Življenjsko vprašange Slovencev: Srednfe šole v Trstu. (Dalje in konec.) Številke govore! Govorili so in trdili celo v opravičilo, ker nam ne dajo slovenskih srednjih šol, da zato nimamo zadostnega materiala. Statistika z naših nemških srednjih šol nam kaže pa ravno nasprotno. Število slovenskih otrok na tržaških nemških srednjifo šolah od leta do leta narašča! Na c. kr. državni gimnaziji v Trstu je vstopilo v šolskem !etu 19U2/03 v prvo šolo 31 slovenskih otrok, vseh Slovencev je bilo pa v tem letu na tem zavodu 139; v šolskem letu 1903/04 je vstopilo 38 slovenskih otrok. vseh Slovencev je bilo 141; v šolskem letu 1904/05 je vstopilo 40 Slovencev, vseh je bilo 132: v šolskem letu 1905/06 jih je vstopilo 34, vseh je bilo 142; v šolskem letu 1906,07 jih je vstopilo 32, vseh je bilo 136; v šolskem letu 1907/08 jih je vstopilo 36, vseh je bilo 138; v šolskenu letu 1908/09 jih je vstopilo 42. vseh je bilo 148; v šolskein letu 19091910 jih je vstopilo 54, vseh je bilo 177; v šolskem letu 1910/11 jih je vstopilo 61, vseh je bilo 199; v šolskem letu 1911/12 jih je vstopilo 79, vseh je bilo 230. Letos je učencev, ki obiskujejo na zavodu slovenščino, 245. Iz te statistike jasno razvidimo, da na gimnaziji število slovenskih otrok konstantno raste ter da je očitek glede primanjkljaja materiala popolnoma neutemeljen in krivičen. Sistera na državnih nemških šolah. Nemci smatrajo šolo v prvi vrsti za politikum. Gotovo je, da nemški učiri jezik dela slovenskemu dijaku mnogo preglavic in težkoč in je to vzrok neuspehom, ki se deIoma kažejo, zakaj talentiranost so slovenskim dijakom vedno lojalno pripoznali. Tako nam notranje zatiranje poizgubi mnogo slovenskih otrok, ki bi na slovenski srednji šoli gotovo odlično zdelovali. Zaradi pritiska često zataje ctroci svojo narodnost in samo letos bi lahko našteli do 21 takih slučajev. Pa so še drugi pedagoški nestvori tu! Učenec je namreč sara volil, če hodi v prvem letu k slovenščini ali ne. Če se je prijavil, je moral potem tudi obiskovati do konca leta predmet. In če je padel, je moral repetirati, ni bil pa obvezen. da ie hodil še k slovenščini naslednje leto. Ta unikum na pedagoškem polju je pripravil marsiikaterega slovenskega dijaka, da se je vpisal rajši za Nemca! Celo to se je zgodilo, da je učenec grozil učitelju, da izstopi od slovenščine, če mu ne da dobrega reda. Žalostno sliko nam tudi kaže malo število slovenskih dijakov, ki dokončajo nemške srednje šole. Tako je bilo v šol. letu 19d2/3 v I. letu 31, v VIII. le 9 Slovencev , „ 1903/4 . , , 38, , , „ 10 , , 1904/5 . . , 40, , . . 5 , . 1905/6 . . . 34, „ . „ 5 , 1907/8 » . 1908/9 , , , , 1909/10 1910/11 » » » » 32, , 36, 42, 54, 61, , 1911/12 , „ , 79, » 7) » » » » » » » # » » 1> V 7) » V » 10 12 9 Nehote se moramo vprašati po vzroku malega števila slcwenskih dijakov, ki dovrše srednjo šolo. Vzrok pa ni tako težko dobiti. Do pete šole ima dijak vedno ix)rbo z učnim jezikom. In ker mora on delovati zaradi težkoč takorekoč s podvojenimi močmi, so do pete šole njegove moči mnogo bolj absorbirane od njegovih sošolcev. Slovenski dijak prične pešati, njegove moči so že precej izčrpane. To vse je pedagoško utemeljeno, zakaj na materinski pouk elementarne šole, sodi pouk v materinščini tudi v srednji šoli, ker sicer je vse protinaravno. Nič boljše ni z realkami! Statistika realke in vpogled v pouk, nam kaže iste hibe. V šolskem letu 1902/3 je bilo v I. r. 26, v VII. r. le I, vseh 77 Slov. 1903/4 ", , , , , 13, 1904/5 „ „ , _ , 12, 1905/6 „ , , „ „ 18, 1906/7 „ „ , , , 22, , , , 13, „ „ „ 25, . , . 21, , . , 25, „ „ „ 21, » 7> 3, 2, 2, 2, 2, 62 61 62 71 76 85 91 90 93 1907/8 1908/9 1909/10 . 1910/11, 1911/12, Razmere in hibe so tu iste, kakor na gimnaziji. Pripra^nice, pedagoški nestvori! Da tem laglje vlada zadržuje realizacijo slovenskih srednjih šol, je ustvarila poseben pedagoški nestvor šoistva: naše c. kr. pripravnice! Pripravnica v ulici Sv. Frančiška in na Proseku imajo nalogo v dveh letih naučiti slovenskega dijaka nemščine, da bi mogli potem prisostvovati pouku na srednji šoli s tujim — nemškim — učnim jezikom, To je pien na slovensko deco! Najprej se opleni slovenskega dijaka za celi dve šolski leti — ker niso prej preskrbeli za pouk v nemščini — potem ga pa še primorajo v nemško srednjo šolo in ga oplenijo nadaljnega pouka v materinščini. A še večje zlo napravijo s tem, ker zamore slovensko dijaštvo v srednji šoli, kakor smo že preje dokazali. Slovenski dijak ie tudi še potem izpostavljen, posebno na realki. pritisku nemškega učnega jezika, ker nečejo uvaževati položaja slovenskega dijaka in nečejo odjenjati od principa, da bi slovenskega dijaka. prej poučevanega v materinščini. že v pi vih letih naravnost ne tiranizirali z nemščino. Temu je kriv nezdrav šolski zistem! Pripravnice so pa absoiutno nesprejemljivi pedagoški nestvori, Ki se naj v njih v dveh letih priuči siovenski dijak nemščine (medklic: Niirenberger Trichter!) neglede na to, da v teh dveb letih pride lahko precej iz tira v materinščini. In najtežja obsodba tega šolskega sistema je že prej dokazano dejstvo, da se marsikaterikrat slovenski učenci. tudi če so nadarjeni, nekako izčrpajo v boju s težavami neprimernega učnega jezika, tako da često opešavajo v V. ali VI. razredu, in jih le zaradi tega tako malo dokonča srednjo šolo. S pedagoškega in narodno gospodarskega stališča je pa potreba pripravnice odpraviti«! Zahtevamo realno gimnazijo! Statistika realke in gimnazije nam kaže, da bi bil najprimernejši tip za nas realna gimnazija. Malo število slovenskih dijakov na realki nam sicer kaže, da ni pravega umevanja med našim Ijudstvom za realni študij, a ravno s tipom slovenske realne gimnazije bi odpadla tudi ta hiba. Mnogo Slovencev na realki hodi sedaj k italijanščini, odkar velja sloven- ščina kot obligaten predmet, in tako bi število slovenskih otrok za realno gimnazijo še znatno naraslo, kakor hitro odpade ono zlo nemškega učnega jezika. Iz Trsta bi bilo računati po sedanjih statistikah okroglo na 350 siovenskih dijakov za realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Gotovo pa ie, da bi število znatno naraslo iz Trsta samega, kakor hitro odpade zlo nemškega učnega jezika; mnogo bi pa prihajalo v Trst tudi izventržaških dijakov na realno gimnazijo, ako dobe Slovenci srednjo šolo v svojem jeziku. 0 Iz naše okolice bi se vsulo še ono veliko število učencev, ki ob sedanjih razmerah (na Primorskem!) zaradi nepoznavanja nemškega učnesa jezika sploh ne moreio v državne srednie šole. Pravico imamo Slovenci. da zahtevamo ravno sedaj srednjih šol! Sedaj, ko se Italijanom pripravlja izpolnitev zadnje zahteve na šolskem polju, ko se za Nemce, kakor doslej, trosijo milijoni, in ko se je pri uradnem ljudskem štetju izkazalo, da je Trst največje slovensko mesto, ne smemo moičati, morarno marveč glasno in odločno uveljavljati svoje zahteve, ki so upravičene z narodnega stalisča, v interesu same države in naravnost tudi po istem naziranju, ki brani mučiti' nemo žival, toliko bolj pa nežno šolsko mladino. Bojazen o hiperprodukciji inteligentnega proletariata. Pomislek, da bi slovcnske srednje šole dale preveč inteligenčnega proletanata, ni na mestu: iz realne gimnazije vodi pot ne samo na vseučilišče, nego tudi na tehniko in sploh v praktične poklice. v katerih je doslej še veliko premalo Slovencev. Oni, ki ne bi mogli nadaljevati v srednjih, bi še dobili raesta v trgovskih in obrtnih šolah. In tudi če se iinajo izseliti čez morie, je za njih in za narod bolje, ker gredo v novo domovino kot strokovno izobraženi in za boljše ,«lužbe usposobIjeni delavcl, namesto le kot težaki. Tožba, da naši starši ne znajo ceniti realk, bi tudi tu odpadla. Starši pač ne morejo naprej vedeti, za kaj je njih otrok bolj sposoben. Sedaj, če so ga dali v realko ali gimnazijo, je bila njih usoda in pot določena. V realni gimnaziji se pa dijak še!e v višjih razredih odloči za isto stroko, za katero je tekom let pokazal več sposobnosti in nagnenja. Resolucija. K sklepu referata je ravnatelj Ivan Vrščai predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Učiteljsko društvo za Trst in okolico zbrano na svojem jesenskem sestanku dne 21. novembra 1912, opozarja politiško vodstvo Slovencev v Trstu, da je slovensko šolsko vprašanje še zmeraj nerešeno in da se od zahtev, izraženih na velikem zborovanju v ^Nar. domu« dne 2. julija 1911, ni izpolnila niti ena točka. V smislu današnjih razprav in nasvetov pa opozarja: 1. Da naj obrne imenovano vodstvo svojo pozornost dejstvu, da se ravnokar vrše priprave, da se uresniči prva točka citiranega šolskega programa, namreč tičoča se obveznosti slovsnskega jezika na državnih ljudskih šolah v Trstu. 2. Z ozirora na posebne okoliščine se zdi zbranemu učiteljstvu, da bi bil baš sedaj čas, da se vodstvo Slovencev y Trstu z vso energijo zavzame za to, da se nemudoma realizira tretja točka omenjenega šolskega programa, da se namreč čimprej ustanovi realna gimnaziia s slovenskim učnim jezikom v Trstu ali da se osnujejo vsaj na obstojeei drž. gimnaziji take paralelke s slovenskim učnim je- zikom. * Zaradi pomanjkanja časa (pozne ure) se je predavanje tov. Marice Gregoričeve o potovanju po Skandinaviji preložilo na poznejši čas. Gospod nadzornik .Neckermann naznanja, da je prošnji učiteljstva ustregel in podaljšal rok za referate okr. učit. konference do 10. decembt\a t. 1. Tov. Grbec govori o razliki in krivici, ki se godi učiteljstvu pri podeljevanju petletnic. Izreče se za enakopravnost deiin. učiteljstva, provizoričnega in učiteljic. Izreče se za veljavo petletnic, računanih po drugem izpitu. Opozarja, da je italijansko učitelistvo že storilo korake v tem smislu. Unela se je večja debata. Dr. VVilfan pojasnjuje staiišče iz šolskega odseka v mestnem svetu. Predsednik tov. Ferluga pozove tov. Grbca, da izroči društvu pismeno svojo zahtevo, ki jo bo odbor uvaževal. * »Grazer Tagblatt« in naše zborovanie. »Grazer Tagblatt« ki sliši telefonska ušesa nemških učiteljev, se je zaietaval v naše zborovanje in hoče svoje denunciantske pušice izpuščati na posamezne osebe. Za svoj napad je prejel v »Edinosti« (št. 328) prav primeren odgovor in ker se nam zdi potrebno, da ga dodamo svoji razpravi in statistikam, ga objavljamo. Glasi se: »Graški petelinček je šele zadnji četrtek prinesel odgovor v »svojih štimcah« na članek, ki ga je »Edinost« priobčila v nedeljo, dne 10. t. m. Ali je gospodi tako sapo zaprlo, da so rabili nad deset dni za odgovor? — Ne bomo se prerekali s to gospodo, ampak damo jim samo nekaj popra. Glede znanja nemščine naj gospoda kar molče. Oni redki naši učitelji, ki so kedaj delovali na trž. mestnih nemških šolah, znajo vsaj toliko nemščine, kakor gospodje s severa; o tem dobe gospodje neovržne dokaze v zapisnikih teh šol, kjer so črno na belem zabeleženi — pogreški nemških učiteljev. Na to stran kar tiho! — Da pa se Slovenci sploh Nemcev ne bojimo, je dokaz to, rla so na tržaški gimnaziji dobivali za izborno znanje nemščine »Schillerpreise« — Slovenci! Da pa se nemški učitelji nimajo pravice upirati uvedenju obveznosti« deželnih jezikov, je jasno, ako pogledamo v »Jahresberichte« teh zavodov. Tu najdemo, da je bilo v posameznih prvih razredih teh šol leta: 1897/8 med 57 učenci 2 Nemca in 55.Lahov in Slov. 1897 8 1894/5 1897/8 1906/7 1903-;4 1897 8 1909 10 1905/6 1892/3 1909M0 Razmerje med nemškimi in nenemškimi učenci je torej bilo odstotkih v teh letih: 3.9:96.1, 6.9:93.1, 7.2:92.8, 7.4:92.6 10.0:90.0, 11.5:88.5, 12.1:87.9, 12.9:87.1, 13.0:87.0, 15.4:84.6, 23.1:76.9. In v vseh teh razredih r.i znal učitelj niti laški niti slovenski! Če je to nemška šola, potem seveda moramo molčati. A za pametne ljudi je to !e ponemčujoča šola z glavnim namenom, da se v Trstu ustanovi močna naselbina nemških učiteljev. Gospodom učiteljem na teh šolah pa Dovemo, da jim tudi apel na javnost ne bo pomagal, in kakor hitro se naše šolstvo izpopolni (kar se mora prav kmalu zgoditi), potem bodo gospodje lahko tri četrt svojih razredov zaprli. Vladnim krogorn pa stavimo to - le vprašanje: kako more država. ki ima doma take — originalne šolske razmere, kakor jih kažejo gornja števila, kako se more taka država toliko vzhičevati za kulturo Albancev? Trst!! Hic Rhodus, hic salta! Ali pa morda vse napenjanje za Albance pomeni le ustanovitev nemških šol v Albaniji? Solun in Carigrad s svojimi filijalkami naše Vie Fontane dado to sklepati. Štimcam in njihovemu dopisniku pa: položite pero proč, drugače bomo prihodnjič streljali ostreje. — Nas ni strah, a vas?« ,, 44 „ „ 70 „ „ 68 „ . „ 30 „ „ 70 „ „ 58 „ „ 31 „ „ 54 „ „ 52 ., „ 39 „ 3 , 5 , 5 , 3 , 8 , 7 , 4 , 7 , 8 , 9 ¦ „ 41 » 65 „ 63 „ 27 ., 62 ,. 51 ,. 27 „ 47 „ 44 ., 30