Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. št. 34. — Leto XX. — Kranj, dne 22. avgusta 1936. Uredništva in uprava je t Kranju, Strossmajerjev trg it. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopis« sprejemal ureduištvo do srede zvečer. Rokopisi se vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, cetrtleta« 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Zelo čudno sliko je imel Kranj v sredo zvečer. Okoli 18. ure so se začeli zbirati delavci in delavke tukajšnjih tekstilnih tovaren v dvorani hotela Stara pošta. Na dvorišču hotela je bil postavljen ojačevalec, saj tudi velika dvorana hotela ni mogla sprejeti množice 2000 ljudi. Krajevne strokovne organizacije so sklicale ta sestanek sporazumno s Centralnim tarifnim odborom za tekstilno delavstvo v Ljubljani, ker se vprašanje kolektivnih pogodb kakor tudi v zvezi s tem mezdno gibanje ni premaknilo z mrtye točke. Prvi sestanek, pred nekako 14 dnevi na katerega so bili povabljeni vsi tovarnarji iz cele Slovenije od Centralnega tarifnega odbora v Ljubljani, ni prinesel nobenega pozitivnega rezultata. Menda se je odzvalo temu vabilu samo 7 tovarnarjev ostalih 50 pa je poslalo po večini samo Svoje uradnike. Ker se je na ta način tarifno gibanje samo zavlačevalo je krajevni tarifni odbor smatral za potrebno, da skliče zgoraj omenjeni sestanek vsega tekstilnega delavstva. Tega zborovanja so se udeležili delavci res v velikem številu. Na zborovanju so nastopili kot govorniki zastopniki central strokovnih organizacij gg. Jakomin, Lombardo, Bučar, dalje je govoril narodni poslanec g. dr. Šemrov in tajnik Delavske zbornice g. Golmaver. Delavstvo je sprejelo in zaključilo sledečo zahtevo: 1. ) da se razprava o tekstilni kolektivni pogodbi takoj začne. 2. ) da vsa podjetja do sklenitve kolektivne pogodbe za vse tekstilno delavstvo ustavijo vsako znižanje dosedanjih akordnih in temeljnih mezd ter da se vse temeljne mezde, ki so bile znižane po 11. juliju 1936 povrnejo na višino pred tem dnevom. 3.) da se do sklenitve kolektivne pogodbe ustavijo vsa nadurna dela v vseh tekstilnih podjetjih. S to zahtevo so bila podjetja obenem naprošena, da sporoče Centralnemu "tarifnemu odboru, da so prejeli zgornjo zahtevo na znanje in da se izjavijo, kdaj in kje so pripravljeni za razpravo o kolektivni pogodbi. Dalje je bilo sklenjeno, da se odpočne s stavko v vseh onih podjetjih, ki ne bi pristala na pogajanja. V četrtek so obratni zaupniki oddali zgornjo zahtevo v svojih podjetjih. Istega dne ob 13.30. uri so se oglasile sirene v Jugočeški, Intexu in Jugobru-ni ter s tem naznanile pričetek stavke. v\\ 4*vy-\\ vv vs\-\ VvVvvl. Ob 17. uri se je začela stavka tudi v tovarni g. Sirca na Gašteju, X;oc n\\\\ Delavci so održevali sami red " \\ % \V ,\ Kv \ \0\V i^;\\\%fc V petek zjutraj je izbruhnila, stavka na Primskovem v podjetjih gg. Božiča in Praha, ob 9. uri pa še v tovarni Tekstilindus na Gašteju. Pokrenili so akcijo za prehrano stav-kujočih, ter so v ta namen že pobirali prispevke. Delavci povsod vzdržujejo primeren red in disciplino ter si hočejo na dostojanstven način priboriti svoje pravice. V četrtek zvečer je imel krajevni tarifni odbor sejo, na kateri se je sklepalo o nadaljnih korakih za dosego delavskih zahtev. Prvi dan stavke je minul brez vsakih incidentov in v popolnem redu. Delavstvo se nadeja, da se bodo pogajanja kmalu začela in da bo izvojevalo svoje zahteve. / Upati je, da bo kmalu dosežen spora- Ali zaslepljenost ali norost? Satanizem S studom čita človek, kaka živalska početja se dogajajo v Španiji. Pamet neinu človeku sploh v glavo ne gre, kako more razumno bitje tako zdivjati, da skruni ne samo živa. marveč mrtva člov. telesa, ki so že stoletja počivala v naročju zemlje čakajoč pove-ličnnega vstajenja. Vsakega vsaj malo kulturnega človeka mora biti V dno duše sram onih zločinov, ki jih potenja brezbožna in od bogotajcev zapeljana množica. Kako naj si razložimo hijensko početje komunista, ki gre in n. pr. s petrolejem polije živo redovnico i„ jo zažge golo na javnem prostoru, ali da žive ljudi /.vežejo z žico in jih potem ob groznem trpinčenju z e-iektričnim lokom ubijejo: ali kako naj si razložimo veselje razbrzdanega krdela, živali v člov. podobi, ki gre m odpre grobove ter potem razpostavi o-kostnjake v javnem prometu? Kako se more to zgoditi? Kaj takega je zmožna le ena žival izmed vseh zveri, to je hijena, ki brska po grobovih. Med človeškim rodom pa žive danes ljudje, ki so ponosni na tako početje. Sovjetske, komunistični svetovni nazor se ne sramuje nastopati v knjigah in šolah za toka hijenska dela; apostoli boljševizma se ne sramujejo v /.vezi narodov in v parlamentu agitirati /a ..revolucijo proletarijato . In kaj naj bi dala človeškemu rodu ..diktatura proletarijata"? Pravijo: ..bratstvo, svobodo, vsakemu svojo pravico m e-mikosl". Za pravice delavca se borijo, pravijo; proti nasilju se branijo, trdijo. Tako so govorili 1. 1<>I7. v Rusiji, tako so razglašali svoja lažnjivn gesla v Mehiki in z isto barbarsko nesramnostjo hujskajo zaslepljene množice \ Španiji. ..Prijatelji ljudstva, borci za de- lavsko svobodo in pravico"— kako naj razume to zdrav, pameten človek? Kako naj si razloži besede in dejanja komunizma človek-kristjan? Ali so besede kot so: ..prijatelj'*, ..svoboda", „pra-vica", »enakost" popolnoma spremenile svoj prvoten zmisel, ali pa je ves svet razen nekaj stotin materialističnih bogotajcev /norel? Kulturo hočejo dati, pravijo in rušijo s topovi in ognjem to. kar sta stoletja ustvarjala človeški razum in ljudska požrtvovalnost (cerkve, knjižice, muzeji). Za člo-ško dostojanstvo se bori jo. a skrunijo čistost in svetost duhovnikov in redovnic, celo onih, ki so že v grobeh, Za e-nakost vseli nastopajo, pri tem pa režejo na kosce živa človeška telesa in ropajo premoženje.— Tako pade človek, ki noče biti Bogu podoben, marveč se poniža v sovraštvu do Cerkve in vere pod >i n al na stopnjo Satana. Samo tako je mo/no razumel' ono strašno divjanje zaslepljenega človeka: preda se satanu in mu slepo slu/i v divjem sovraštvu uničili gospostvo duše nad telesom, kraljevanje nad človekom. Stoletja in stoletja se bodo naši potomci zgražali nad tem. kako se je moglo kaj takega zgoditi v 20. stoletju krščanske kulture. Še bol j se pa človeku čudno zdi, kako more \ tem satanskem boju žena pred njučiii. Slišimo, da so ob štra,jkih i" revolucijah komunistinje stivtšnejSe. kol moški. Tudi tO je razloži j i vo le tako. da človek misli na neke vrste obsedenosti, kateri zapade bitje, ki je v sebi poleplalo vse. kar je nadnaravnega in božjega.— Če bi komunizem odpravil s površja zemlje vso krivico, če bi prinese' vsakemu človeku na milijone denarju in bi mu nudil vse užitke sveta, pa bi pri tem dopuščal v svojem boju en sam zločin nad člov. dušo in nad dostojanstvom človeškega telesa ne oziraje se na krivice proti Bogu, če bi torej v svojem nazoru dopuščal eno samo nemoralno krivico, ga mora vsak zdrav človek obsoditi kot sramoto za dostojanstvo človekovo. In kako šele mora tak materializem obsoditi kristjan, ki ver je v Boga in posmrtnost duše! In vendar se udajajo komunizmu premnogi kristjani pričakujoč raja na zemlji. S tem soglašajo in odobravajo v borbi komunizma vse zločine in vso nasilje. Zavedati se moramo namreč, da je marksističnemu nazoru „sveto" in dovoljeno vse, kar koristi in ugaja človeškim strastem. Zato je smešnč, če se kdo izgovarja, da je le ..gospodarski komunist", ne pa ..kulturni". Tako go- vore marksistični agitatorji zato, ker s pravo resnico ne upajo na dan. A zločini, ki jih puščajo za seboj, vpijejo do neba in kličejo prokletstvo oožje na vse ki nasedajo hujskanju in zavitim la-žem brezbožnih hijen v človeški podobi. O takih odpadlih kristjanih bi a-postol Pavel rekel: „čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ampak so zamenjali veličanstvo neminljivega Boga, ki bi ga imeli nositi v svoji duši, z živalsko podobo. Imenovali so se modre, pa so se poneumnili . . . zato jih je Bog prepustil poniževalnim zablodam . . . zamenjali so božjo resnico z lažje in so častili ter molili rajši stvari kot Stvarnika . . ." Pristavlja pa isti apostol, da vodi tako početje v prokletstvo časne in večne pogube (prirn. Rim. 1. 18—32). L Svoječasno je slovenski narod slovel po svojem moralnem zdravju, kar mu je bilo v čast in ponos pred drugimi narodi. V povojni dobi se pa zdi, da je tudi naš narod začel slediti drugim narodom po poti moralne skvarjenosti in da gre stalno v propad. Le prev;č se dajo posamezniki, kakor tudi cele plasti naroda vplivati od slabih vplivov, ki prihajajo k nam o'd drugih narodov. Res je, da je pri vsakemu narodu i ek nedoločen kader ljudi, ki jih stare kolo gospodarskega in socialnega življenja in živijo kot skrahirane gospodarske in moralne eksistence v veliko nesrečo sebi in svojcem. Res je, da je to pojav splošnega gospodarskega socialnega življenja, a vendar sta ta trditev in to mnenje močno pretirani in zaradi tega le premnogokrat napačni. Ne bo vselej držalo, s čimur se mnogi tolažijo in branijo, češ, saj drugače ni moglo biti in človek je pač žrtev usode, proti kateri pa človek ne more ničesar storiti. Tako se tolažijo pač lahkoživci. ker nimajo dovolj poguma, da bi si odkrito povedali, da so svoje nesreče krivi le oni sami. če ne po večini, pa vsaj deloma. Toda, kar je veljalo včasih kot pravilo ..Človek je sam svoje sreče kovač", velja tudi še danes. Ali narobe, marsikdo, ki bi lahko živel v dobrih gospodarskih razmerah ne more več živeti, je kriv sam svoje nesreče. In to pa zato. ker je v svoji duši. ki je gibalo vsega javnega in privatnega življenja, neuravnovešen, ali po domače oovedano, ni vzgojen za življenske borbe. Znani ljubljanski zdravnik dr. Bre cel j je napisal v ..Času" zelo poučen članek „0 zdravju in boleznih". V tem članku dokazuje z zdravniškimi zgledi, da je duhovnost, to je vpliv duše na telo — na zdravje in bolezen, vodilnega in odločilnega pomena. Med drugim pravi: ..Duševno urejen človek, ki zna rabili razum brzdali svoje poželjenje. sploh redno ne oboleva ali vsaj bolj redkoma, kakor nespametni ali razbrzdani ljudje. Pametni in duševno U-ravnovešeni ljudje se znajo veliko bolj varovati raznih bolezni, kakor pa razuzdani in neuravnovešeni. In glede spolnih okužb", pravi dr. Breeelj, ..ki tako strahotno obremenjujejo človeštvo, pametni ljudje ne trpe zaradi njih. Du-ševnost ima odločujoč vpliv na človekovo zdravje." Trditev dr. Breclja o vplivu duše na zdravje, lahko mirno prenesemo tudi na gospodarsko in socialno življenje posameznika in tudi celih plasti naroda. Morda se bo kdo nasmehnil, češ to pa Vzgoja volje že ne drži, toda žal, da le preveč drži ta trditev. Sami le prepogostokrat opazujemo, kako je marsikateri premožen kmet, ugleden obrtnik ,ali trgovec, v nekaj letih prišel takorekoč na beraško palico in je postal pravcata gospodarska razvalina. Če jih ooste vprašali, kako je vendar prišlo do tega, da so gospodarsko popolnoma propadli, vam bodo hiteli zatrjevati, da jih je uničila splošna ^spodarska depresija ali umazana konkurenca njihovega soseda in da sami niso prav nič krivi za gospodarsko katastrofo, ki jih je zadela. Saj to je v mnogih slučajih resnica, premnogokrat pa ne. Sami nočejo sebe obtožiti in si izprašati vest, kaj je krivo njihovemu gospodarskemu propadu. Krivde nočejo in nočejo priznati. Toda zdravnik rabi za uspešno zdravljenje bolnika natančnega spoznanja bolezni, ali, kakor pravimo diagnoze. Dokler zdravnik ni dognal bolnikove bolezni, toliko časa sploh ne more zdraviti bolnika. Isto je pri naših družinah, isto tudi v gosoodarstvu. Človek mora poznati kali svoje bolezni, šele potem bo mogel priti na zeleno vejico. Ali z drugimi besedami, za rast in prospeh naših družin ter tudi za prospeh našega gospodarskega življenja mora biti človekova duša uravnovešena, mora biti vzgojena. Če imamo odprte oči v življenje, bomo morali priznati, da je propadanja družin in tudi propadanja gospodarskega blagostanja krivo čezmerno pijančevanje. Bogu bodi potoženo. na vseh koncih in krajih same veselice in zabave. Čim večja je gospodarska kriza in stiska, tem več veselic in zabav. Kaj se mnogi očetje brigajo zato, če nima družina ne obleke, kruha in najpotrebnejše hrane. Na veselico gremo in konec besedi! Koliko lepili kmetij in lepih podjetij je uničilo pijančevanje in brezkončno zabavanje, ki traja pri nekaterih po cele noči. Sami sebe uničujejo, uničujejo svojo družino in gospodarsko propadajo. Naj nam no vedo oni, ki se ne znajo v tem oziru nič premagati, kako tragično to vendar vpliva na njihovo gospodarstvo in na njihove družine. Očetje so s pridnostjo in nepopisnim trudom spravili skupaj lepo premoženje in ga zapustili svojim otrokom, a otroci ga ne znajo po pameti uživati in upravljati. V par letih uničijo delo svojih staršev. Le nikar naj ne govore, da so gospodarske razmere vzrok, da morajo piti. V svoji duši so neuravnovešeni in svojo voljo Si niso nikdar vzgojili za rosno in pametno živi j enje. (Dalje prihodnjič.) Zaključek obrtne razstave v Škof ji Loki namestnik Pavle kentski Visoki gostje Nj. Vel. kraljica Marija, knez vojvoda Jurij. Preteklo nedeljo je bila zaključena obilno- dni precejfiuje. Vseli vstopnic je bilo Izdanih dustrijska razstava \ Skorji Loki, ki je bila okrog Wred razstavnim prostorom, je nek znan ..prijatelj" loških obrtnikov rekel: „Nj. Vel. kraljica bi imela preveč dela, če bi ogledovala take stvari." V petek je pa Nj. Vel. kraljica nalašč zato prišla v Loko, da si ogleda razstavo, spozna našo obrtnike in njihovo delo ter jim da priznanje, kolikor ga zaslužijo s svojim strokovnim delom in delom za povzdigo našega mesta, pri čemer jih celo ovirajo tisti, ki mislijo vedno samo nase. Nj. Vel. kraljico je sprejel in vodil po razstavi ves razstavni odbor. G. predsednik ji je izrekel tople pozdrave in izrazil udano spoštovanje vseh loških obrtnikov in vsega mesta. Nj. Vel. kraljica je z zanimanjem ogledala razstavo, in se ljubeznivo razgovarjala z odborniki. Ko se je razpletel govor o priljubljenem pokojnem kralju, je bila ginjena. P" končanem ogledu se je vpisala v spominsko razstavno knjigo ter v občinsko in šolsko kroniko. Mlada gospodična ji je poklonila šopek vrtnic s šolskega vrta. Raznolična in okusno prirejena razstava jo je presenetila in se je o njej jako pohvalno izrazila. Pred poslopjem se je zbralo mnogo občinstva, ki je kraljico pri odhodu toplo pozdravljalo. V nedeljo 16. t. m. je pa prišel nenapovedan še drug visok gost. Iz lepega avta sta stopila nenadoma Nj. Vis, knez Pavle in kentski vojvoda Jurij, brat angleškega kralja Edvarda, ki se tudi ravno sedaj mudi v naši državi. Ker je bilo ravno pred zaključkom razstave, je bil ves odbor v razstavnih prostorih in se je takoj zbral, da sprejme visoka gosta in njuno spremstvo, v katerem se je nahajal g. polkovnik Petrovič. Predsednik g. Lovro Pla- nina je oba dostojanstvenika prisrčno pozdravil, nakar ju je ves odbor spremil v spodnje sobe, kjer razstavljajo meščanske in obrtna šola. Posamezne predmete so tolmačili odborniki in g. I>o Ogorevc. V zgodovinski sobi je bil p" visokima gostoma predstavljen g. prof. Franc Planina, ki je s pomočjo g. Lotriča in drugih odbornikov organiziral cehovsko razstavo. Ob razlagi g profesorju se je Nj. Vis. knez z navdušenjem zanimal posebno za listine s freisinškimi in ilirskimi pečati za cehovske insignije, freske v Crngrobu, posebni loški molitvenik iz 1713 in Nj. Vis. kentskr-mu vojvodi so ugajali modeli za ročno tiskanje platna. Rekel je, da si bo v kratkem ogledal crngrobško cerkev. Knez-namestnik je kupil staro kmečko skrinjo, last g. ključavničarju Luznarju. Odbor je obema dostojanstvenikoma poklonil knjigo o škofji Loki. Dalje sta oba visoka gosta pregledala vse obrtne izdelke. Knez-namestnik je pri ge. Pa-pa nakupil notezev in lep album, od ge. Vidmar pa dva velika srca iz malega kruhka. Pri kovaču je vzel sekire - krivače s pripombo, da je zdrav in prijeten opravek urejevanje parka in da z vojvodo kentskim zato rabita tako orodje. Šivilja Črnigoj je prodala oblekco za malo hčerVico, za kneginjo pa je knez kupil čipke od železnikarskih in žirovskih čip-karic, ki razstavljajo pri drž. osrednjem zavodu. V tujsko-prometni sobi je vzbujal pozornost Koširjev mlin in Vavpotičeve skice z Visokega. Ga Boria je prodala prt, izdelan v toledo tehniki. Med tem časom jc nabral g. šolski upravitelj Rojic šopek vrtnic na šolskem vrtu in dijakinja Anka Planina ga je s toplim pozdravom izročila dragima gostoma. Nj. Vis. knez Pavle ji je segel v roko in se ji vljudno zahvali!. Tudi sicer je ljudstvo ki je nemoteno lahko ostalo na razstavi, ves čas opazovalo izredno ljubeznivost našega ljubega kneza ki je znan prijatelj Slovencev. Lep vtis so napravila na oba dostojanstvenika razstavljena pohištva. G. Pavle Okorn je pojasnil izdelavo svoje obednice iz siam-ske rože< ki je bila Nj. Vis. knezu jako všeč. Vprašal je lustnika, ali je zelo zaposlen. Zanimanje so vzbudile slike Franca Koširju. Ko je knez zvedel, da je slikar loški domačin, je takoj kupil ..motiv ob Sori"'. Tudi o sosednji Potočnikovi sliki Loke se je pohvalno izrazil. Zanimal se je za kmečke skrinje, pri Jerneju Tavčarju je pomeril fantovski klobuk. V žirovski sobi je ogledoval goj-zerice in se zanimal za Ziri. Ko so mu vodniki omenili, da je bil včeraj ustanovljen novi srez v Loki je knez Pavle vprašal: ,.Ali ste zadovoljni?" Rekel je: „To ste tudi zaslužili!" Te besede so lepo priznanje Ločanom^ posebno obrtnikom. Spremljevalci so kneza informirali tudi o želji vsega okraja, da se loškemu sre-zu priključi še žirovska občina. Od gdč. Blaznikove je Nj. Vis. knez kupil razglednice razsvetljenega gradu in Loke. O-gledal si je paviljon predilnice „Šeširja", kro-parske zadruge in Krevsovega mlina. Pri urar-ju Plantariču je naročil štiri stenske ure. Od obeh torbarjev je n..kupil denarnice in listnice, pri g. Okornu pa lesene igrače za svoja sinova. V paviljonu banovinske mlekarske šole se je Nj. Vis. knez informiral o produkciji in naročil hleb ementalca in trapista. Čudil se je, da izdelujejo sir tudi v Loki, in ne samo v Bohinju. V avli sta se visoka gosta podpisala v razstavno knjigo ter občinsko in šolsko kroniko. Pred izhodom se je g. predsednik razstavnega odbora zahvalil za visok obisk in izrazil veselje in udanost obrtnikov. Knez namestnik pa je še enkrat izrekel svoje začudenje nad lepo razstavo in izvežbanostjo loških obrtnikov nakar sta se oba visoka gosta poslovila od vseh posameznih spremljevalcev. Ostali obiskovalci so napravili špalir do avtov in živahno klicali v slovo. Ob navdušenem vzkli-kanju je kentski vojvoda sedel za volan in odpeljal avto s knezom Pavlom. S tem obiskom so bili loški obrtniki izredno počaščeni. Poleg priljubljenega kneza jih je obiskal visok inozemski gost, brat biilanskega cesarja, ki mu je podložnega polovico sveta na vseh kontinentih. Kmalu po odhodu visokih gostov jc bila razstava zaključena. Nato je sledilo žrebanje vstopnice. Ker ni bil prisoten lastnik prve izžrebane številke, je odbor sklenil, da bo dobitke razdelil med dvanajst drugih izžrebanih obiskovalcev. Ljudje so bili s tem jako zadovoljni. Po končani razstavi se vprašajmo, kakšno korist ima obrtnik in mesto Loka od nje. Na to je lahek odgovor. Nekateri so že na razstavi prodali večjo ali manjšo množino izdelkov in sprejeli naročila. Na boljšem so seveda prodajalci z drobnimi izdelki. Os'«li pa so dosegli to, da je publika zvedela za njihova podjetja. Razstava je bila zanje najboljša reklama. Morebiti danes Se ne vidijo nobenega uspeha. Čutili ga bodo pa v bližnji bodočnosti. Obenem so vsi obriniki zadobili spet zaupanje vase in svoje delos priznanje gostov je povzročilo da je njihova malodušnost izginila. Kaj pa Loka? Marsikoga je razstava prvič pripeljala v mesto in ga seznanila z našimi kraji. Od tega bo bogatil naš tujski promet. Visoki obiski so Ločane že bolj navezali na našo ljubljeno dinastijo. Razstava je /.vršila tudi veliko kulturno delo, ko je izdala knjigo o Škofji Loki in okraju ter priredila staro-slavni pasijon, o katerem se širi dober glas po vsej Sloveniji in se bo v bodočih leiih morebiti ponovil ter postal tako nekaka svetinja loškega mesta. Za tako ogromno delo razstavnemu odboru in njegovim sodelavcem čestitamo in izražamo vso pohvalo. Otroški tabor v Vclesovem V četrtek, dne 27. avgusta se zbere šolska mladina iz spodnjega dela kranjske deknnije pri Materi Božji Velesovski. Ob 8. uri bo sv. maša, kjer bodo oiroci peli in recitirali iz mo-litvenika ..Pri Jezusu". Pri sv. maši se bodo pele pesmi: Ti o Marija. Mogočno se dvigni, (Čerinov napev), Jezus hoče v srce priti in Lepa si, lepa si . . . Pri litanijah, ki bodo takoj po taboru: Pridi molit, o kristjan, Marija Mati ljubljena, Hvala večnemu Bogu; odpevi pri litanijah (če bodo pete): Le za Jezusom hodimo, Lepe rože nima svet, Mi svoja srca ti damo ... Na taboru: Povsod Boga in druge pesmi, ki jih bodo otroci iz posumeznih Ob koncu sezone, ponovno znižane cene čevljem >j»i^S|Ssja<*#^**#^s^ii,w*M^ Platneni čevlji Din 9.-, 13.-. 19.-. Primn usnjVni sandali D. 19.-, 25.-, 39.-, 49.-Damski rtizki čevlji z usnjatimi podplati D. 39.-Moški čevlji z I. krom podplati D. 29.- Damske patent nogavice vse štev. 9, 10, 11, 12 samo D. 450 Samo dokler traja zaloga — Izrabite ugodno priliko Ivan Savnik, Kranj Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Na dvorišču smo se hitro seznanili z vseučili-škim profesorjem dr. Drngoljubom Jovanovičem in njegovimi tovariši: raznovrstni kriminalni kaznjenci so bolj od daleč opazovali ..Koroščeve ljudi", izza vseh zamreženih oken.del trinndstropne ječe pa so zrli na nas radovedneži. Prvi dan izpre-hoda je hitro minil in morali smo nazaj v našo celico, ki smo jo sedaj skušali urediti kolikor pač mogoče udobno, Zimnice smo položili na deske in jih pogrnili z rjuhami in odejami, ki nam jih je poslal g", župnik dr. AVngner. Skozi linico v vratih je tu in tam pokukalo kako radovedno oko stražnika ali pa jetnika. Asi so občudovali „nobleso" naše celice, v kateri je stala celo mizica in so se lesene prične izpreinen i le v ..krasne" postelje po južnih pojmih . ■ . Svoje postelje smo si izbrali tako, do sva i g. Godino spala pri oknu. vsak na eni strani, pri vratih sta pa l mnik in Vombergar pripravila svoja ležišča. Da sva si z g. Godino izbrala postelje pri oknu. je bilo radi tega, da sva imela oltar pri svojih posteljah. Prvi večer smo hitro in trdim zaspali. Saj tudi ni bilo čudno, ko *-mo se prejšnji dan in noč vozili in doživeli ne malo razburjenja in tudi nič spal1. Proti jutru pa kar naenkrat zaslišim pri postelji, kjer je sped robijnš Vombergar, neko jezno godrnjanje in udrihan je po tleh. Kaj pa je? Vsi se zbudimo in ozremo proti Jernejevi postelji, kmalu pa vsj busimo v glasen krohot. Jernej je sedel v sil on takrat \ Judenbiir-gu mislil, ali slutil d;, p,, !„,,! . ..jugoslovanski nacionalisti" za p »-l i kol ..proti državni element" in kot ..izdajalca Jugoslavije"! O bridka ironija! vali m uganjali neniškuinri jo. ali celo fante pretepali radi slovenske pesmi, so sedaj marsikje igrali veliko ..nacionalno" vlogo in denuncirali iskrene Slovenec in Jugoslovene kot — izdajalce! Naš Jernej je sijajen govornik. Saj so ga njegovi ..jugoslovanski prijatelji" ovadili, da j(' tiik govornik, ki celo g. župnika prekosi v svojcih govoril. Radi lega se je zdelo, da je zelo ne varen ..prevraten element" iu za to naj gre v zapor, da ne bo vznemirjal mira mirnih držav-1 j anov. Ilesnici na ljubo povedano, ima naš Jernej res precej namazan oni organ, ki izraža človeške nusli. Koroščevc proslave in pa dejstvo, da \ državi, za katero je trpel in bil obsojen, ni vse bilo tako Ld.or bi lilo želeli, pa ; i je spravilo v rnzborilo razpoloženje. Hvalil je dr. Korošca, udrihal po njegovih nasprotnikih in s svojo zgovornostjo tignal marsikakega nacionalista v kozji rog. On seveda ni mislil, da ima slovenska mati tudi iuke otroke, ki po farizejsko iščejo pezdirja v očeh bližnjega, da ga morejo »vadili. In tako je prišel Vombergar v bržon Oni. ki ■ i s mu j ni.- it ■<■)<• i Je sk STRAN 3 far pripravili ali šaljive, ali kake druge. Kar-kol lxisle že pripravili, naj bo šaljiv dialog, ali kratko poročilo o vašem delu oz. počitniškem življenju, ali skupina s pcseinco, vse naj bo živahno in zelo kratko. Med sv. mašo prejmejo otroci sv. obhajilo, zato naj opravijo sv. spoved že doma. Po sv. maši bo zajtrk, ki ga prineso otroci s seboj. Okrog 12, ure bo slovesnost končana. Vsi otroci iz spodnjega dela dekanije srčno vabljeni. V slučaju dežja vsa prireditev odpadel Tedenske novice KRANJ Dekliški odsek prosvetnega društva vabi vsa dekleta, članice tega odseka, da v nedeljo 23. t. m. po osmi sv. maši pridejo v dvorano Ljudskega doma. Pogovorile se bomo o vsem potrebnem za Jesenice. Opozarjamo vse članice odseka, da je izlet na Jesenice obvezen. Imele bomo priložnost pokazati svojo moč in disciplino! Že danes opozarjamo vse fante iz vasi Čir-čiče. Klanec, Huje, Primskovo, Rupa, Struže-vo in mesta Kranja, da se vsi udeleže izleta na Jesenice. Fantje s svojo udeležbo boste pokazali našemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu da ste mu hvaležni za obnovo naše Prosvete. Ne Jesenicah vas bo čakal naš ponos, naš veliki nadškof, dr. Anton B. Jeglič. Razveselite ga! Nikar ne hodite sami, ampak peljite s seboj svoje prijatelje, da bodo videli našo moč. Fantje na plan! Člane in članice Prosvetnega društva v Kranju opozarjamo, -da je udeležba na proslavi, ki jo priredi v nedeljo 30. 8. t. 1. Prosvetno društvo na Jesenicah, obvezna! Naj ne ostane nihče doma! Prijavite se pravočasno pri tajniku v upravi „Gorenjca". Tudi vsi tisti, ki se boste udeležili proslave v narodni noši se morate prijaviti. Iz Kranja se bomo peljali v nedeljo dne 30. avgusta s iuristovskim vlakom ob 6. uri zjutraj. Zahtevajte nedeljsko karto — stane Din 14.— tja in nazaj. Novi grob. Dne 16. avgusta 1936 je umrl od srčne bolezni v ljubljanski deželni bolnici v 64. letu starosti g. Florjančič Ivan, podinšpek-tor finančne kontrole v pokoju v Kranju. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! Tatvina. V noči od srede na četrtek so neznani tatovi vlomili v tiskarno Kolektor na Laborah. Odnesli so precejšnjo količino raznih tiskarskih barv in pisalni stroj. Za vlomilci do sedaj še ni nobenega sledu. Čuden kupec. V sredo je prišel v trgovino zlatarja g. Rangusa neznan, dobro oblečen moški, ki je po govoru sodeč nekje iz južnih krajev. Zahteval je razne zlate verižice na izbiro. Med razgledovanjem zlatarne pa je neznanec neopazen spravil eno verižico v svoj žep, ter nikakor ni hotel razumeti g. Rangusa, ki je spraševal kje je še ena verižica, šele ko ga je g. Rnngus energično prijel je jecljajo izvlekel iz žepa verižico in se čudil kako se je moglo zgoditi, da se je verižica kar sama /našla v njegovem žepu. Čudni kupec jo je seveda hitro odkuril. Kentski vojvoda, ki je sedaj na obisku pri Knezu namestniku na Brdu se je v torek popoldne mudil v Kranju. — V trafiki Roos si je kupil 2 škatlji Drina cigaret, v trgovini Merkur pa si je nabavil žepne baterije. Po teh opravkih je nadaljeval vožnjo v avtomobilu proti Ljubljani. Vsled popravila mostu pri Pollakovi tovarni v Kranju je promet na banovinski cesti Kranj —Trboje—Ljubljana ukinjen za dobo 10 dni. Kot nadomestno cesto je lahko uporabljati i/. Kranja v Ljubljano cesta Kranj—Primskovo — Šenčur — Voklo—Trboje—Smlednik— Tacen— Ljubljana ali obratno. Uporablja se pa lahko tudi cesta Krunj—Labore—Mavčiče—Smlednik —Ljubljana ali obratno. Obisk francoskega poslanika. Dne 18. avgusta je oficielno obiskal mesto Kranj francoski poslanik v Belgradu g. Dampierre, ki se seduj mudi na počitnicah na Bledu. Tukajšnji krožek prijateljev Francije je bil obveščen o po-setu g. poslanika ter je zaprosil mestno občino za slavnostno dvorano, ker sam nima lastnih prostorov. Mestno županstvo je o prihodu obvestilo k sprejemu vse tukajšnje urade, ki so se povabilu tudi odzvali. S popoldanskim vlakom je prihitel iz Ljubljane tudi francoski konzul g. Remerand. Popoldan ob i7. uri je z avtomobilom prispel z Bleda s svojo soprogo g. poslanik. Predsednik francoskega krožka g. Varacha je pri sprejemu predstavil vse zastopnike kranjskih uradov, nakar so se podali v slavnostno dvorano in g. poslaniku odkaztli častno mesto. V imenu občine ga je pozdravil župan g. Tajnik nato pa ga je v francoskem jeziku nagovoril g. Varacha in mu v lepih besedah razložil delovanje društva. G. poslanik se je za prisrčen sprejem lepo zahvalil in odšel iz mestne hiše v župno cerkev. G. dekan mu je razkazal lepo prenovljeno cerkev. Ogledal si je še cerkev na Pungratu in pa dolino Save in bližnjo okolico, ki se prav lepo vidi ravno iz Pungrata. Potem je šel v Pavšlerjevo hišo in si ogledal bogato zbirko izkopanin. V gimnaziji se je vpisal v spominsko knjigo. Šel je še v park pred Narodni dom in se na to odpeljal nazaj na Bled. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je te dni obiskal na Brdu kneza namestnika Pavla. Nesreča na Gaštejskem klancu. Na Gaštcj-skem klancu je povozil neznan avtomobil kolesarko Luizo Wagner iz Siutigurtn. ki je bila pri nas na izletu. Ponesiečenkn je dobila močne poškodbe na gluvi in po ostalem telesu. Zdravi se v Ijubljaski bolnici, VISOKO Zlikovci so šli na delo v noči od 14. na 15. 8. 1936 in izmaknili g. Okornu Ivanu, vulgo Kohileknrju na Visokem iz shrambe tobaka v vrednosti za okroglo 1000.— Din in lovsko puško dvocevko št. 20 skoraj novo. Tatinska druhni hoče lagodno živeti. TRŽIČ Volilno gibanje. Niso še razpisane obč. volitve pa se Tržič že nahaja v pravem volilnem gibanju. Razgovori in sestanki se vršijo na vseh koncih. Govori se o kompromisu in obenem o samostojnih nastopili posameznih strank, JNS-arji iščejo starega zavezništva z marksisti. Slednji hočejo imeti župana na svoji strani, na kar pa liberalna gospoda ne bo rada pristala, saj govorijo: ..Kaj. mi pomlajeni gospodarstveniki bomo volili marksističnega župana? To pa že ne!" Brez kompromisu pa zopet ne bo šlo, morajo se zavedati da se bodo vršile prihodnje volitve po zakonu, brez klobas in nasilja, praznih obljub so pa ljudje itak že siti. Tudi glasovi se to pot najbrže ne bodo mogli pripisovati. Zato je najboljše staro preizkušeno sredstvo rumeno-rdeči kompromis. Samo to je; da ni ve« pri nas zvitorepke, ki je znala tako umetno delati koala-cijo. Sijajno uspeli zaupni shod JRZ se je vršil v Nešem domu v ponedeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Na istem je poročal čg. dr. Kulovec. V poldrugournem govoru nam je zelo nazorno razložil današnji politični položaj, naše razmerje do Hrvatov in pomen občinskih volitev. Poslušalci, katerih je bilo nabito polna dvorana so mu pazljivo sledili in ga nagradili z večkratnim pritrjevanjem. Na praznik Marijinega Vnebohoda je pred odhodom vlaka, ki odhaja iz Tržiča ob 10.34 uri čakalo pri kolodvorski blagajni več ljudi na vozne listke za Stično. Cel četrt ure so se drenjali okrog okenca, kjer se izdajajo karte. Malo pred odhodom vlaka pa jim je g. načelnik povedal, da se vozni listki za Stično več ne izdajajo. Na odločen nastop nekoga od ča-kujočih je g. načelnik v nekaj minutah vsem, ki so čuka'i lahko izdal vozne karte. Ta nastop g. načelnika se nam zdi zelo čuden. Smatramo namreč, da denar, ki ga plačamo za karto, s katero se mislimo peljati na kakšno katoliško slavnost, prav toliko velja, kakor oni, ki ga izdamo za vožnjo na izlete ali zabave. Mi si vsaj drugače ne moremo stvari razlagati; kajti če nas je g. načelnik videl, čakati cel četrt ure, je moral imeti gotovo neki vzrok, da nam kart ni hotel izdati. Če mu pa barva ni simpatična — Bog pomagaj . . . ! V noči od 17. na 18. t. m. je Tržičane prebudila sirena, ki naznanja požar. Malo izven Tržiča na Ljubeljski cesti je pogorel skedenj napolnjen s senom. Skedenj je bil last g. ing. Pollaka. V nedeljo dne 23. t. m. priredijo fantje in dekleta na Fabriki igrokaz na prostem „Ro-kovnjači". Priporočajo se za čim večjo urležbo. Jahta veleindustrijalca Andreja Gassnerji. Juta rn j i list z dne fi. avgusta prinaša dopis iz Sušaka, da je bila v ladjedelnici v Kraljeviči dne 7. avgusta letos spuščena v morje prva jahta, ki jo je zgradila ladjedelnica v Kraljeviči. Motorna jahta nosi me ..Gerrv" in je last veleindustrijalca Andreja Gnssnerja. Jahta ima 103 tone, z. dvema vijakoma. Dolga je 26.4 in široka 3.? m. gonita jo dva Diesel motorja po 130 konjskih sil. Opremljena je z največjim komfortom. Ima dve kabini za lastnika, dve za Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnimi, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levičnik, - urar KRANJ - JESENICE goste, dve kopalnici, kabino za kapitana in prostor za moštvo, ter skladišče. Na palubi je salon za kajenje, in kuhinja. Jahta je iz železne konstrukcije in je prva te vrste, ki jo je zgradila ladjedelnica v Kraljeviči. Ko so jahto spuščali v morje, je bil navzoč sam g. Andrej Gassner z gospo in ravnateljstvo ladjedelnice z gosti. Notranjo opremo je izvršila tvrdka Naglas iz Ljubljane. Otroško romanje na Brezje. Odrasli imajo vedno svoja zborovanja in slavnosti. Tudi na otroke ne smemo pozabiti. Prihodnji torek, če bo lepo vreme gredo otroci zahodne polovice kranjske dekanije k Materi božji na Brezje. Zdaj, ko so počitnice, bo prav primerno. Iz nekaterih krajev bodo romali peš, od drugod se bodo peljali. Ob 9. uri bo potem pridiga in sv. maša. Za tem kratek odmor določen za prigrizek, ki ga vsak prinese s seboj. Pred odhodom bomo imeli še litanije M. B. na kar se vrnemo proti domu, kjer nam bodo pustili še nekaj kosila. Ob pol 2. do 2. ure upamo, da bomo že doma. Poslovil se je od nas pretekli teden g. kaplan Cerkovnik Franc. Dva dni več kot tri leta je živel med nami; z veseljem je stopal v šolo; 7. besedo tolažbe in sočutja je obiskoval naše bolnike: z vsakim, ki ga je srečal, se je rad pomenil. Bil je med nami na odru, bil jc tudi pokrovitelj pevcev in farne godbe. Zato ni čuda, da se je nabralo v nedeljo 9. avgusta zvečer vse polno znanih prijateljskih obrazov pred župniščem in kaplanijo, da mu rečejo z Bogom. Pevci so mu zapeli, godba zaigrala, spregovoril je še, kot je to tržiška navada, poslavljajoči se gospod sam, potem smo šli vsak na svoj dom in vsak je vedel kaj povedati, kako je bilo ta tri leta pri nas. NA GORENJSKEM! največja izbira otroških globokih in športnih vozičkov Športni: D 185.-, 225.-, 330.-, 550.-Globoki: D 395.-, 450.., 500.-, 750.-Najnovejši, avto oblika: Din 750.-, 850.-, 1.175.- IVAN SAVNIK - KRANJ V. D. Olympija 1936. — Vtisi Gorenjca ! (Popotne I. Ljubljann - Grossgloekner (Veliki Klek) Ob štirih zjutraj. 3. avgusta t. I. smo se odpeljali z avtobusom iz ljubljanske megle proti sončni Gorenjski, ki pa je to jutro tudi sramežljivo skrivala svoje vršace, ali pa je bila užaljena, da hočemo še kaj druge lepote uživati poleg njene. Med vožnjo po najlepšem kotičku naše zemlje smo pobirali zadnje svoje sopotovalce katerim smo imeli odmerili le še pičel kos prostora. Pa smo se končno le dobro umerili' Na Korenskem sedlu smo dobro založili svoje /epe seveda po predpisu! / dobrimi jugoslovanskimi cigaretami, katerih dim naj bi delal reklamo /a čimvečji ekspon. Obmejna oblast na obeh straneh: jugoslovanski kakor na avstrijski je bila zelo korektna. Seveda nam je nekaj ugleda pridobil tudi velik napis na pročelju ..litisa". .Naj izdam Bkrivnost, da se je ta napis šele zadnji večer rodil, zato je kol novorojenček še večjo pozornost vzbujal in klical: Olvmpia Ljubljano — Berlin Hamburg & Retour. No Dobrnču nismo ver videli kljukastega križa, pa i pa smo že v Beljaku opazili \ iz-ložlmh in drugod slike pokojnega kanclerja Dolfltssn. (Hi Dimi smo s,, veselo vn/ili proti Spitalu. Toda večkrat se nam je stisnilo srce v bridki žalosti, ko smo opazovali na hišah poneinčena slovenska družinska imena. To bedo vedno pričala, da je bila ta zemlja slovenska. V Spitalu smo šli zdravil SVOJO lakoto in žejo, ki se je / željo po dobrem pivu kar stop-njcvalu. kar lepo so nas postregli. Pri mizuh je bila družba že kar domačo, Takoj niio pa se jo glasovalo ali naj gre na-a pot preko prelo/o katscbberg (1641 ml ali na Kcilicen-blut iu preko Grossglocknerja, / ,)""» večino smo se odločili za zadnjo pot, /a kalilo smo v svojem navdušenjem mislili, da ne bo nič daljša od prvotno /.-'črtane. Prijetno smo se slike.) po lepo zglajenih in tlakovanih koroških cestah bližali Sveti Krvi. ki je že 1301 m visoko. Pomirjevalno so vplivali na vse med vožnjo lepi nasadi dreves na obeh straneh ceste. V močnih serpentinah nas je pot privedla v Heiligenblut, ki je na skrajnem koncu koroške in je zadnja župnija celovške škofije na se\erozapadu. Diven je ta kraj, kjer so svojeas še Slovenci doniovali, saj priimek Po-totschnig tudi kaže na to. Sredi vasi je bilo silno živahno. Mogočne avtobuse čeških izletnikov smo opazili na trgu. Svoj ..bus" smo skromno pustili /a temi, ker drugače ni šlo. Inda kljub temu smo bili na svoj voz ponosni radi njegovega koraj/nega pihanja v hrib iu okretnejšega Izogibanja na ovinkih. I'm a naša skrb je bila, da si Ogledamo znamenito cerkev v finem gotskem slogu. Muo;:: Slovnici 80 v raznih časih romali semkaj. Cerkev brani velike umetnine v svojih gotskih oltarjih, /nk lament ni hišici in slikarijah, ki predstavljajo prinos svete mufeniške krvi od vzhodu v ta kraj. Prav posebno pa j-' na nas napravil utis tudi spomenik postavljen pek. Dolfussu pod zvonikom in pred vhodom v cerkev. Viel j se, da je spomin na rajnega kanclerju močan, kar tudi sveži venci pred spomenikom pričajo. A posebno kamenito ploščo je vdolbeno: Deset dni pred -vojn smrtjo /a domovino je molil v tej cerkvi kam Irr Dolfliss. < KI le .a prelepega kraja, ki je pod 1:1 • .01 110 Gros locknerjevo skupina in v vencu čistih gorskih slapov, so nekateri poslali prve pozdrave svojim dragim. Prekmalu smo s,, morali posloviti in se začeli dvigati proti vrhovom Velikega Kleku, \i lein dolgo, /e smo se inoruli ustavili s svojim konjem pred mitnico, da nas cestnino' po oddolženein davku osmih šilingov na osebo pusti dalj- potovali. Skrbno, toda takt- no je preštel nas vse. In še bencin je ponudil in strojno olje, pa se je vodstvo /a to lepo zahvalilo. Je že še gotovo trajala zaloga. Za slovo je pa dal ta cestninar vsakemu lep načrt te najvišje ceste v Evropi. Sedaj smo še le videli kaj lepega nas še čaka na tej poti. Čez 2300 m se bomo peljali. In res. Vedno lepil pogled se nam je odpiral. Vedno manjši smo se zdeli samim sebi pred to veličino gora in dolin pod nami. Toda tudi ponosni smo bili na svoje človeško dostojanstvo, ki s svojim umom, od Stvarnika danim, more ustvarjati tako čudovite stvari, Ah. kako lepo! - Aii. divnol - Zares žal nam bi lahko bilo. ako bi preko Kačberga šli med Olimpijce. Tako smo dajali izraza svojim čustvom eden za drugim, Celo vrsto avtomobilov in to avtobusov, ki imajo reden premet med koroško in Salzbur-ško, osebnih avtomobilov in nečtevilno motorjem in indi kolesarjev ni manjkalo med našimi srečevalci. /a vse te pa je tudi krasno poskrbljeno. Na celi progi od Heiligenbluta preko lloch-tor-a tjadol do Ferlelten-a jc sijajno preskrbljeno za vsak slučaj nesreče ali drugo potrebe /a vozove ali pomike. V primernih razdaljah so telefonske go\ orilni-. r, točilnice bencina iu olja. pa tudi gostiščo za ljudi se dobe. Hvala Bogu, da smo imeli la dan jasno vie-nie. .Najvišjih v rliov sicer nismo točno videli, vendar smo od blizu opazovali mnogo vršarov i'r/ 3000 m \ isokih. Proti vrhu je vedno bolj hladno postajalo. I'.1 ni '"uda, taj smo se vozili že med večnim snegom in m in lam opazili še sveže zapadli sneg. Presenečeni pa smo bili. ko smo prišli do prvega predora, ki je na višini 2303 m in je dolg 310 m. Nad vhodom jo namreč vklesan napis: In te Domine šperavi. ( Y Tebe Gospod sem zaupal), ko sem to bral. se mi je zdelo koi da bi prišel v mogočno katedralo, kjer se poje zahvalna pesem Stvarniku vesoljstvo. kako lepo so graditelji le ceste razumeli 4 cii-fhto •• a. o Mian ja joeih slavo božjo. Predor je električno razsvetljen. No, da bo naša Kredarica kdaj električno razsvetljena, tipam, da bomo še čakali . . . Kmalu po uživanju gorskih lepot: gorskega jezera in čiste jasninc smo že drveli skozi drugi manjši predor takozvnni Mittcrtorl, ki pa je le 117 m dolg. Ni bilo dolgo pa smo že dospeli k gorskim hotelom, ki so bili vsi živalmi. To je 1'uselieriorl. kjer je prelep razgled na vse strani, zlasti na najvišje klekov-ske vrhove. Vse polno avtomobilov je bilo tu. In i/ najrazličnejših evropskih držav so bili. Vsi pa smo hiteli k prekrasni iz živih skal piramidaslo zgrajeni veliki lopi ali ragledne-mu stolpu ali posebni gorski kapeli, kakor že hoče to stavbo kdo i .enovati, zakaj na čelu nad vhodo mnosi napis: Saxa tcrrac loquiiiitur gloriam Tuam, (Kamni zemlje oznanjajo Tvojo slavo), \ sredi notranjščine pa je na tleh spominska plošča v počast kanclerju Dolfussu, o katerem piše da je s tistega mesta občudoval lepoto salzburške dežele in mogočne vrhove nekaj dni pred svojo junaško smrtjo. Zares tu človek mora sebe pozabiti! /opet se nam jo nudi! nov užitek. Vožnja navzdol po široki iu brozpmšni cesti s mnogimi čudovito izpeljanimi serpentinami doli proti Ferleitenn, kjer je znano gostišče ..I n-knshanser. Seveda so m nismo ustavili. Smo se premagali! Tu se tudi konča mogočna klekovsk« cesta, katero je zamislil ing. \\ allack in jc njegove načrte začel izpeljava t i I, 1930 poglavar dr. IV. Ilchrl. \ poletju 1935 pa je po slovesnem blagoslovu bila in cesta izroČona prometu. Koliko ljudi je tu našlo svoj vsakdanji kruh in ga še vedno najde! In kakšen slrutegičen pomen ima! Obenem pa je radi pobiranja cestnine, katero vsakdo radi mnogo prelepih užitkov rad plača, zopet nov vir avstrijskih financ. Tako korist bi tudi pri nas imeli lehko, nko Id naše ceste šle tnalo na poučno potovanje po so-.ednjilt državah. (Se nadaljuje). STRAN 4 »GORENJEC« NOVOST! Za mal denar trpežno! Brez truda kromiraš vse kovinaste predmete 7. novim KROM-PREPARATOM. Dobi se edino pri nas!v Nova zaloga patent tiaro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli! zlatar in sodni cenilec v KRANJU Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo! Kupujem staro zlato in starinske predmete ! Z Bogom, gospod kaplan! Res, daleč je Šcnt Jernej na Dolenjskem, a naše molitve in misli bodo hvaležno poromale tudi tja doli. Bog povrni vsa Vašo dobra dela! Prišel je kot novi tržiški kaplan g. Zaletel Vinko, novomušnik iz Št. Vida nad Ljubljano. Pozdravljamo ga in mu želimo veliko blagoslova in uspeha v Tržiču. RATEČE - PLANICA Velika slavnost se bo vršila prihodnjo nedeljo 23. t. m. v Planici ob izviru Save-Dolinke. Blagoslovljeno bo novozgrajena Marijina kapela je sezidana po načrtu veščega stavbenika Alp prav ob vznožju glasovitega Jalovca. Kapela je sezidana po načrtu veščega stavbenika in je 9.50 m dolga in b metrov široka. \ itek zvonik s piramidalno streho dovršuje njeno lepoto. Po blngoslovu Marijine podobe in kapele bo sv. maša in govor z zahvalno pesmijo. Pričakujemo veliko ljudstva iz gorenjskih krajev. Turistovski vlak prihaja na postajo Rute-če-Planica ob 8.53. uri. Ker je zučetek slovesnosti šele ob polenajstihf bodo vsi udeleženci lahko pri sveti maši. Prijazno vabljeni vsi častilci blažene Device in prijatelji našeh lepih planin! Za okrepčunje bo dobro preskrbljeno. KOKRICA Nogo si je zlomil v petek 14. t. m. na Jezerskem vrhu pri nakladanju hlodov Tekon Tone. Ko je odrival hlode, da jih naloži na voz, je padel na tla pri tem pa se mu je zavalil močan hlod na desno nogo in mu jo zlomil nad stopalom. Ponesrečenca je pripeljal z avtom na njegov dom na Kokrico g. Virnik iz Jezerskega, v ljubljansko bolnico pa ga je odpeljal g. Zabret. Zanimiv rekord je doživel v prašičjereji posestnik Ivan Kopa. Njegova svinja je vrgla namreč do sedaj trikrat, in sicer prvič 9, drugič 19 in tretjič 22 prascev torej vsega skupaj 50 prascev. Tak uspeh se mora pripisovati dobri pasmi, ki jo goji znani in ugledni gospodar g. Ivun Brodar v llrastju. Tudi pri nas so nekateri ljudje, ki soglašajo s krvoločnimi komunisti v Španiji. Nič jih ne presunejo krvoločna in zverinska dejanja pobesnelega španskegu komunizma! Ni jim še dosti, da v Španiji gorijo cerkve in samostani, da gre število umorjenih duhovnikov redovnikov in redo nic že v tisoče! Ali vam to še ni zadosti vaše,, svobode, pravice in enakosti?" PREKLIC. Preklicujem vse, kar sem neresničnega govoril na keglišču pri Nurodnem domu v Kru-nju o g. Alfredu Lesjuku iz Kranja — Prem-šek Janko, Kranj. Kaj je fosfatna žlindra in kako se obnese? Fosfatna žlidra je moderno umetno gnojilo, ki se proizvaja iz novo odkritih dalmatinskih fosfatov. Fosfatna žlindra vsebuje 18 — 20"'o celotne fosforne kisline: od te je več kot polovica topljiva v citronovi kislini ter več kot eno tretjino vodotopna. Ker naši domnči zemlji že od ntirave primanjkuje fosforne kisline jo moramo dodati potom gnojenja s fosfornimi gnojili. Dobro žetev dobimo le tedaj ako poleg dušika in kalija dodajamo naši zemlji zlasti foiforno kislino, štedljivi iti napredni gospodar bo seveda uporabil ono foiforno gnojilo, ki je najboljše in tudi najcenejše! Fosfatna žlindra, ki se proizvaja i/ naših domačih sirovin. je že zato najcenejša, ker pri nas odpade dragi prekomorski dovoz afriških sirovin. I spclii, ki so jih naši poljedelci dosegli potom gnojenja s fosfatno žlindro, so naruvnost presenetljivi! Tako s,, o,, pr, prj travnikih nekateri posestniki dosegli za skoro - krat večji pridelek pri prvi košnji in okoli on si)''o pri olavi. Povsod kjer so sipali fosfatno žlindro se je bujno razvila deteljica ter sladka trava. Posestnik Mimik pri A rji vasi (Savinjska dolina)'je dobil trikrat več hmelja na nasadu pognojenim s fosfalno žlindro, kakor na negnojenlm, Podobne uspehe so Midi do-Mgli Številni drugi hmeljarji. Naiavnost si-jajiia poročila pa prihajajo od strani vino. gradnikov, Množin,, vina jo bila mnogo večja in kakovost znatno boljša. Tudi pri sadovnjakih in okopavinah se je fosfatna žlindra izkazala kot učinkovito gnojilo. /|(,s|j v kisli močvirnati zemlji Pesniške doline kakor sporoča Dr. Kovačič iz Maribora. Košaki so posestniki beležili rekordni- uspehe, kar' predstavlja za naše poljedelstva izredno važen izsledek, ko se mineralni superfo'fat v kislih zemljah ni posebno obnese]. Fosfatno žlindra je priporočljiva zlasti kot jesensko gnojilo za travnike, defeljišča, oko-pavine, hmeljišča, vinograde in sadovnjake. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 POZOR! Nova Kolesa: Diamant Din 1.200 Diirkop kromirano Din 1.100 Miele Din 1.250 Stadion Din 1.200 Cenejše vrste solidna kolesa že od Din 560'- naprej. Tako nizke cene samo pri, že nad 20 let obstoječi tvrdki m. R. PLEVEL Preska prš Medvodah. Na Gorenjskem pa zopet cepci pojo ... Apno, Sv. Urška in Sv. Ambrož nad „kranj-skimi" Cerkljami — kdo ne pozna teh krajev, gorskih vasi in tako idilično ležečih samotnih cerkva? Kdor je kdaj hodil na Kriško planino in na Krvavec, je gotovo šel tu skozi, se ustuvil za čas pri Sv. Urški, se odpočil na zeleni trati pred cerkvijo in se naužil naravnih krasot ob pogledu na globoke pod seboj ležečo prostrono ravan, ki jo sestavljajo pestre njive in raznoliki travniki ter valovite gozdnate dolinice z redko posejanimi kmetijami vmes. Tudi jaz hodim dunes tod. Le da me vodijo manj prijetni posli kot po je izlet nu planine. Poleg vse prozuičnosti službe pa se vseeno ne morem odtegniti čuru gorske pokrujine. Vse je tu, kukor nekduj. kukor domo! Deluvnik je sredi popoldnevu koncem poletja. Hiše prazne in večji del zaprte, ljudje pa spričo obilice dela, ali na polju, ali pa v skednjih. In od vseh struni odmevajo cepci: piku, poka ... Iz gorskih vasi kakor tudi tu in tum iz doline prihaja isto starodavna kmetsku pesem: pika. poka. ..Kaj tudi mlatite? Pu imate vendur gepelj (vitelj)?" vprašam ustavnega fanta, bodočega gospodarja, »Vidite, ljudi je dandanes nu kmetih dosti (menda vendar ne povsod? Op. pisca) in z mločvo s cepci dobimo vse zrnje, lepšo slamo in se nič ne izgubi." ko se pa vrnem v dolino, že povsod prevladuje brnenje motorjev strojnih mlatilnic in le poredko se sliši tu in toni za naše uho toko prijetno godbo nilačve no cepce. „Tu se pač že bolj izplača najeti stroj in bržčas tudi ni dosti ljudi za ročno delo," si mislim. i'u me pouči v Poženku zgovorna gostilničai ka. do letos pri mlačvi izjemoma prevladuje stroj predvsem radi tega, ker jo bilo Bito vs|(.,i io- če tako zdelano, da ga ni mogoče uspeŠnn mlatiti s cepci, Sicer pa bi se tudi letos bolj uvid javili ročni ml a tiči kakor druga leta, Vidimo torej, da marsikje v sled krize in vsled nemogočnosti zaposlitve kmečkega delovnega naraščaja v mestih ali v inozemstvu, prihaja mestoma zopet ročno delo v veljavo, kljub vsej racionalizaciji iu uvedbi strojev na nekaterih imovitejših kmetijah ali potoni zadrug Želeti bi samo bilo. da bi ta seduj v -led krize povečana uporaba ročnega dela nu kmetiji prišla vedno na najuspešnejšem m< >tu In v na j uspešnejšem oziru \ veljavo, d.i bi se povečano ročno delo ne uporabljalo predvsem samo pri predelavi (ohranitvi) pridelkov kakor pri mlačvi, ampak predvsem ludl pri razmeroma dobička nosne jšib gospodarskih ukn pili ki strojno delo že v naprej skoraj docelu izključujejo, na pr. pri pravilni negi mlade in molzne živine, pri pravilnem oskrbovanju hlevskega gnoja zhiri krompirjevega gomolja za seme in za prodajo v jeseni na njivi itd. itd. Dela je Imej za stotero in stotero naših pridnih slovenskih kmečkih rok. ki danes vsled krize ne morejo najti drugod zaposlitve, Obln-ti m uspešna trgovinska politika bo pač skrbel,;, da I ruda polno ročno delo našemu rotorju ne bo omogočilo samo skromnega pro- Vse vrste zidne in strešne opeke ima stalno v zalogi za nadrobno prodajo L]Ud. SiPC (poleg gimnazije) U KPQn]U Najugodneje kupite ves stavbni materijal v staroznani trgovini z železnino P. Majdič ..MERKUR"- Kranj lastniki P. MajdiČa dediči. življanja, ampak mu bo nudilo tudi tolikšen izkupiček z.a presežek pridelanega blaga, da bo pomnoženemu številu ljudstva na deželi omogočeno v vsakem pogledu, tudi glede obleke in obutve ter raznih kulturnih potreb, kolikortoliko primerno življenje. In še bodo potem peli cepci po Gorenjskem ter veselo in korajžno oznanjali pika-poka, pika-pok od ranega jutra do poznega večera... Fr. Wernig. ŠPORT Strelske tekme. Strelska družina v Kranju je priredila dvodnevne strelske tekme dne 15. in 16. t. m. na svojem strelišču v Struževem. Tekem so se udeležile ljubljanska, domžalska in tržiška strelska družina, in okoli 300 strelcev iz raznih krajev, kakor iz Novega mesta, Primskovega, Podbrezja, Celja in od drugod. Med strelskimi ekipami je dosegla ljubljansko 397 točk, ter je s tem družinski pokol kranjske družine prešel začasno v last ljubljanske družine. Kot posamezniki so dosegli na tarči Tržič 200 m: Kupetan Deretič iz Ljubljane 1. nagrado, voj. referent Ločniškar iz Kranju II, nagrado, g. Košnik Stane iz Kranju 111. nagrado. Na zmagovalni tarči so si priborili I. mesto Pavlic Vinko iz Domžal, II. g. Kujfež. Jožef iz Domžal in III. kopeton g. Per Franc iz Ljubljane. Na brzopulbi (hitro Streljanje) so fce plasirali kot prvi g. Pire Vinko iz. Domžal, kot drugi g. Juvan Franc iz Domžal, no tretje mesto g. Ločniškar iz Kru-nja. Kot dobri strelci nu lovski tarči ..Srnjak" so se izkazali: kot prvi g. Sole Avgust iz Krulijo z vsemi dosegljivimi točkami, g. llajn-rihor Mirko iz Ljubljane kot drugi in Ločniškar llinko iz Kranju kot tretji najboljši strelec, Pri glinastih ..letečih golobih" si je priboril g. 1 lajnrihnr Mirko iz Ljubljane I. mesto, g, Mohor Ciril iz Kranja II. mesto. Na mnlo-kaliberski 20 krožni turči so dosegle: I. nagrado gdč. Pavlo Grabnerjeva II, mesto gdč, Ivanka Lukman iz Kranja in III. nagrado ga. Pibernik iz Ljubljane, ¡1 z istimi puškami na moški 5 krožni tarči je bil prvi g, Mohor Mirko iz Kranja, drugi g. Ločniškur iu tretji g. Ivane. Organizacija in izvedba tekme je bila brezhibna. Tekmovanja so se udeležili med drugim tudi predsednik občine g. Tajnik z g. direk. Košnikom, g. narodni poslanec dr. Šemrov in mnogo drugih odličnikov. K lepemu moralnemu in finančnemu uspehu je veliko pripomoglo tudi lepo vreme in mnogobrojni obisk tuk. meščanstva, ki je tudi tokrat pokazalo svoje izredno zanimanje in simpatije do strel, družine. Samo nekaj časa I Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno. Fotograf JUG - Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 25.., amaterske kopije komad Din 1.-. IKIHLI 06LRSI Za vsako besedo v malih oglasih se plači 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din_j! Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Dve dijakinji sprejme na zdravo hrano in Stanovanje Torku r Krün j, Cojzovu 22 — bližina gimnazije. Nu razpolago kopalnica in pianino. Cena ugodna. Oddosfn se v najem dva lokala za trgovino obrt na prometnem kraju v Kranju. Vsa pojasnila daje restavracija Semen — Krunj. Vozno! Modroce! Otomane. spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, po leg Sijtre poŠte. Kranj. (Ljudski dom) z. i n. z. "* ''m,^mmmmmnmmnrrmammnmmiimntmtmu vranami r,—r- ■ m— i~i Sprejema hranilne vlop;e in tudi vloge na tekoči račun. - Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge so obrestujejo po ciofjs vo.u in se izplačujejo vsak čas b r er. napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. irtTiiinii ni min milimi ii umhiimuiiim iiiiimoiii m»,mi imi»hi»imw hi inVijjm imm>m ii Z« ure Iništvo in izdajatelja odgovarja Kuri Krzen v Kranju. Hskr. Tiskarno Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France UhernikT 1605