ki je sosebno zakonskim neizrekljivo potreben, precej v začetku s pobožnim življenjem v dele/ujeta. Nekteri starši pa za blagoslov Kozji kaj lahko zavolj pregreh, ki se po njih ne-spumeti ob zeuiliiiui osnujejo, nov ozaroccuim se ril Kozji naklonijo ter jim žc v kali zadušijo zakonsko srečo. I'icgrcsiio vasovanje, nespametno vtikanje, posvetna godba . nezmerni ples iu pohujsljivo rogoviljciije so pogrebci Kn/.jig.i blagoslovu, iu kjei koli se li ua svatavsini znajdejo, se onu po \si pravici zamore žalostna pogrebšina imenovati. Moino lolazljivo pa je z.» sv. ccrkev iu njene služabnike. de st veiidei nekaj najde pobožnih staršev, ki lie pripotujejo maliku svojih kolen, iii ki so živo prepričani, du za svoje otroke naj boljši skerbe. ci jih ze v mladosti vadijo potrebne delavnosti, in jih v raznih čednostih, po-scbuo pu v listih v terdil jejo. ki so za njih slan naj ime-uiinisi. Taki dobri staisi s svojimi pobožnimi otroci celo nič ne dvomijo, de sc tudi ob zcniliiitiah krisljaiiske čednosti nikakor ne smejo zanemarjati, (»ni pu ravno zastran lega z jickicrimi s\.,ij v neprijetne zaderge pridejo, ki ne marajo nu zcuituiiio priti, ako se onu brez godeov obhaja N Kam Galilejski pride po popisu svetiga Janeza 12. pogl i Jezus med svate ua zeniiiiiiio. tode tu ni bilo godeov in sc ui plesalo, in vender kako srečna iu vesela je hiL iu svatovšiua ! Krisljanski ženin iu nevesta! ali ne bosta pred poroko Jezusa sprejela ' \li ga mar ne mislita med svate povabiti? Kaj morile nista sklenila, njega med svojimi prijatli na pervo mestu posadili? So Ic tisti resnični prijatli. ki le zavolj godeov obljubijo na vajno zeniiiiiiio priti? \li ne razodevajo preglasno, de se oni za vaji kaj malo menijo, in da so oni le prijatli burk iu norčij? O nikarta nt* poslovita naj boljšiga prijatla. da bi golovši tisti prišli med svate. ki niso nc njegovi iu nt- vami prijatli! I.e Jezusa »i perviga ;n nuj iinenitnišiga svata »hranita, iu Jezus Im vse dro^f. ki zavolj nečimernih vzrokov ne pridejo. \umu v nuj veiji priti obilo uamestovul. kristjuuski ženin in nevesta se pred poroko rojili grehov spovcsta. se z .le/.iisuni skleneta, tla hi jituu po za-kruioeitiii s\. /.a K ona povikšal posvečujoče milost Kozjo. de I i / Mttoglu te/.avne dolžnosti zukouskiga stanu pru\ spol-no i. * 11 nadloge, ki ju utegnejo zadeli, v z\ i-io-anjc ohra-eaii. lorej se ludi spodobi, de se dan poroke \ pobožnim duhu obhaja. Kolikor iineiiilniši itameii puiueleit elovek do-seei ua menja, toliko holj pripravnih pripomočkov on poiše: po \si pravici listiga hedakam uli trapa m prištevamo, ki ogenj z oljem gasi. Kilo pu sine terdili. če se le nekoliko okrog ozre. da hi hili godci in ples pripravni pripomočki, doba pobožnosti oživljati iu uicrdovati? V nekterih krajih je sploh navada, ua zcuitiiiunh godce imeti iu plesali, zato hi utegnil kdo misliti, ile je to pra\ iu de mora tako hiti. in ker se še /.u dovoljenje revežem \ priti gosposki nekoliko plačuje, hi se kdo prederznil terditi. de je to celo posebno dobro delo. Po popisu s\. Frančiška Saleškiga. vemo kuko malopriden jc ples tudi tam. kjer ui celo nič ljubezni do ujegu. kjer ni nobene nevarnosti iu nič slabili namenov iu je še verh tega vse obnašanje spodobno: tukigu plesu pa. če po vsih zadevah pretehtamo, naše plcsavske svatovšine. ho težko kdo kje našel tudi zmed sto Ic eniga. <«odha je res kaj lepa umetnijo. če se prav rabi in če jo peršli zdramljiijejo. ki jih pobožni duh vlada. Kdo ue ve. ile je pobožni David z umetnim hrcukaujcm in milim prepevanjem svetih pesem preganjal od Savla liudiga duhu? (•oiici pa i/, le »a namenu ue pridejo ua žeiiilniuo. de bi svete iu nedolžne pesmi prepevali in jih z godbo sprem-Ijevali. tcmuc jim je le niur. svatam pete prizdigovali. Te baze godce pa lutli že med ljudmi občno /.nuui pregovor tnalo spiistujc. ki pravi, kadar kdo kuko nerodno pove. ..ta jc pa godeova**. Pa ludi lic vem. če kilo zamore povedali. saj jaz kar le eniga zgleda ne vem. de hi sc hil kje kak grešnik po svuiovskj godbi iu plesu poboljšal ali celo k pokori spreohcrnil: lahko bi pa mnogo mnogo žalostnih prigodb ljudi obojniga spola naštel, ki so zavolj že-nitiiiiiskih godeov in plesii storili pervo stopinjo ua široko pol pregreh, ki v pekel pelje: kdor pa tukej se hoče nejever-riu biti. uaj se potrudi po raznih krajih sodniške zapisnike pregledati, iu se ho lahko prepričal, de je ta ali uni preža vee ali v oglar zapeti hil zavolj hiidigu iu kervaviga prelepa, ki sta mu ples in svalovska godba vzrok bila. Koliko hudiga. česar zdaj nihče nc preiskuje, in sc vender v teh zadevah osnuje. Im pa še le dan poslednje sodbe razodel! Sveto pismo res svatovšine popisuje in pove mar-sikako podučljivo priliko od ženina in neveste: od godeov ua žcnitniuah pa popolnama molči. Ako sitnežem in uudlcžiiikam deželska postava pripusti plesati in godce imeti na žeiiitniuuh. sc ue sme misliti, de je to po duhu sv. cerkve, iu de je listi preojster. ki se zastran te reči druzih misel razodeva: sosebno ker duhovska gosposka, kleri je skerb za zveličanje duš izročena, tega nikdar ui. in ludi ue ho iu ue more privoliti, dokler ne-številna množica dušnih nevarnost v tej reči ue neba. |D. si. I V prertlareh. t Poslano od nekiga duhovniga pasi i rja 1. I\df In hiitt «/»\7f/*rrt m duUornam r nas/ sim/ii Ua> koristil", in kar hi t* rdnimu in zdrarunu da-tuirnu, dokler im sr zresto zamore srofi sluzim opravljati, serce /»>/«*<7« kadar mi na starost misli* (Konec, » Joj vender ludi ua deželi doslužeiiiuiu. duhovnu kadar •n blizo cerkve ne dobi priličniga stanovanja, če so stene njegove slanice po rimi v se mocirue. «•«• je veden m pokoj okrog njega. in i«»k »trok sijali vsako uro. ce on oslepi ali mu noge popolnama odpovedo, iu ce s,- \ bolezni zdra-vilskc in tolažljive pomoči za dušo iu telo komaj po kan-ciku zamore vdeleževali. \ k o bi v ee tlosliiženih duhovnov zdro/enih skupej živelo in ako hi nekaj kmetije imeli, hi oni v mnogih zadevali ludi s pičlimi prihodki si življenje polagali V duhov-skih potrebah bi s,- že med seboj podperali. v bole/ni bi se jim ludi zastran zdravniške pomoči lako terda ue godila, iu hi Midi v posebnih okolišiitah . kjer ravno ženskim ui pristojno strici, kakiga sirc/.aja zamogli imeti. Takiga zložttiga življenja bi sc pa duhovni v svoji starosti Ic v d oslu zenici zamogli vdcležvati. ki hi v naši škodi velika veliku dobrota bila. Morile bi kdo utegnil ogovarjati, de bi njih mnogo ne veselilo v dosluženico ili. Kdor ima premoženja, de zamore tako živeti, kdo om bo zameril, če ga ne veseli valijo ili? \li veliko bi se jih pa s hvaležnim sercam te dobrote posluzilo . iu tudi jih je mnogo, kar zagotovo vem. de bi radi vsako leto. doklee zamorejo služiti, nekaj za dosluženico vkladali. Doshiženica hi bila pa tudi močno lolazljiva ter za mlajši iu krepkejši duhovne, ki bi dela svoje imiogokntt zares težavne službe z mirnišim sercam opravljali iz tega vzroka, ker bi se spomnili, da vender vedo. kje se hodov starosti nekoliko odahnili. Ni potreba razlagali se maisiktei ih korist /a ura v no strun, ktere se slehern lahko misli. Ponosno se sme naša dežela o/irali na nektere sV„jjh dobrotnikov . ki so obilno svojiga premoženja v pieblagi prid človeštva sedanje dobe in prihodnjih vekov obernili; torej mislim, tla ui prederzno. ako zeljo, ki je mnogim sercam duhovšine lastna, ponižno izustim. da bi stanovanje, kjer bi vee duhovnov skupej bivalo, bila kaj v godna rec. iu tudi sini si svesi. da Imdo zasluge tistih dohrolnikov nezveiiljive. ki bi pervi zalo rec temeljni kamen vložili. I.e poreilkama po rekah ob viru ladije plavajo, lako se ludi tli uadjati . dc bi prebivališč za doslužcuc duhovne hipama z vsim do verha preskcibljeiio bilo. V tej reci bi bilo ze veliko storjeuiga. ako bi tisti, ki jim jc Hog /.a lo delo pripravne dušne in telesne duri podelil, le to imenitno delo počeli blagovolili, bi m- tudi z Kozjo pomočjo in raznimi doneski v prid in veselje duhovšine sčasama doveršilo. kakor poslovica pravi: ..Zerno do zet na pogača, kamen do kaiitua palača". JKftf lepiga in tpoilbutlljieiga *i Je popolnih »nesen retihiga travna po Ljubljani r «r«t/o torbico nabralf XII. Predragi prijalcl! S« dem in dvajseti sni ar nični dau «iiim Marijo v hisi sv. Janeza našli, kterimu jo je hil Jezus ua krizi izročil. Po svetili hiukošiuih praznikih j«* sv Janez posebno na lo mislil, poslednjo voljo svojiga (iospoda natanko spoluiti iu za zapušeno mater po sinovsko skerbeli. Vzel jo je pod svojo streho, z vso ljubeznijo iu s svetim spoštovanjem se je proti uji obnašal: ves zveličan. Mater Kozjo vedno (ako blizo imeti, se jc kot ponižen hlapec proii nji vedel. |i preserčuo stregel iu za njo skcrhcl. Kolikokrat stu se pač od ljubiga Jezusa pogovarjala, na njegov«* nauke in čudeže, na njegovo smert in vstajenje mislila, ter zu mlade keršanske cede in njih duhovne pastirje molila! Pa ni jima hilo dolgo dano. v Jeruzalemu živeti. vstal" preganjanje ji je prisililo. od oudol v Kfez pobegniti. kjer sta zopel v lepim rniru zamogla živeli. Sv. Jaioz je tudi tukej goreče sv. evangeli oznanoval in Marija je bila vsa vueta v molitvi za rast in razširjanje svete cerkve Lepi cveteči « Man keršanske cede v Kfezu, in hvala klero sv. Pavel njeni pohožnosti daje. zadosti priča, koliko ste si te dve bo-goljuhiii duši prizadevale iu koliki blagoslov iz nebes je njuno prizadevanje spremljal. — Sv. Janez nas uči. očeta in mater ljubiti, spoštovati, ler zanje skerbeti: uči nas. poslednjo voljo umirajočih čisto iu natanko spolnovati. Preden je Marija od tega minljiviga sveta slovo vzela, jr hotla še enkrat svojo domačijo, svete kraje obiskati, kjer je njen Sin živel, ueil in terpel. je holla svoje zadnje dni preživeli iu skleniti. Sv. Janez, kterimu so Mariine nar manjši želje povelja bile. se lorej z njo hitro v Jezu zalem nazaj poverne. Tukej si je Marija ravno tisto hišo v stanovanje izvolila, kjer je Jezus s svojimi aposteljni zadnjo večerjo obhajal, kjer so bili aposteljni z njo vred obljubljenima sv. Duha prejeli. Približevala se je že lako priserčno zaželjcna -rečna ura. v kteri bi se imela s svojim ljubim Jezusa m vekomej združiti: -končevali so se njeni dnevi v ti šolani dolini: tode ne i/, kake bolezni, ampak zgoli in edino iz njenih gorečih želj, z. Jezusa m skleniti se. I.e plamen -vete Božje ljubezni je zamogel storiti, de se je njena cista duša lele-iiih vezi rešila, dc jc listo seree bili nehalo, ktero ni nikdar, tudi z nar manjši nepopolnostjo otuadezaito bilo. \ngcl iz nebes ji je to veselo oznanilo njene blažene razveze prinesel in Marija mu je. kakor popred pri včlo-večenji v cene lle-ede. odgovorila: ..(alej. dekla gospodova sim. zgodi naj -e oii po tvoji besedi". Potem ko je bila Matija t<> ve-elo oznanilo prejela, je sla -c enkrat svete Jcr:rz.alein-ke postaje obiskal, je zadnjikrat od njih. posebno od kalvarije milo -lovo vzela ler -e podala nazaj v tiho sobico, de hi sr ondi za -meri pripravljala. Sv. Janez, zve-ti o-kerhiiik Mateie Božje, jc vernim v Jeruzalemu iu njegovi okolici hitro vse oznanil. Od vsili krajev so pobožne duše prihitele, deviško Mater Božjo sc elikral pred njeno -merijo vidil in -ladko tclažljive besede iz njenih ust z.a.-lišal. Vsih oci -o « -poslovanjem in pobožnostjo na njo obernjene. in glasen jok in milo žalovanje liiso iiapolnuje. Polna goreče zelje iu -vetiga hrepenenja po -vojini ljubim .l«'zu-ii je pae ludi ona k -vojim pobožnim obiskovavkam kakor neve-ia v visoki prsmi govorila: ..Zaroiim vas hčere Jei nzalem-ke! ce mojiga Ijuhljeiiiga najdete, povejte mu. de ljubezni oiiiedljujciiC*. kakor liani -veli možje pripovedujejo. je zadnje dni večkrat truma angelov k Materi Božji /. nebes nn zemljo prihajala, pozdravljal Kraljico nt— bc- in zemlje. Iu - temi nebeškimi poslanci je Marija takole govorila: O vi lepi prebivavci nebeškiga Jeruzalema, v koliko lolazbo mi jc \asa pričujocim-t. Zahvalim se vam. vender pa me vsi or morete popolnama iifolaziii. zakaj.-e ne ugledali! -vojiga ljuhiga Sina. ki hi me tolažil. (I vi angeli llozji! re me Ijulotc. pov črnile -e nazaj v nebesa, ili povejte mojiiiiu Jezu-ii. dc -im ljubezni bolna. povejte mu. dr naj pride, de naj skoraj pridi, ker zelje, ga vidili. umiram Sv. Janez Hama-can nam pripoveduje, dc je hil Jezu--v oji umirajoči Materi z la-lno roko popotnico podal. In glej! v leni hipu -r je cela hiša uebeške blišavc za-vrtila. in rudno in milo prijetna godba angelskih korov za-li-ala. Iu v tem trenutku. glej čudo! stopijo otl Itozjiga llulia -kupej poklicani v-i -veli aposteljni i/, raznih krajev -veta v tiho -taničico k Materi Božji, v-i žalostni pokleknejo okoli njene -mcrllie postelje, jokajo, molijo. stenoe: lako le/.ku jim je. od Jezusove ili svoje ljube Matere ločiti «e. In zdaj. ko -o bili aposteljni od Marije za -c. za celo katoliško eerkev in za vsi- svoje verne šc materin blagoslov prejeli. zdaj -e je njena -vela duša. ta lepa golobica Gospodova, lele-nih vezi razvezala iu zapti-siivši to revno življenje -e je - svojim ljubim Jczusam sklenila. po kterim je tako serctio kopernela: hišo pa. v kteri je la blažena Devica tako sladko v gospodu zaspala, jc eez v-e prijetna dišava napolnila. lilej . dragi prijatel. tako smo tedaj osem in dvajseti šmaruični dan Mariino srečno -meri premišljevali; pa učili smo se tudi kako naj živimo, ako hočemo srečno umreti. I.epo keršansko življenje po Božjih in cerkvenih zapovedih in skerbno dopriuašanje dobrih tlel je za srečno smert uar bol ji priprava. Tudi ne zamudimo, sebe iu svojih o pravim času s svetimi zakramenti previditi dati. de bo Marija. Mati Božja vedna spreinljevavka svojiga Sina za nas prosila zdaj iu o smertni uri. Z Bogam! Tvoj zvesti prijatel A. Suški. M z hi k t nja Indija in kaioli&ka eerkev. Spisal Valentin Sežun. fl)alje.) I n d ij a u a lev i si rani Gangesa in katoliška c e r k e v. Indija na levi strani reke Gangesa obseže dežele A n-g I e z e v z 2HU.OUO ljudi, kraljestvi A s a in iu S i a m. ca rs t vi Birma iu Anam. kneštva polotoka Malaka in iudiške otoke. Vsili prebivavcov utegne biti okoli .'tli milijonov. Keršanska vera tukaj se je bila v pervo perčela v Mala k i. I. Polotok Malaka. Sv. F r a u č i š k K s a v c r j a u. M a I a j c i so muhamcdaiiskc vere in silno kervoželjni. Kopanje njih po morju je nadloga indiškiga brodovja. Ker Malajic meni. de hojo ljudje, ktere on tukaj umori, v prihodnjim življenji njegovi sužnji, lorej iše. si takih sužnjev za prihodnje preskerbeti ! V pasu nosi on vedno strašan nož. kril imenovan, z ostrupeno ostrino. Mesto \l a lak o jc bil slavni Portugalec \lfonz Mhukcrk I. I .M I niuhamedaiieaiii vzel. Več katoliških cerkva so Portugalci potlej lokaj so-zidali. papež Pavel IV. jc I. 1337 tudi škofijo viemelil iu si je v se vernike imenovanih dežel podvcrgel. razun birmanskih. Jezuiti. Frančiškani. Ilomiuikani in \vgiišliiiarji so imeli v Malaki svoje samostane. Naseljeni evropejci v Malaki pa so silim razujzdaiio živeli: vse perzadevanje mi-sijonarev jim skorej nič ui zdalo. Zalo tudi neverniki v okolici niso od keršanstva nič kaj Imili vedili. I.cia 1343 in šc večkrat potlej je bil sv. Frančišk v Malaki: pri kristjanih, ajdih. muhaniedaucili ili judih je bil veliko ljudi spreohernil. Fdino hčer matere, klero je bil on kerstil in je bila kmalo potem umerla. je zopet k življenju obudil. Ta -veti mož hi bil rad v Kini sv. evangeli oznanoval, iu ker ni bilo nikomur priptišcim. posamezno v lo nezmerno deržav o stopili, je prišel I. 1331 iz Japoitije v laoo. kjer jc portugalskiga kraljev iga namestnika iu ondotiiiga škofa sprosil. de -e je slovesno sporočilo k cesarju v Kino po--lalo. kleriiiiu -e jr ludi on pridružil. Izv oljen je bil poročnik Jakob Pereira. pobožen mož in prijalcl sv. Frančiška. Previden z dragimi darili, klere sta kraljevi namestnik in f«oanski -kol' preskerhela. iu - limi. ki si jih jc hil Pereira na svoje -iroškc nakupil, -o sc spomeniki 13. mal. travna 1332 iz lioe po i.....ju podali proti Kini. Pripeljali so se hili srečno v Mala k o. kjer jih jc ljudstvo z velikim veseljem iu - pomnimo postrežbo sprejelo. Mi poglavar i go-a erner | portugalski v Malaki po imenu l>on A I vato Ta-daide. jezen, de jc Pereira svoje dnarje raji v ta misijon ohcruil. kakor dc bi jih bil njemu posodil, ni spomenikov uaprej pustil. Pereira je bil celo od njega v ječo vtaknjeii. Zastonj ga je sv. Frančišk prosil, mil skazoval pisma go-anskiga iiamesiniga kralja, pisma goanskiga skola iu svoje lastne kakor apostoljskiga nuncija v Indii. livarn sc za vse to nič nc zmeni. Sv. Frančišk pa sc je posluzil od papeža prejete oblasti in je poglavarja slovesno izobčil. Na to se je sam. sprcmljcii od eniga samiga tovarša. peljal do otoka Sanciati-a blizo Kinejskiga brega. Oil tukaj jc hotel v Kino se podali. Branili so mu na otoku bivajoči Portugalci: on pa jim jc odgovoril: ..('c je Bog z nami. kdo bo zoper nas"! Xli Bog je bil drugač sklenil. Kakor je Mojzes z gore Nebo gledal v obljubljeno deželo, ne pa vanjo stopil; lako je sv. Frančišk s Sanciana gledal neizmerno žetev ua Kj- nejskim, tje priti pa ni mogel. Tolmač, kteriga je hil za Kino najel, ni hotel va-njo z njim iti; tergovec, ki je bil Frančišku obljubil, ga skrivej v Kino (mesto Kanton) peljati . ni bil mož beseda. Vse to je perpomogln. »le je Svetnik na Sancianti /.bolel in 15 dni ležal. Se ni bil popolnama okreval, kar ga mraz 20. kiniovca 1552 vnovič napade. Dvomil je zdaj. če ga Hog v Kino kliče. Ves oslabljen se poda ua barko, ki je bila bolnim zu bolnišnico. Ali silne bolečine v glavi, zraven lega še bodljaji in težave zavoljo majanja perklenjene barke so ga prisilile, lesti ua suho. Tukaj je revež bil več časa pod milim nebam. dokler gu ni Portugalec, bolj usmiljen, kakor drugi, dal prenesti v svojo lopo | ulo i. Hrez vse postrežbe je ležul on lu na lesu 10 dni; pušali so mu dvakrat, pa tako nerodno, dc iiiii jc bilo šc hujši. Spozna tedaj, de sc njegovo življenje izteka. Do 2H. listop. jc bil le \ večnost zamišljen: odslej seje mešal od velike vročine. I*a tudi zdaj. ko sc ni več pra\ zavedel, je govoril le od Boga in od svoje poti v Kino. Zbrihtul sc je bil še enkrat. in jc z besedami: ..V tebe sim zaupal o Gospod! lic daj. dc bi bilo moje upanje osra-........... popolnama vdan v voljo svojiga Stvarnika, v kteriga roke je 2. grudnu I ."»."»2 svojo sv. dušo izročil. Hil je star okoli Hi let. 10 let iu pol jc po Indii iu .laponii mi-sijonaril. Od časov sv. aposlelna Pavla sem ui bilo več vidili učenika iievernikov. kteri hi hil sv. Frančišku Ksuverju enak. Ob ravno leni času . ko jc v Kvropi toliko milijonov ljudi sprejemalo Ijuliko p r o t e s i u ii š k e zmote in se pogreznilo v ncpopisljive gnjusobc. jc Frančisk s svojim sv. življenjem. s svojo tolikanj gorečo ljubeznijo do Hoga in do ljudi in z močjo čudežev v daljnih deželah jutrove \zije Kristusu ovčicc pridobival iu pokazal, ktera jc prava cerkev, namreč le sv. rimsko - katolška. zunaj klere ni zveličanja. Berž. koje bil Frančišk umeri. je hitel \utoii. njegov sturi tolmač, uu burko po masne oblačila, dc hi ga v a-nje preoblekel. Portugalci na barki, slišati, dcjc umeri, so jeli jokati in so hodili runjkiga kropil. Potrcsli so zdaj njegovo truplo močno z živim apiiam. preden so trugo v jamo djuli. dc hi ob priliki ložej njegove kosti v Indijo prepeljali. Ali ko so grob sredi svečana 1 ">•"•• 5 odgcrnili. dihi Frančiškov o truplo djuli na barko, ua kteri se je imel tudi Percira iz Malake v Indijo nazaj peljali, je bilo šc vse celo iu čversto kakor živiga človeka, iu prav prijetno je od njega dišalo. Zdaj vsi pričijoči. ludi uni. ki so poprej Frančišku nagajali, de hi sr bili \lvaru bolj prikupili, jokajo, se na persi tolčejo iu pričajo glasno njegovo svetost. Perpeljejo ga v Malako 22. sušca in kuga. ki je tukaj ljudi lerla, kar berž neha. Percira mu napravi slovesne bilje iu I. 1554 so ga prepeljali v <*oo. kjer je bil v ccikev sv. Pavla položen. I.eta Kili so k a I v i n s k i llolaudezi .Malako vzeli, iu. kakor Turki pri padu Carjigrada I. 1453, so katoliške cerkve v svoje proleslaiiliškc tempeljne in v magacine pre-naredili. Korarji in redovniki so bezali k iievernikam v Ma-kasar na otok \lebs; ali tudi od tukaj so jih 105!) llolaudezi pregnali. Škofijo. ki jc bila večidel brez škofu. je papež Grcgori XVI. I. 183* odvzel in vernike Sianiskimu vikuriutu pripisal. Današnji dun je M a I a k a pod angleško oblastjo (odi. 1 HI9 sem); ljudi je v tem mestu čez 12000. katoličanov kje okoli 2000, kteri imajo dva mašnika. \li llogu bodi položeno! zupletcui >o oni v indoponugalsko razkolhištvo (šismal. (D. si.) IPgletl po Slovenskim. *•:• /tfiiblianc. Pretečeni petek so bile dnhovske vaje dokončane. Bilo se je k njim 121 duhovnov vsake verste zbralo. Vodil jih je znani karinclit. O. Serapijon; premišljevanja pa so imeli visokočastiti korar in dekan gosp. Vntoo Kos. Pričeli in sklenili so jih Milostljivi knez in škof sami s primernim ogovoiam in »« tudi vsaki dan gospodam maševati. v Mojzijanski kapeli. ** V poslednjim frančiškanskim kapiteluu je za provineiala izvoljen prečastitljivi O. Klar Vascotti. pridigar, ccrkvcniga prava iu cerkvene zgodovine učenik v Gorici, rojcu v Izoli 1903. mašnik posvečen 1823. 4 Naslednje pismice razodeva lep zgled usiiiiljeiiiga scrca. torej ga podamo ljubim hravcam. Pri blaga Danica! Tudi nas je lansko leto ravno dan Device Maric Snežnicc. nase farne pomočnice, loea zadela bila: torej vemo, kako nje škoda teži, pomoč dobrotnikov pu hladi! Prejmejo nuj ledaj ubogi Semieanc od I. I. 5 gld. — Od farmanov iz Sulcbaha ua Štajerskim 5 gold.. skupaj 10 goldinarjev. ** Slišimo, de so pretečeni pouedeljik lloliškiga g. fajmoštra, Jožefa Mušiča. pokopali. H. I. P.! /t Zagori i na Hirki 10 v. serpana. — Ako človek ki še ni zu Božjo ca s t popolnama iiierzcl. po naši ljubi domovini potuje, se mora v serce veselili. ker tu vidi na mestu starih majhnih cerkvic nove. veličastne sc dvigali, lam vidi stare iu zupušciie popravljali v lepe veže Iložje. iu vse lo v časih, ki niso ravno nur holji. Ker sc povsod okoli tako vneto za Božjo časi poganja. nočejo tudi Pivcaui zudej ostajali. Zagorska cerkev je bila še pred mulo leti sicer lepo sozidana ali vsa pusta, praznu in brez orgel, sedaj jc pa. hvalo llogu . lepo ozalj-šauu in lepe velike orgle hrcucc v nji. Lansko leto. ko jc huda kolera plina* sirasiio razsajala, je vcrli iu ueplaš-Ijivi mojster nam zvonik izdeloval, lies čudno jc bilo! Spo-dej po vasi je siha lložja švigala, on pa je v lložjo voljo vdali s svojimi pomočniki na visoeini mimo naprej delal, ako ruvuo so ga usesa bolele od uepreuehaniga zvoneiija in joka in luruaja ljudi. Dodelal nam je pa turu lako iz-vcrslno.dc smo Zagorci ponosni nanj. Kdor ga vidi. sr ga ne more nagledati. t "versti in mnogo znani mojster. .luri Uhlak. zasluži toraj očitno pohvalo, kar mu io izrecna v imenu cele vikarije. Pokopališč smo imeli dosorrj jako odročno ua ueki pusti, pusavi podobni gori: <*edaj pu vidi potnik lepo novo pokopulisr poleg velik«- risir. Prijazno obdaja cerkvico sv. Pavla. VI > dela iu stroškov je bilo grozno veliko, lla hile jako skalovilr in mi ne hi imeli uc orgel, lic zvonika. ne pokopalisa. ako nam ne bi bil Bog dal lako verliga vikarja, gosp. Vnion.i Mlakar-ja. Zdaj »n dali ludi prenoviti veliki allar in gosp. Leopold liolzl i z Ljubljane, ki je bil lo delo prevzel. ga jc lepo izdelal. Včeraj smo imeli vidik praznik. Bilo jr blagoslov Ijriijr pre-uovljciiiga altarja. Cerkev je bila jako uallaccna iu <»IW lako velik, dc sc jc bilo lc čudili. \ kratkim ca-o sr bo šc križev pol nekaj popravil in pnlcm bomo imeli Zagorci zares |rpo eerkev. m Dopis. J. t*. Ker nam ..Danica" od maisikakiga zidanja za Božjo ca si v misrl vzame, ne morem zamolčali, kaj dc sc je pred malo leti v Vaški fari Moravške ichan-tije na Gorciiskim v tej reci posehuiga storilo Daljec okrog po Kranjskim ni bilo iak<- zanemarjenih cerkvenih poslopij, kol per le li fari. Prebivališč lajniostrovo jc bilo sicer zidano, pa že lako okni srn o in slabo, de se je ze komaj več v njem za moglo prebivati. Lesen s k eden iu hlev nasprot lemu prebitališu sta zc od slrohljivosti konec lemala. Prebivališč dveh gg. kaplanov jc bilo ludi leseno. grozno lesno iu že slabo > slamo pokrilo. Šolska mladost se je po kmclskih v najem vzetih, nizkih in nezdravih izbah mogla učili. Farna cerkev sv. \ ud reja je bila temna, nizka, premajhna iu jc imela sem ler tje ra/.pokano zidovje. le zidov je stolpa ali turna je bilo /« icidiio in z lepimi zvonovi napolnjeno. Ko so bili pa sedanji gospod \laievz Kristan 1^27 tukaj fajmošter izvoljeni, so kmalo tako umno in lepo farovž prezidali. de je slebeinimu dopadel. Farovžu nasprotne le- sem- in strohljive širne mi skcdiia in hleva mi poderli in jili prostorno »gnja brauijiv«• pozidali. |h:{| je pa iioriccii požar celi Vaški u-rg s sirelio cerkveno in stolpovo vred \ pepel sprcohcruil, lepe zvonove siajal in le ognja hranljivimn farovzu > lilevam iu skediium vred prizancscl. I'o irni požaru ^o ncprcstrašcni gospm! fajmošler dvoje pogorišč kupili, ua klerim so lepo šolsko in kapelau>ko poslopje soziduli. stolp spri > kopitarjem pokrili in \unj I soglasne lepe zvonove napravili. slabo cerkev pa /.a >ilo le z zagancaini duli pokrili. V ii revni cerkvici so descl Iel Ho/jo službo mogli opravljali, klcrc zidovje seje hilo /c luko \ ru/.pokah raz-lezlo. dc jc l.ilu velika nevarnost. Ilozjo -luzbo \ nji m* opravljali. Neiitrinlljiv i gospod fajmošler mi roju k a Vaške fare. prcmilo>iljiv iga Tcrzaškiga školu. Mulcvzu lluvuikur-ja . preprosili. de jim je k začetku tmve cerkve z dciiainii pcrpomogel. |h|| hii gospod lujmoster pokopališč od farne cerkve zunaj Vuskigu lerga novo napravili, vanj s»» žegnuuo perst stari£u pokopališa vozili, slaro. slabo cerkev do i:11 podcili in po pridnih svojih furmanih duli njene razvaline razkopali in v red spravili. Po leni dokončuniio delu je hil od gosp. lebunla lllužu l.ipovicu vogelni kumcii za novo cerkev žcg-oan in v dno položen. Se listo leto je zidovje nove cerkve luko zrušilo, dc je bilo do zime že z opekami pokrilo. |h|."i jr hilu pu lu iiovu. lepa cerkev že tako dodelana. de sr jr hilu mogla ze za duhovne opravila blagoslov ili. |S-|r. jr bilu zc od piemilosiIjiviga knezo-skolu Vn-Uma \lojzja posvečena, s tremi lepimi alturji iu /. novimi •rglami previdenu. \ kratkih Iclili pozneje je hilu /. več drugimi potrebami lako ozalisaua in oskerbljcna. de jo je zdaj veselje v idili. llog daj '.emu iieuli udljiv imu in hlugimii gospod fuj-oioslru se veliko Iel doživeli iu za njih velike skerbi pri Ini poprej zapušeui fari obilno plačilo! Iz I intir. Naj druga Danica blagovoli naznanili nekoliko od V od is k e šole. |;i. dan veliciga serpana ob devetih zjutraj jc bila očilna prcskuštija učencov in učenk ondoine sole. Zjutraj o pol devetih so gospod kuplan iu kutehel. .ložel Marcsic. prav v obilnim številu zbranim licencam med peljem iu pisalslvam svelo mašo v farni cerkvi svete >lur-jcie brali. I1« sveti masi ^redo šolski otroci, kakor popred iz sole v cerkev, ravno lako iz cerkve zopei v >olo v le-pim red« Bcrz -»topijo \i^okocasliti gospod Ichaiit v šolsko izbo iu z njimi častiti gospod fajmošler. gospod kaplan z drugimi povabljenimi sosednjimi gospodi in muozieo poshišaveov. | čenči pobožno v s i enoglasno pozdravijo: Hvaljen hodi .leziis krisius! Zdaj >e vslopijo gospod kalehel pred učenec iu molijo / njimi navadno eolsko molitev . po kleri otroci z »ospod učiteljem neklerc piitncrnc pesmice > pri-jcii imi napev i lično zapojo. Zucnc se izpraševanje. Častiti gospod kaplan k"t kutehel >o izprasevali keršanski nauk v lepim redu luko pristojno umevno iu djuusko. kakor gre šolske otroke izprasevali. dc glavu iu serce nuj več pridobila. .s., pu ludi oiroci lako umno iu zversleno odgovarjali, de je bilo le veselje jih poslušali! Na lo su izpraševali gospod učitelj. | i no in umevno so oirori bruli. šlevilili iz gluve in > številkami nu lubli: pu tudi pisanje je bilo lepo. Vidili smo. de je trud gospod učitelja /.«• pervo leto lep sad prinesel. Poslcdnjič pride sadjoreja na versto. Tu se je v idilo, kako bi bili radi v si otroci kaj zraven opravili imeli. Gospod kaplan so jih učili sudjoreje. in lue/. lastniga šolskiga ver-tiča za la poduk so jih vender le veliko naučili. Prav ulično je bilo izpraševanje v lepim redu in ravno tako mični odgovoii. urno in sI i k •• gorečnostjo s„ oiroci cepljenje dreves ic po različnih polili djansko pokazali. Vprašanja iu odgovori so nam pričali, kako so gospod kaplan od potreb- nosti in prida sadjoreje mično učenec podučili in ta poduk priložim 7. verskimi resnicami sklepali in ga na keršansko življenje obračali. To d;i pravo mičnost iu vnemo. Zdaj vstanejo vsi častili gospodje in poslušavci. Gospod fajmošter začno naj pridniši učence in učenke iz zla-tih bukev brali, visokočastiti gospod tehant pa šolske darila deliti, prav lepe bukvice: ciiimti učencu in eni učenki pa tudi srebern denar kot svetinjo ua persi pripnejo. Tudi delijo lepe podobice v zlatih oklepih in še veliko drugih podobic. Zadnjic pa še gospod Ichant v suknjo sežejo, veliko lepih podobic otrokam podele iu z besedo očitno pohvalijo učence in učenke . ter jih za prihodnje leto podhu-dojejo. To jc hilo veselje, toliko otrok z lepimi darili! kar priteče učenec, se vstopi pred klopi med součeuce iu viso-kočastiic gospode nu stop. in iieprestrašeno. glasno iu ginljivo začne nagovore« k. (od kteriga le nekoliko zuniorcmo podali. Vred. i ..Desiravno smo icrde glave, sum se vender po trudu gospod učenikov brati naučili, de zamoremo si o praznikih z branjem svetili bukev kratek čas delati in Boga častiti; hvala Bogo! V soli smo se navadili razumno pisati, tudi šlevilili že znamo, de nas ravno vsak goluf ne bo mogel preslepili, iu ludi še marsikaj druziga. Hvala Bogu! Tako sc je nam pamet zmodrila. serce /.boljšalo. Nič mi ni žal. de sim tolikokrat lačen šel v šolo. nič mi ni žal. de sim uro Imda po zimi sneg gazil in na mrazu zmerzoval. nič mi ui žal. de sim po leti včasi blato bredel. ali pu po solncu sc k u Iiu I in paril. Zdaj vender znam keršanski nauk. znam brali, pisati in šlevilili. Ilvulu Bogu! Otroei. kteri se niste lega naučili, kleri si niste serca /boljšali, sami sle si lega krivi, in ne boste lložji kazni odšli. Zakuj. vender sle bili nekteri lako nevbogljivi. dc ste naše dobre učenike tolikokrat žalili, ne de bi jim bili veselje in časi delali, ste jim žalost in nejevoljo naprav Ijali! Prosile jih danes vsi zu odpušanje in recite za menoj: Gospodje! gospod fajmošler. gospod katehet. gospod učenik. ne /.umirite nam. odpustite uam. ki smo vas tolikokrat žalili, otroci smo. poredni oiroci smo. pu hočemo zanaprej bili pametni, se pridno učili, se keršansko obnašali, tuko de boste imeli veselje nud nami. Šolarji iu šolurice! hodimo zanaprej pokorni, mirni, lihi. srainožljivi iu pobožni, dajajmo drugim otrokam lepe zglede, dc se bomo šolarji od potepeiiih otrok ločili, kakor sc loči pšenica od ljulike. kakor cvetlica od kropiv. kot duu od noči. Šolarji iu solni ice! zahvalimo se doma svojim ljubim staršem zu dobroto, de so nas pustili v šolo hoditi, delajmo jim pridno doma. delajmo jim (udi zlasti s pobožnim obnašanjem veselje, de nas bojo drugo leto še rajši pustili v šolo. Hvaljen hodi .le/lis krisius!" Pač ginjeni si.....ulgovorili: ..Vekomaj Amen". Po ogovori ku otroci zopet molijo in kuj navdušeni in vneli nektere pesmice in v sklep ludi pesem od Njih veličanstva našiga svitliga cesarja Klanca Jožefu z učiteljem skup za poj o! — Tako je bila očilna prcskuštija učencov in učenk Vo-diske sole prav prijetno kunčaiiu. in spoznali smo, de, akoravno jc ia šola po svojim zučelku še mluda. jc pa že bogata iiu obrodu dohrigu sadii. So pu Vodiški gospodje s srenjskim sprednikam ludi močno vneli za šolo: kako lepo in prostorno šolsko izlm so z velikim truduin in z velikimi stroški s pomočjo pohvalnih furmanov napravili za vee kot 12(1 otrok, kako lepe šolske darilu slu častila gospoda nakupila!--Na zadnje so pa gospod fajmošler vse povabljene častite gospode prav priljudno pogostovali. kaj zidane volje smo bili. zlasti ludi zavoljo lepigu napredka otrok v šoli. Naj bo vse v Božjo čast! Burja. Iz !'"iikre. T. D --e. ker si, ljuba Danica, moj dopis 2b. mal. serpana (list 32J prijazno sprejela, ti pošljem todi pesein. ki se je pri Dramiuski slovesnosti prepevala: Novi zvonovi v Dramnim Ozaljšaj »e Draminska fara lepo, Marii Magdaleni ovenčaj slavo. Glej ženini novi. Slir glasni zvonovi Se lepo ehse - in kličejo te. Glej! polje, livade in vinske gore, So polne veselja dans svetita vse. kir ženine nove Stir glasne zvonove Zegnuje tvoj sili v slovesen spomin Glasovi so mili. Ie|i /.venk jim je dan Zvonenje doni čez višave. čez plan. Na svatovskim Ironi Ze »voji pid leni. Zvonovi poji* in ltval«» ilajo. Danica priplava, bel dan se rodi. Zvonovi, k molitvi budite nas vi! Ko sedem odbije, solnee prisije. Je poldan toplo zvonil*' U*| » Ko solnce zahaja. in jemlje slutn. Zvonite češcnjc Marit glasno. Ko zarja veeera, l)o nas se ozira. Oznanite nam de zginil je dan \ saboto k veeerii trijaneite mir. De spravi sovražnik se. vtihne prepir. In v sveto nedeljo. \ cerkev veselo. Zvonovi na glas zakličile nas Ko toča rozlii . al' ko liruje požiir. Al cerniga punta razsaja vihar: Zvonovi zvonite . Donite n vpile. In bite na stran — de strašen je dan. Al rina poslednjih bolnik bolečin, Al v zemljo poverne Adamov se sin: Spet mili zvonovi. Naj mili glasovi. Tolažbo done v otročje seree Tak. Dramiiiska fara! ti zvoni poj« . Ko ženini Božji nevesti sladko. In hčere in sine. Pozdravljajo * line . Ki devajo dar na sveti altar. Zvon vel'ki prinesel vam ljubi je mir. Brez mira ni sreče. veselja nikjer; Mir s svetlini cesarjcm. Mir z dušnim glavarjem Ovenčaj povsod vsili farmanov hod Dar milosti Božje vsim drugi deli. In tretji pa zdravje in srečo želi. Četerti v nebesa Po smerti telesa Bo dušam zvonil B«»:;u jih «r««*il. Bogu se darujte pa farmani vi . K pobožnosti naj vas zvonenje hudi . Da bojo veseli. Spet enkrat zapeli. Zvonovi lepo vam v »veto nebo. J. \ irk Iz Tersta 27. vel. serpana.Ha\no ko štiri popoldne bije, pridem s parohroda ..Avstralija", kamor sim hil v družbi g. viteza \apolit-a. tega misijonskima očeta, spremil .5 mašnike. v Afriko namenjene. - Ze poprej imenovana dva sta iz Tirolskima. I pa iz Parskiga. g. tierhl. ki je hil dosihmal v Kitnti skoz nekoliko meseov. Kokodclci greilo I. j),, Alcksamlrije jih spremi gosp. profesor lir. Miiierrutziicr i/. Briksua. kteri jih ho ondi zročil gosp. misijonarju Cioslncr-ju. ki z 8 za m ure k i iz llartuma miviuiii uiisijoustvu naproti pride. Zamurčkc ho sprejel g. Miiterrutzner in ho /. njimi v 14 do 20 dneh v Terst prišel; 2 ho neki zročil pa-peševimu poslancu v Terstu, de ji ho v Kim odpravil. (2 morebiti nekam drugam), druge bo pa saiu v Verono v Mazza-tovo odgoji> * peljal. tiosp. Ilcltrame i/. Ve; one jr zaderžan in ne more še zdaj z misijonarji ili. Peljejo se gg. misijonarji zastonj do Alcksamlrije. ker je g. lierld prinesel iz liima zase in za gg. kaiifman-a in l.anz-a dekrete. «!•• sti ..apostolski misijonarji". Vsi so zdravi iu ves-ii. komej so pričakovali, dc bi že bili ua morji, posebno pa kovae Zizek. | Poslednji, iz Peniskiga. jc hil nazadnje pri nekim imenitnim iu bogatim gospodu. iu ko so mu nekiga dne prijatli veliko silo delali. tle naj nikar ne hotli. se jim je odrezal, rekoč: ..\ko mi grof tudi vso svojo grajšiuo tli. nc ostanem**. ..Zdaj pa že vidimo, de je zasionj". so i.'li nato iiadležuiki. in so mu odjcujuli. Vred. | V torek oh 11. »o se hili vsi poklonili papeževima poslan« u iu pa karilin.ilo Viale Prela-lu. Poslednji je ravno tisti dan «d» 4. |>opoldite v Ankono odrinil. V kimov cu bo slo t udi ('• nun iz \iin-fciihurga v Pat no \ Indijo. Spremlja jih neki dahoven iz reda svetiga Frančiška. - I. kimovca »e v Terstu začnejo spraševanja in icrpč «1«« 1». t. m. t lic rosa fa il pirrolo (liuscppc. mio caro mort-llo ' F obbetlirulr e timoralo di llio? t Dur risposic: liiti>eppe : ..Si. Sigiotre'•* II sini padrone: ..Ili tinto uu poco**.i Razgieti po utreti*. Zagrebška liudškofija. ki je bila /e lan: p-is|al;i mladem a v .,<'tdlcgiiim romanuiii" v Kini. posije /op« t lela> eniga; dva pa v osrednje sciiicuišc v Pest. kjer ima pravieo tlo dveh mest. 21. u. m. je prišel \ Terst posebni p««s|aucc svetiga Očeta za Moskvi«. II on Flavio de I bi g i. So|n«»-gra>ko. V Soliiogratlu imajo /. tisto p« f ikvecdi pravilih napravljen«« mladctisko sem« niše. I.i st- imenuje Itoro-mejiše | Korromaeum '. \ -ili S razdelkov ima iiamrcr iicenje doma v napravi sami. k cimui mnogi omlotui gg. tiecniki pripomorejo. \lm«gi dobrotniki >n pomagali k napravi v sili potrebnih pionočkov za učilo. Naravoslov ni kabin« t je bil čisto brez semenišnih stroškov v«-- naprav Ijen in oskrrldjrii Majhin biliuski ali Imtaniški vcrlič z znatnimi natoroznau-skimi zbirkami iu podobsinami pospešuje ucko narav orlovsko. Tudi iiiestui muzej in Sen-Pctriski kalou; t je bil otl-gojenram po priljudnosti ondotiiib gospodov od peri. \ ee umri lih gospodov )e v svoji oportiki svojo luikvaruico zro-eilo Koroiuejisti. Tudi tlarovi v deiiaru za mlndeiisk«« semenišč so bili tako obilni. «lc je zamoglo ve« mlatb-urev eisto zastonj v to hlazelio naprav o sprejetih in pi i-skei bljeuih hiti. Pa lutli sati iega prizadevanja sr je pokazal: opomnimo samo lo. de so se licenci V reda v do/on.ib ali malurilelnih spraševanjih z dobrim posptdiam obnesli \ tltdnili II u lili a tli h ua Moravskim sta »». Petra in Pavla oan i/, helvr-liškr krive vere v katoliško cerkev pr«-s;opila sirotka: Janez l.ipar in \ n a I.i pa rje v a: njun «•«, t« bil pa ze I. 18 lil ua smertni postelji prestopil > liali« ii. .t ure o«l t' c r ii «« v i e. st* je e«da obeina Kojana. l'Mi rodov iu. i/, razkidnišlva v katoliško ««-«k«'v povernila. Pi i sujski skušnji v kladskim so prasali kardinal S v a r t t u l.e r g mah« deklice: ..Zakaj sta bila Vdam in Fva i/, raja izgnana?"' iu dobijo odgovor: ..No. tu m«'iid« ze s;(oii vestt ...>|i ne ves tega p«»v edali !•• reko kardinal. ..Pa« dobro*-. r«'« «- otrok. ..gotovo sta bila ilolzoa in nista mogla najeiiisio«- plaeali." Njili prev zv isenost po skušnji ueenika vprašaj««, kak«« neki. d«- j«* otrok to odgovoril*' in zv««l«». tle st« bili starši tisli-ga olroka i/, stanovanju izgnani, ker niso mogli najcnisiiie plačati, kardinal jiatia tedaj darujejo obilen znesek tleiiarjev ili jima pomagajo v uaj hujši sili. Tako piše ..lllas." V Milotieib je bil G. roz. kerseu izraelrr Samson llajek iti je prejel ime Simeii Marija Jakop. Družba s\. Janeza v Pragi ima ze Hl.oOo drazuikov. Iz Osiro-gona. .'II. u. iii. je bila imenitna ceikev v llsirogona p««-svečena. Svete opravila so terpcle od s. zjutraj «l«» S. p«i-poldne. Cesar in veliko druzih visokih gospodov je bilo pričujočih. lian poprej so od ruuiga futra «lo pol 12 nepreha- ma •»!»• procesij« ljudstva med petjem in molitvami v mesto k temu imenitnim«! praznovanju, desiravno vreme ni bilo vgodno. Vso noč pred posvečevanjem so duhovni čuli in molili v postavljeni kapelici, kjer so bile svetinje za ta čas shranjene; zjutraj ob I. so se začele sv. maše in so >c brale neprenehama do pos\ečevanja. Ob 10. je bila procesija v stolno cerkev , s ktero so tudi svitli cesar šli. 12 opatov v infulah je neslo svetinje: razun tega je bilo 24 škofov . nadškofov iu kardinalov pričujočih. Iz Rimu se piše ..Tir. listam*', de se je učeni dr. Fessler žc o polovici u. m. na pol proti Dunaju podal. I čil se je sko/. ."> oiescov v Rimu cerkvcniga prava iu je svoje poslanje dobro spolni!. Sv. oče >o mu podali v spomin prelepo v zlato vdelano podobo it aineci sv.Pavla. \ Perige-u t Perigueu* I je neki klobučar obsojen zu eno leto v ječo in mora 1000 frankov plačali, ker jc neko očituimu miru škodljivo laž raztrosil. Tudi v l.aon-u iu Serburgu so trije zavolj tacih hudobij z ječo in z denaram kaznjeni. Ker se enake lita— dovoljne laži dosti pogosto razširjajo, ki zadevajo ali cele stanove ali posebne osebe, samo lo opomnimo, de ludi pred Večnim sodnikain gerdi ohrekuni ne bodo ojslri kazni odšli. \a S vaj carski m tešinska vlada z vso silo na lo tiši. de na) l>i >e ta okrog ali kanton odločil od .Milanske in Komske škofije. To pa ui nič prida, torej se katoliško duhov si v o ua vso moč ustavlja. \a gradu ar-I c n se c" pri Hodcuscc-u jc v začetku vel. serp. umeri baron 1'earsall. zmed angleških učenih, kije bil malo pred smcrljo v katoliško cerkev prestopil. V llolandii sedanje minisiersivo kcršaiislvu dopusti svobode, kolikor je moč pri protestantih: ali drugi poglavarji protivne strani se loliko hujši zaganjajo na katoliško duhovstvo in svete opravila. in ubogi katoličani se morajo vedno vojskovati. \a Švedskim je zdaj hujši postava za katoličane kakor na Turškim, zakaj švedska luleruiiska vlada slehcriiiga iz domovine prižene, kdor bi v katoliško cerkev prestopil. Pa odpirajo sc blezo ludi zc njim po malim oči. Ilosihmal ka-toličausivii silo sovražni časnik ..Svenska lidningen"jc opomnil Svedjane tujske nove postave in nato rekel: ..Kaj bodo rekle k lemn prolcsiauškc pokrajine, v kterih se odpad od derzavuc cerkve kaznuje z naj bolj neusmiljeno kuznijo razun soierli to je: - pi egiianstvam i/, domov ine CVrft reno slo r#tra. Zanesljivo bravci ..Zgodnje Danice" še dobro pomnijo ljubljanskiga tednika ..Zeit und Kvvigkeil" :/. 1*4'.». leta in pa prelt piga spisa ..Fiiscbia oder die \Veihe des Grbcles" v njem. kteriga jc pisal dr. Jož. Sneider. domškolusiik in vikši šolski Ogleda icržaskc škofije. Imenovani učeni iu pobožni gospod jc v unim časniku začeli spis nadalje izdeloval in narasle so iz njega bukve, ki so že natisnjene iu obsegajo dobrih 5lio struni. Ker ludi Njih milost teržaški škof /'• zda v no mislijo mladeiiško semcuiše napraviti . je blagoserčni g. spisavec želel s lem s\ojirti delam imenovani dobrotni in zaželeni napravi kako pomoč skazali in je ciste dohodke svojiga truda v prid trga prihodnjiga semeniša odmeuil. Ker lo tedaj kupovanje tega izveislniga dela «!o-broia ua dv«- strani: za kupov av ca in za semenišč, ga za-oi<>r«*io" - toliko veči gorečnostjo in priser-cnostjo ca.slitiui braviam priporočili. V veči spodbudo s.- pnsiavinio . de je bil i.iiiiki Mojzi Sloi" j-rečastitiga g. sj.savca k lemu delu spodbudil Dobiva se pa ..Kusebia" v Ter*iu v sk fijski pi-sarnici m vt ||;i 2 gold. .5(1 kr. Morebiti sr bo zamogla poznejši ludi \ l.jubljaui dobivati, kar bomo naznanili, ko bolj zanesljivo zvemo. \ rediiist*. o. Katoliško pok o j o v au t e i... i i o« »s lanskim po-konalisi. N -ki fiancos'. ;o*l:.u