Uvod 
Učitelji želimo v učni proces vnesti takšen 
način dela, ki spodbuja učenje, poveča kakovost 
in trajnost pridobljenega znanja ter omogoča 
samostojno učenje in kritično razmišljanje. v 
središče učnega procesa postavljamo učenca kot 
posameznika, ki s svojimi zmožnostmi usvaja 
učno snov ter tako nadzor in odgovornost za 
učenje prevzema nase. Ure oblikujemo tako, da 
Mateja Žökš
OŠ Puconci
mateja.zoks@ospuconci.si
COBISS: 1.04
učenca spodbujamo k aktivnemu in nadaljnjemu 
raziskovanju ter poglabljanju znanja. Takšni 
metodi pouka pravimo formativno spremljanje 
in vrednotenje. Sestavljeno je iz ugotavljanja 
predznanja, oblikovanja namenov učenja in 
kriterijev uspešnosti, zbiranja dokazov, podajanja 
povratne informacije ter samovrednotenja in 
vrstniškega vrednotenja. 
n ovosti, ki jih želimo učitelji uvesti v učni 
proces, v nas vedno vzbudijo dvome. Sprašujemo 
Primer formativnega spremljanja 
in vrednotenja pri predmetu 
geografija v sedmem razredu
An Example of formative Assesment and Evaluation at 
Geography in the Seventh Class
Povzetek
S formativnim spremljanjem in 
vrednotenjem želimo učitelji 
posameznemu učencu omogočiti, 
da dosega učne rezultate, primerne 
njegovim realnim zmožnostim, ter 
da se zaveda, da sam prevzema del 
odgovornosti za lastno učenje. Pri 
tem učenec glede na svoje predznanje 
uporablja različne strategije, metode 
in oblike dela za reševanje nalog, 
učitelj pa je tisti, ki učenca spodbuja 
k samostojnemu učenju in kritičnemu 
razmišljanju ter s povratno informacijo 
sproti spremlja njegov napredek. 
Prispevek predstavlja eno izmed 
možnosti obravnave geografske 
učne snovi z elementi formativnega 
spremljanja in vrednotenja. Izkušnje 
kažejo, da večkratna izvedba podobnih 
učnih ur vpliva na aktivnost in uspeh 
učenca ter razreda kot celote, hkrati pa 
učitelju predstavlja vedno nov izziv. 
Ključne besede: formativno spremljanje in 
vrednotenje, geografija Evrope, osnovna šola
Abstract
Through formative assessment we, 
teachers, wish to enable individual  
students to achieve the learning outcomes 
that match their real abilities, and to 
make them realise that they carry some of 
the responsibility for their own learning. 
In the process, students use different 
strategies, methods and forms of work 
to solve tasks, in accordance with their 
prior knowledge, while the teacher is the 
one who encourages students to learn 
independently and think critically, and 
who regularly monitors their progress by 
providing feedback. This paper presents a 
potential discussion of Geography learning 
content with elements of formative 
assessment. Judging from experience, 
implementing similar lessons several times 
influences the activity and achievement 
of an individual student and of the class 
as a whole, while presenting a constant 
challenge for the teacher. 
Keywords: formative assessment, geography of 
Europe, primary school 
Novosti, ki jih želimo 
učitelji uvesti v 
učni proces, v nas 
vedno vzbudijo 
dvome. Sprašujemo 
se, če imamo kljub 
izkušnjam dovolj 
znanja, sposobnosti 
ter spretnosti, da v 
učni proces uvedemo 
nov, drugačen način 
dela.
45
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

se, če imamo kljub izkušnjam dovolj znanja, 
sposobnosti ter spretnosti, da v učni proces 
uvedemo nov, drugačen način dela. n avadno 
takoj želimo opazne rezultate, a se spremembe 
redkokdaj zgodijo »čez noč«. potrebno je vztrajati 
z različnimi strategijami ter vedno znova iskati 
boljše rešitve. 
pri uvajanju formativnega spremljanja in 
vrednotenja nam je v veliko podporo številna 
strokovna literatura, medsebojne hospitacije, 
razgovori s sodelavci in evalvacije, primeri dobre 
prakse, predvsem pa lastne izkušnje, ki v največji 
meri prispevajo k profesionalnemu razvoju 
vsakega pedagoškega delavca.
Priprava in izvedba učnih ur 
velik del načrtovanja učnega procesa, kjer so 
vključeni elementi formativnega spremljanja 
in vrednotenja, je namenjen organizaciji dela. 
Učitelj iz vloge posredovalca znanja prehaja 
v vlogo oblikovalca pouka, spodbujevalca in 
usmerjevalca, učenci pa se učijo in razmišljajo 
samostojno, učinkovito in kritično. 
preden sem začela s formativnim spremljanjem, 
sem se morala zavedati, da se učenci s 
posameznimi elementi šele srečujejo, zato od 
njih ne smem pričakovati preveč. Spraševala sem 
se, če bodo res vsi delali, ali bodo snov dovolj 
dobro razumeli in ali bo takšen način poučevanja 
privedel do slabših učnih rezultatov. Hkrati so 
se pojavili dvomi, ali sem pripravljena na pouk, 
kjer v učilnici ni mogoče imeti pod nadzorom 
aktivnosti vseh učencev naenkrat. 
v načrtovanje učne ure je potrebno vključiti 
poznavanje razreda kot celote, kakor tudi učenca 
kot posameznika. z a lažjo organizacijo dela 
sem v razredu oblikovala heterogene skupine, v 
katerih so učenci z različnimi sposobnostmi in 
znanjem geografije. 
Učenci k uram prinašajo znanje in izkušnje, 
ki jih lahko preverjamo na različne načine. 
predznanje učencev pogosto povežem z uvodno 
motivacijo, saj tako ne dobijo občutka, da jih 
preverjam. večkrat se tudi zgodi, da učenci vedo 
veliko več, kot pa se v tistem trenutku spomnijo. 
Če predznanje pokaže, da je skladno z učnim 
načrtom, učence usmerim k učni snovi, ki jo 
morajo usvojiti.  
Sledi eden najpomembnejših elementov 
formativnega pouka, to je oblikovanje namenov 
učenja ter kriterijev uspešnosti, saj učenci na 
podlagi teh zbirajo dokaze ter vrednotijo in 
dobivajo povratno informacijo o doseganju cilja. 
v začetnih urah sem pri učencih zaznala težave 
Pri formativnem 
spremljanju/
preverjanju 
učitelj iz vloge 
posredovalca znanja 
prehaja v vlogo 
oblikovalca pouka, 
spodbujevalca 
in usmerjevalca, 
učenci pa se učijo 
in razmišljajo 
samostojno, 
učinkovito in 
kritično.
Vsi elementi 
formativnega 
spremljanja so 
pomembni za 
celovito poučevanje, 
gotovo pa je eden 
najpomembnejših 
elementov 
formativnega pouka 
oblikovanje namenov 
učenja ter kriterijev 
uspešnosti.
pri določanju kriterijev ter nalog in dejavnosti. 
potrebnih je bilo kar nekaj ur primerov, da so si 
učenci sami našli primerno aktivnost, s katero 
dokazujejo uspešnost glede na zastavljen cilj. 
c ilje lahko prikažemo na tabli in učenci si jih 
preoblikujejo v sebi razumljiv jezik, lahko pa 
si jih zapišejo tudi sami ob listanju učne snovi. 
n ačrt učenja naredimo skupaj, pri tem pa imajo 
učenci možnost sooblikovati učno uro, izbirati 
med aktivnostmi ter odločati o načinu usvajanja 
učne snovi. iz prakse lahko ugotovim, da je veliko 
bolje, če se cilji in kriteriji določajo ob začetku 
učnega sklopa, saj je potem nadaljnje delo veliko 
bolj tekoče in pregledno.
zbiranje dokazov ob reševanju nalog je 
individualno, v parih ali v manjših skupinah. 
pri tem je pomembno, da so učenci notranje 
motivirani, saj si tako snov tudi trajno 
zapomnijo. Učenci, ki imajo učne težave, rešujejo 
diferencirane naloge, učencem, ki so hitrejši, pa 
so na razpolago zahtevnejše naloge. izkušnje 
so pokazale, da morajo pripravljene naloge 
spodbujati k večji uspešnosti, da učenci ne 
izgubijo motivacije. 
Med zbiranjem dokazov si učenci medsebojno 
pomagajo, učijo drug drugega ter drug drugemu 
podajajo povratne informacije. Medsebojno 
sodelujejo, sprejemajo odločitve in jih morajo 
znati tudi pojasniti, kar se kaže predvsem pri 
medvrstniškem vrednotenju, pri čemer morajo 
upoštevati kriterije uspešnosti. Samovrednotenje 
vključujem v zbiranje dokazov, prav tako pri 
preverjanju in utrjevanju znanja, kjer učenci 
odgovarjajo na vprašanja o tekoči učni snovi ali 
pa drug drugemu zastavljajo kratka preverjanja. 
pogosto jim v pomoč na tabli prikažem 
nedokončane povedi za refleksijo. pri tem 
nadzirajo kakovost svojega dela, ocenijo, kolikšen 
del ciljev oziroma kriterijev so dosegli ter kateri 
so naslednji koraki, ki jih je še potrebno narediti.
Skozi ves pouk poteka povratna informacija v 
vseh smereh: učenec–učenec, učitelj–učenec 
in učenec–učitelj. Ta mora biti pravočasna, 
natančna in pojasnjena, saj tako izboljša 
razumevanje ter poveča motivacijo za nadaljnje 
delo, hkrati pa onemogoča, da bi učenci pri 
usvajanju učne snovi zašli v napačno smer. 
Tekom učne ure se je potrebno gibati med učenci, 
spremljati njihovo delo in jih usmerjati, saj le 
tako dobimo ustrezno povratno informacijo za 
vsakega učenca posebej, kar je pri večjem številu 
učencev lahko zelo naporno. prav tako opažam, 
da imam kar nekaj težav s podajanjem povratne 
informacije, saj se zavedam, da včasih ta ni 
najbolj natančna.
o pažam, da pogosto izvajanje takšnega pouka 
vpliva na to, da se učenci navadijo na aktiven 
46
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

in raziskovalni način učenja ter vedo, kaj se od 
njih pričakuje. Učenci postajajo samozavestnejši 
in motivirani, saj imajo občutek, da je njihovo 
znanje veliko boljše. o benem dobimo učitelji 
pregled, kateri izmed učencev zna organizirati 
svoje učenje, kateri so tisti, ki ne potrebujejo 
pomoči učitelja ter kateri so tisti učenci, ki 
pustijo, da jim naloge rešijo drugi. 
Učencem po učnih urah ali po končanem 
sklopu učne snovi pregledam zvezke, v katerih 
je zabeležena učenčeva aktivnost, rezultat ter 
napredek. n a ta način lahko bolje načrtujem 
pouk, saj tako ugotavljam, katerim geografskim 
vsebinam moram nameniti večjo pozornost 
pri utrjevanju znanja ter kje in pri katerih 
posameznikih se pojavljajo težave.
Sklep 
predstavljena načina izvajanja pouka, ki 
vsebujeta elemente formativnega spremljanja in 
vrednotenja, je smiselno uporabiti, zagotovo pa 
ju lahko vsak učitelj dopolni z lastnimi zamislimi. 
z aradi začetnega uvajanja so ti elementi skozi 
naloge veliko podrobneje razčlenjeni, saj se z 
učenci na formativni način dela šele privajamo. 
o b začetnih dvomih, ali bo izvajanje pouka 
uspelo, se sedaj poraja vprašanje, kako lahko 
še izboljšamo takšen način pouka. z agotovo z 
večkratnim izvajanjem in evalvacijo, kajti šele 
tako lahko ugotovimo, katere so najučinkovitejše 
strategije ter kakšen način dela ustreza učencem 
in tudi nam samim. 
Učenci v formativnem načinu poučevanja vidijo 
prednosti in tudi slabosti. 
prednosti: 
• vzdušje je veliko bolj sproščeno in zanimivo; 
• delajo lahko samostojno in si medsebojno 
pomagajo;
• sami sebe preizkušajo, če lahko nalogo rešijo;
• lahko učijo eden drugega in se med seboj 
pogovarjamo;
• delajo lahko v skupini in si izdelke med seboj 
vrednotijo;
• lahko se sami odločajo, kako dolgo se bodo 
zadržali pri posameznih nalogah … 
Slabosti: 
• zapiske učne snovi si morajo ustvarjati sami;
• nekateri učenci ne znajo sodelovati in 
pomagati;
• nekateri preveč klepetajo in s tem motijo  
pouk … 
izkazalo se je, da veliki večini takšno delo 
odgovarja, saj pozitivno vpliva na učne rezultate, 
na samozavest učencev, na razredno klimo ... 
Takšen način poučevanja omogoča ustvarjalen 
pristop, kar pa je eden glavnih namenov, saj 
želimo izboljšati spretnost in samostojnost 
učencev pri učenju ter povečati kakovost in 
trajnost pridobljenega znanja. 
Viri in literatura: 
1. Atlas Sveta za osnovne šole, 2003. Ljubljana: 
Geodetski zavod Slovenije.
2. holcar Brunauer, a., Bizjak, c., c otič Pajntar, 
J., Borstner, m., eržen, v ., kerin, m. idr., 2016: 
Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik 
za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod rS 
za šolstvo.
3. Program osnovna šola. Geografija, Učni načrt, 2011. 
Ljubljana: ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod 
rS za šolstvo. 
4. razvojni listovnik. dostopno na: http:/ /www.
eufolio.si/ (19. 4. 2017). 
5. Senegačnik, J., 2009. Geografija Evrope in Azije. 
Učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: 
modrijan. 
6. Senegačnik, J., drobnjak, B., 2009. Geografija 
Evrope in Azije. Delovni zvezek za 7. razred osnovne 
šole. Ljubljana: modrijan. 
7. Svet, 2003: šolska karta 1 : 500 000. Ljubljana: 
mladinska knjiga.
Opažam, da pogosto 
izvajanje takšnega 
pouka vpliva na 
to, da se učenci 
navadijo na aktiven 
in raziskovalni način 
učenja ter vedo, kaj 
se od njih pričakuje. 
Učenci postajajo 
samozavestnejši in 
bolj motivirani.
Foto: Anton Polšak
47
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

PrIL oGA 1: UrNA UčNA PrIPrAVA: GEoGrAfIj A – zAhoDNA EVroPA
Predmet: geografija razred: 7. razred 
UČna Tema: z ahodna Evropa 
UČna eno Ta: Lega in države z ahodne Evrope 
UčNI CILjI
Urni učni cilji:
- učenec na zemljevidu določi lego Zahodne evrope in imenuje države;
- * ovrednoti pomen evropredora; 
- usvaja nove zemljepisne pojme ter razvija veščine sodelovalnega učenja;
- usposablja se za samostojno delo z učbenikom, delovnim zvezkom, zemljevidom in drugimi viri;
- razvija veščino samostojnega učenja in krepi odgovornost za lastno znanje. 
Metode dela:
- razlaga;
- razgovor;
- delo z besedilom – BUS;
- analiza shematskega in kartografskega gradiva;
- primerjava;
- demonstracija;
- metoda vžn.
oblike dela: 
- frontalna;
- individualna; 
- delo v dvojicah;
- sodelovalno učenje;
- recipročno učenje. 
Učila in učni pripomočki: 
- Senegačnik, J., 2009. Geografija Evrope in Azije, Učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: modrijan. 
- Senegačnik, J., drobnjak, B., 2009. Geografija Evrope in Azije, Delovni zvezek za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: modrijan. 
- Atlas sveta za osnovno šolo, 2003. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.
- Svet, 2003: šolska karta 1 : 500 000. Ljubljana: mladinska knjiga.
Strategija vzgojno-izobraževalnega dela: pridobivanje učne snovi.
Učne korelacije: /
Novi pojmi, zemljepisna imena in 
podatki: evropredor. 
Potek dela
Potek dela in aktivnosti 
učiteljice
Potek dela in aktivnosti 
učencev
Učne metode in  
oblike, učila
1. orientiranje, 
naravnanje
aktiviranje predznanja/
motivacija
Učenci ozavestijo svoje 
predznanje.
oblikovanje ciljev 
ter iskanje strategij 
reševanja/učenja
oblikujejo cilje učnega 
sklopa v sebi razumljivo 
osebno obliko ter 
načrtujejo svoje strategije 
za dosego zastavljenih 
ciljev.
Učenci razvijajo 
veščino sodelovanja in 
komunikacije.
Učencem predstavim kviz 
z opisi držav Zahodne 
evrope. 
vodim razgovor. 
Sledi oblikovanje učnih 
ciljev (spodbujanje 
razmišljanja in 
usmerjanje), poročanje 
učencev ter podajanje 
povratnih informacij na 
zastavljene cilje/kriterije. 
Pomoč učencem z učnimi 
težavami. 
aktivirajo svoje predznanje 
v povezavi z obravnavano 
temo. naloga učenca je 
ugotoviti za katero državo 
velja opis. Svoje znanje 
ovrednoti s pomočjo 
semaforja. 
Ugotovijo, da se 
poimenovane in opisane 
države nahajajo v Zahodni 
evropi.
aktivno sodelujejo v 
razgovoru ter določijo namen 
učne ure. naslov zapišejo v 
zvezek. 
Preberejo nabor projiciranih 
učnih ciljev ter jih zapišejo 
kot namene in kriterije v sebi 
razumljivi obliki v zvezek. Pri 
tem načrtujejo strategije za 
dosego ciljev: razmišljanje 
o dejavnostih, ki bi vodile k 
uresničitvi zastavljenih ciljev. 
- Individualna;
- skupinska;
- razgovor, razlaga;
- metoda vžn;
- BUS;
- sodelovalno 
delo (kritično 
prijateljevanje).
48
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Potek dela
Potek dela in aktivnosti 
učiteljice
Potek dela in aktivnosti 
učencev
Učne metode in  
oblike, učila
1. orientiranje, 
naravnanje
Podajam povratno 
informacijo na zapisane 
kriterije. 
vodim razgovor. 
Svoje cilje primerjajo 
s sošolčevimi (kritično 
prijateljevanje) ter podajo 
povratno informacijo. 
 
Učenci samovrednotijo svoje 
trenutno znanje glede na 
podane cilje. 
2. Konstruiranje 
znanja
Izgradnja znanja, učenje
Učenci skozi delo 
pridobivajo izkušnje in 
nadgrajujejo znanje. 
razvijajo izbrano veščino 
s sodelovalnim učenjem in 
povratno informacijo.
Podam navodila, 
spremljam delo učencev, 
usmerjam, pomagam 
učno šibkejšim učencem, 
dajem ustrezno povratno 
informacijo, spodbujam 
vrstniško povratno 
informacijo in vodim 
razgovor. 
Učenci se razdelijo v 
heterogene skupine, ki so 
sestavljanje iz učencev po 
različnih učnih zmožnostih. 
Zbirajo podatke ter iščejo 
odgovore na zastavljena 
vprašanja.
Učenci delajo individualno in v 
parih (kritično prijateljevanje) 
ter delo v skupini (učenci 
si med seboj svetujejo 
in podajajo povratno 
informacijo). 
Pri zbiranju dokazov 
uporabljajo za lažjo 
preglednost kot orodje 
semafor ter tako podajajo 
sprotno povratno informacijo 
učitelju. 
* učenci z učnimi težavami 
imajo prilagojeno gradivo; 
* učenci z višjimi sposobnosti 
rešujejo dodatno nalogo. 
- Frontalna;
- individualna;
- sodelovalno 
učenje;
- razlaga;
- razgovor;
- recipročno 
učenje;
- analiza besedila 
kartografskega 
materiala;
- analiza dela z viri;
- zemljevid.
3. Uporaba, 
sinteza, 
ustvarjanje, 
združeno s 
preverjanjem 
in podajanjem 
učne snovi
Zbiranje dokazov in 
priprava predstavitve
Učenci preberejo 
besedilo, se orientirajo 
na zemljevidu, razvijajo 
spretnost kritičnega 
razmišljanja s samoanalizo, 
načrtujejo izboljšave ter 
se dokažejo v spretnosti 
dela z viri in medsebojnega 
sodelovanja.  
Podam navodilo za delo 
v heterogenih skupinah. 
Usmerjam jih pri 
nadaljnjem delu in zbiranju 
dokazov. 
Podajam jim ustrezno 
povratno informacijo. 
Učencem z učnimi 
težavami pomagam, 
učence z boljšimi 
sposobnosti vzpodbujam. 
Časovno omejim delo. 
Učenci samostojno 
pregledujejo vire, iščejo 
informacije in zbirajo dokaze. 
Iz podatkov nadgradijo svoje 
znanje. 
Učni listi, s pomočjo katerih 
učenci sami iščejo dokaze, 
so sestavljeni iz treh sklopov, 
prilagojenim kriterijem učenja 
ter različnim oblikam in 
metodam dela (Priloga): 
1. Lega, države in glavna 
mesta 
2. Pojmi: Britansko otočje, 
velika Britanija, anglija
* 3. Prometna povezanost 
Znotraj heterogene skupine 
si izmenjajo dokaze in jih po 
potrebi dopolnijo ali popravijo.
- Individualna;
- sodelovalno 
učenje (kritični 
prijatelj);
- razgovor;
- razlaga;
- primerjava;
- demonstracija;
- analiza 
shematskega in 
kartografskega 
gradiva. 
Preverjanje Po posamezni končani 
aktivnosti dela pregledam 
delo učencev. Poročanje 
učencev spremljam in 
dopolnjujem s pomočjo 
elektronskih prosojnic. 
Učenci poročajo o svojem 
delu, sproti preverjajo svoje 
ugotovitve ter jih po potrebi 
dopolnjujejo s pomočjo 
tabelske slike. 
Izpolnijo nemo karto Zahodne 
evrope, tako da opremijo 
morja, oceane, države 
in njihova glavna mesta. 
Poznajo skupnost Beneluks. 
razlikujejo med pojmi: v . 
Britanija, Britansko otočje in 
anglija.
- Individualno in 
skupinsko; 
- razgovor in 
razlaga;
- metoda vžn, 
BUS;
- metoda 
ovrednotenja 
dela.
49
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Potek dela
Potek dela in aktivnosti 
učiteljice
Potek dela in aktivnosti 
učencev
Učne metode in  
oblike, učila
3. Uporaba, 
sinteza, 
ustvarjanje, 
združeno s 
preverjanjem 
in podajanjem 
učne snovi
Podkrepitev učnih ciljev o 
prometni povezanosti. 
Učence usmerim h karti. 
Podam navodilo ter vodim 
razgovor. 
Projiciram video: 
animacija e vropredora 
– http:/ /www.mozaweb.
com/sl/Search/
global?lexikontypeid 
=7&search=evropredor. 
Učenci iz karte razberejo, da 
je Britansko otočje na površju 
brez železniške povezave s 
celino. razvije se razgovor 
o pomenu evropredora za 
evropo in veliko Britanijo. 
evropredor označijo na nemi 
karti. 
4. Utrjevanje in 
refleksija 
Utrjevanje
refleksija in 
samovrednotenje
Učenci naredijo 
samorefleksijo na podlagi 
izdelane neme karte 
ter zapisa. razmislijo o 
nadaljnjih korakih učenja 
obravnavane teme.
v rstniška povratna 
informacija.
Podam navodila za 
utrjevanje. 
Pridobim povratno 
informacijo.
Usmerjam, nudim 
podporo, po potrebi 
sodelujem pri oblikovanju 
konstruktivne povratne 
informacije ter spodbujam 
učence ob zapisu 
samoevalvacije. 
 
- »dobro obvladam …« 
- »deloma obvladam …«
- »naučiti se še moram 
…«
vodim razgovor. 
Učenci samostojno rešijo vajo 
23 v delovnem zvezku, str. 15. 
Z vrstniškim vrednotenjem 
ugotovijo, kolikokrat so 
predvideli napačni odgovor. 
odgovore individualno 
dopolnijo ter naredijo 
samoevalvacijo tekoče ure. 
Učenci predstavijo svoje 
odgovore.  
- Individualno, v 
parih; 
- razgovor;
- vrstniško 
vrednotenje.
5. Samostojno 
delo/domača 
naloga
Domača naloga diferenciacija: 
1. Poišči fotografije vsaj štirih zahodnoevropskih držav in jih 
prilepi v zvezek ter jih poimenuj. 
2. v zimskih počitnicah se ti obeta potovanje v Zahodno 
evropo. Zapiši sestavek, kjer boš navedel vsaj pet 
poznanih dejstev o tem delu evrope. 
Povratna informacija učiteljici s pregledom opravljenih 
nalog. 
- Frontalna;
- podajanje. 
LEGA IN Dr ŽAVE zAhoDNE EVroPE
d ejavnost 1: l ega in države 
z reševanjem nalog boš določil lego z ahodne Evrope ter spoznal njene države. pomagaj si z zemljevidom.
a) n a nemi karti označi ocean ter morja, ki oblivajo z ahodno Evropo. 
b) v karto vpiši države , ki jih prištevamo k z ahodni Evropi, ter njihova glavna mesta. 
c) n a karto vriši začetni poldnevnik, ki poteka skozi z ahodno Evropo. 
d) v učbeniku poišči pojem Beneluks (U 58) ter izraz razloži v zvezek. n a nemi karti ga označi s šrafuro in jo dopolni 
z legendo. 
Ko dokončaš nalogo, izdelek primerjaj s sošolcem. Skupaj jo dopolnita ter izboljšajta.
e) S sošolcem primerjajta zahodnoevropske države po velikosti. 
Dejavnost 2: Britansko otočje, Velika Britanija in Anglija 
50
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

V parih rešite uganko ter sledite navodilom.
Špela je čez poletne počitnice obiskala Britansko otočje, Peter je bil na počitnicah pri svoji teti v Angliji, Janja 
pa je potovala po Veliki Britaniji. 
n avodilo: 
z rdečo barvo na nemi karti iz prejšnje naloge obkroži območje, kjer se je nahajala Špela, z zeleno Peter ter z modro 
Janja. 
Izdelaj ustrezno legendo! 
* Dejavnost 3: Prometna povezanost 
Nalogo rešuješ v skupini skupaj s sošolci, ki so rešili preostali dve nalogi v celoti.
a) o glejte si zemljevid ter razmislite, katera zahodnoevropska država nima železniške povezave z drugimi državami. 
b) preberite si sestavek o Evropredoru v učbeniku str. 59 ter razmislite o pomenu Evropredora za v eliko Britanijo 
ter Evropo. 
c) Evropredor z rdečo barvo vrišite na nemo karto ter ga označite v legendi. 
DoDATEN UčNI LIST 
1. Lega in države 
k arta: Lega Zahodne evrope – dodaten učni list 
vir: http:/ /mss.svarog.si/geografija/index.php?page_id=11181.
51
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

PrIL oGA 2: UrNA UčNA PrIPrAVA: GEoGrAfIj A – Srednja Evropa
Predmet: geografija razred: 7. razred 
UČna Tema: Srednja Evropa 
UČna eno Ta: Naravnogeografske značilnosti Alp  
UčNI CILjI
Urni učni cilji:
- učenec na zemljevidu določi geografsko lego alp in imenuje države, v katere segajo alpe;
- na zemljevidu ugotovi smer slemenitve;
- opiše preoblikovanje alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin; 
- utemelji, zakaj se z višino spreminjata podnebje in rastlinstvo (le nekateri učenci);
- usvaja nove zemljepisne pojme in razvija veščine sodelovalnega učenja;
- usposablja se za samostojno delo z učbenikom, delovnim zvezkom, zemljevidom in drugimi viri;
- razvija veščino samostojnega učenja in krepi odgovornost za lastno znanje. 
Metode dela:
- razlaga;
- razgovor;
- delo z besedilom – BUS;
- analiza slikovnega, shematskega in kartografskega gradiva;
- primerjava;
- demonstracija;
- metoda vžn.
oblike dela: 
- frontalna;
- individualna;
- delo v dvojicah;
- sodelovalno učenje;
- recipročno učenje. 
Učila in učni pripomočki:
- Senegačnik, J., 2009. Geografija Evrope in Azije, Učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: modrijan. 
- Senegačnik, J., drobnjak, B., 2009. Geografija Evrope in Azije, Delovni zvezek za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: modrijan. 
- Atlas sveta za osnovno šolo, 2003. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.
- Svet, 2003: šolska karta 1 : 500 000. Ljubljana: mladinska knjiga.
Strategija vzgojno-izobraževalnega dela: pridobivanje učne snovi.
Učne korelacije: naravoslovje. 
Novi pojmi, zemljepisna imena in podatki: ledenik, ledeniška morena, ledeniški jezik.
Potek dela Potek dela in aktivnosti  
učiteljice
Potek dela in  
aktivnosti učencev
Učne metode in  
oblike, učila
1. orientiranje, 
naravnanje
Aktiviranje predznanja in 
motivacija
Učenci ozavestijo svoje 
predznanje s pomočjo 
SPIn analize.
oblikovanje ciljev 
ter iskanje strategij 
reševanja/učenja
oblikujejo cilje učnega 
sklopa v sebi razumljivo 
osebno obliko ter 
načrtujejo svoje strategije 
za dosego zastavljenih 
ciljev.
Učenci razvijajo 
veščino sodelovanja in 
komunikacije.
Podam navodila za izvedbo 
SPIn analize. Prikažem zapis v 
obliki miselnega vzorca.  
vodim razgovor. 
Podam navodilo za branje 
besedila: Ledeniki v alpah in 
njihovo krčenje (U 47). 
vodim razgovor. 
Sledi oblikovanje učnih ciljev. 
Spodbujanje s strani učitelja, 
poročanje učencev ter 
podajanje povratnih informacij 
na zastavljene cilje/kriterije. 
Pomagam učencem z učnimi 
težavami (diferenciacija 
strategij). 
Podajam povratno informacijo 
na zapisane kriterije. 
Preverjanje predznanja na 
zastavljene kriterije. 
aktivirajo svoje predznanje v 
povezavi z ledeniki in površju 
mladonagubanega gorovja. 
aktivno sodelujejo v 
razgovoru ter določijo namen 
učne ure. naslov zapišejo v 
zvezek. 
Učenci razmišljajo o vzrokih 
in posledicah krčenja 
ledenikov. 
Preberejo nabor projiciranih 
učnih ciljev ter jih zapišejo 
kot namene in kriterije v sebi 
razumljivi obliki v zvezek. 
Pri tem načrtujejo strategije 
za dosego ciljev: razmišljajo 
o dejavnostih, ki bi vodile k 
uresničitvi zastavljenih ciljev. 
Svoje cilje primerjajo 
s sošolčevimi (kritično 
prijateljevanje) ter podajo 
povratno informacijo. 
 
Učenci s semaforjem 
ocenijo trenutno doseganje 
posameznega kriterija.
- Individualna;
- skupinska;
- razgovor;
- metoda vžn;
- BUS;
- sodelovalno 
delo (kritično 
prijateljevanje).
52
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Potek dela Potek dela in aktivnosti  
učiteljice
Potek dela in  
aktivnosti učencev
Učne metode in  
oblike, učila
2. Konstruiranje 
znanja
Izgradnja znanja, učenje
Učenci skozi delo 
pridobivajo izkušnje in 
nadgrajujejo znanje. 
razvijajo izbrano veščino 
s sodelovalnim učenjem in 
povratno informacijo.
Podam navodila, spremljam 
delo učencev, usmerjam, 
pomagam učno šibkejšim 
učencem, dajem ustrezno 
povratno informacijo, 
spodbujam vrstniško povratno 
informacijo in vodim razgovor. 
Učenci se razdelijo v 
heterogene skupine, ki so 
sestavljene iz učencev po 
različnih učnih zmožnostih. 
Zbirajo podatke ter iščejo 
odgovore na zastavljena 
vprašanja.
delajo individualno in v parih 
(kritično prijateljevanje) 
ter v skupini (učenci si med 
seboj svetujejo in prejemajo 
povratno informacijo). 
Pri zbiranju dokazov 
uporabljajo semafor in tako 
podajajo sprotno povratno 
informacijo učitelju. 
* učenci z učnimi težavami 
imajo prilagojeno gradivo; 
* učenci z višjimi sposobnosti 
rešujejo dodatne naloge. 
- Frontalna;
- individualna;
- sodelovalno 
učenje;
- razlaga;
- razgovor;
- recipročno 
učenje;
- analiza 
besedila, 
slikovnega in 
kartografskega 
materiala;
- analiza dela z 
viri;
- zemljevid.
3. Uporaba, 
sinteza, 
ustvarjanje
zbiranje dokazov in 
priprava predstavitve
razvijajo spretnost 
kritičnega razmišljanja s 
samoanalizo, reflektirajo 
celoten proces, načrtujejo 
izboljšave ter se dokažejo 
v spretnosti dela z 
viri in medsebojnega 
sodelovanja.  
v rstniško vrednotenje. 
Podam navodilo za delo 
v heterogenih skupinah. 
Usmerjam jih pri nadaljnjem 
delu in zbiranju dokazov. 
Podajam jim ustrezno 
povratno informacijo. 
Učencem z učnimi težavami 
pomagam, učence z boljšimi 
sposobnosti spodbujam. 
Časovno omejim delo. 
Učenci rešujejo naloge in 
iščejo dokaze. 
Učni listi so sestavljeni iz 
štirih sklopov, prilagojenim 
kriterijem ter različnim 
oblikam in metodam dela 
(Priloga): 
1. cilj: lega in slemenitev; 
2. cilj: nastanek alp;
3. cilj: ledeniške oblike; 
**4. cilj: Podnebje in 
rastlinstvo (cilj je 
namenjen le nekaterim 
učencem). 
Učenci iz podatkov oblikujejo 
zaključke ter nadgradijo svoje 
znanje. ob tem odpravijo 
napačne predstave in utrdijo 
pravilne.
Znotraj heterogene skupine 
si izmenjajo dokaze in jih po 
potrebi dopolnijo ali popravijo.
- Individualna;
- sodelovalno 
učenje (kritični 
prijatelj);
- razgovor;
- razlaga;
- demonstracija;
- primerjava;
- demonstracija;
- analiza 
slikovnega, 
shematskega in 
kartografskega 
gradiva;
- prtički.
4. Preverjanje, 
utrjevanje in 
refleksija
Preverjanje in utrjevanje
refleksija in 
samovrednotenje
Učenci oblikujejo 
spretnost sodelovanja, 
ustvarjalnosti ter 
kritičnega razmišljanja, 
s poudarkom na 
argumentaciji ter 
zastavljanju vprašanj. 
v rstniška povratna 
informacija.
Po končani aktivnosti dela 
po skupinah pregledam delo 
učencev. Poročanje učencev 
spremljam in dopolnjujem 
s pomočjo elektronskih 
prosojnic. 
Učencem zastavim vprašanja, 
ki se nanašajo na zapisane 
kriterije ob začetku učne 
ure. Pridobim povratno 
informacijo.
Usmerjam, nudim podporo, 
po potrebi sodelujem pri 
oblikovanju konstruktivne 
povratne informacije ter 
spodbujam učence ob zapisu 
samoevalvacije. 
k aj sem izvedel? 
Učenci poročajo o svojem 
delu, sproti preverjajo svoje 
ugotovitve ter jih po potrebi 
dopolnjujejo s pomočjo 
tabelske slike. 
Učenci nadgrajujejo 
svoje znanje ter utrjujejo 
pridobljeno snov tako, da 
odgovarjajo na vprašanja ter 
svoj odgovor samovrednotijo. 
odgovore med seboj 
primerjajo. 
Skupna analiza ter 
samovrednotenje s pomočjo 
prosojnic, kjer si izberejo 
oblačke z nastavljenimi 
začetnimi odgovori. odgovore 
dopolnijo ter tako naredijo 
refleksijo ter vpogled naprej. 
- Individualno in 
skupinsko;
- razgovor in 
razlaga;
- metoda vžn;
- metoda 
ovrednotenja 
dela.
53
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Potek dela Potek dela in aktivnosti  
učiteljice
Potek dela in  
aktivnosti učencev
Učne metode in  
oblike, učila
- »Pogled nazaj …« 
- »Pogled naprej …«
vodim razgovor.
Predstavijo svoje odgovore. 
5. Samostojno 
delo/domača 
naloga
Domača naloga diferenciacija: 
1. rešijo v ajo 18: Ledeniške oblike, v delovnem zvezku na strani 
11. 
2. Zapišejo besedilo z naslovom: Alpe, kot jih vidijo ptice. Pri 
tem upoštevajo vso pridobljeno znanje.
Povratna informacija učiteljici ob pregledu nalog. 
- Frontalna;
- podajanje. 
NArAVNoGEoGrAfSKE zNA čILNo STI ALP
Dejavnost 1: 
Alpe so osrednje mladonagubano gorstvo Evrope in se raztezajo v loku 1200 km.
a) S pomočjo zemljevida določi lego Alp in jo zapiši v zvezek. To narediš tako, da: 
• omejiš dele Evrope, v katere se Alpe raztezajo;
• poskušaš omejiti Alpe glede na naravne enote;
• poimenuješ države, v katere se raztezajo in določiš najbolj izraziti alpski državi;
• poimenuješ najvišji vrh Alp. 
b) n a namiznem zemljevidu s flomastrom podčrtaj imena gorskih skupin: Bernske Alpe, Dolomiti, Visoke Ture in 
Karavanke. 
S podčrtovanjem si označil smer slemenitve Alp. Smer slemenitve zapiši v zvezek. 
Svoje odgovore primerjaj v paru, nepravilne odgovore popravi ali jih dopolni.
Dejavnost 2: 
Alpe so nastale s približevanjem Afriške in Evrazijske plošče. 
a) o glej si sliko n agubanih skladov apnenca ter sliko n astanek Alp. 
• preveri, ali so faze nastanka Alp razporejene v pravilnem vrstnem redu. 
• Primerjaj spodnjo sliko s skico ter ji določi fazo nastanka. 
V paru izmenjaj mnenje glede nastanka Alp ter ugotovitve nastanka zapiši v zvezek. 
Slika 1: nagubani skladi apnenca – Guba pri modreju 
Vir: http:/ /zoranovo.blog.siol.net/2010/01/11/volcanski-apnenci-z-
rozenci/. 
Slika 2: nastanek alp 
Vir: Senegačnik J., 2009, str. 46.
1.
2.
3.
4.
54
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

b) S sošolcem s pomočjo prtička prikažita proces nastanka mladonagubanega gorovja. pomagajta si z zgornjo skico. 
Dejavnost 3: 
Poleg notranjih sil, ki preoblikujejo Alpe, so pomembne tudi zunanje sile. Ena izmed njih so ledeniki.
Nalogo rešuješ v paru.
a) pred več tisočletji so bile Alpe pokrite z debelim ledenim pokrovom. 
 S sošolcem si oglejta skico n astanka ledeniške doline (U 46) ter si izmenjajta mnenje o njenem nastanku. 
 Opis nastanka ledeniške doline zapišita v zvezek. Zapis lahko dopolnita še s skico. 
b) v vznožju gora so se talili ledeniki in nastale so različne ledeniške oblike. 
Slika 3: rečni relief pred in po poledenitvi
Vir: https:/ /eucbeniki.sio.si/geo1/2501/index.html.
• o glejta si zgornji skici in poskušajta opisati delovanje ledenika na površje. 
• priložene fotografije umestita v skico l edeniško preoblikovan relief in jih poimenujta. 
• o glejta si skico značilna ledeniška oblika (U 47) ter jo primerjajta s fotografijami. Tako bosta preverila 
pravilnost odgovorov. r azlago neznanih oblik poiščita v učbeniku. 
• Naštete ledeniške oblike zapišita v zvezek. Ledeniško obliko, ki vama je neznana, podkrepita z razlago 
iz učbenika. 
Sošolcu podajte celotne zapiske, da vam jih ovrednoti.
Svoje odgovore primerjajte znotraj skupine, nepravilne odgovore popravite ali jih dopolnite.
** Dejavnost 4:
podnebje in rastlinstvo Alp
a) Za Alpske pokrajine je značilno tudi posebno podnebje.
• o glej si karto Temperature in padavine v Evropi (U 11). 
• n a karti poišči Alpe ter klimogram, ki predstavlja podnebje tega območja. 
• k limogram analiziraj. njegovo podnebje poimenuj in ga zapiši v zvezek. 
b) Za Alpe so značilni tudi višinski rastlinski pasovi.
• o glej si sliko r astlinski višinski pasovi v avstrijskih Alpah (U 48). 
• Utemelji, zakaj so v Alpah nastali rastlinski višinski pasovi. Odgovor zapiši v zvezek.
• iz skice poskušaj razbrati, na kateri višini potekata gozdna in snežna meja. pojma razloži in ju zapiši. 
Svoje odgovore primerjaj s sošolci, nepravilne odgovore popravi ali jih dopolni.
55
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse