PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
DELEGATSKO VPRAŠANJE DE-LEGACIJE KRAJEVNE SKUPNO-STIKRKA — delegat Anton Hočevar (21. seja Zbora krajevnih skupnosti 6. 7.1988)
Vprašanje:
Delegatje opozoril, da krajevna skupnost Krka čuti posledice odplak iz čistilne napra-ve v Ivančni gorici, saj v reki Krki že prihaja do pogina rib. Zato delegacija želi pisni od-govor na vprašanje, kam bo spreljana kana-lizacija iz Dobrepolja.
Odgovor Komunalne skupnosti občine Grosuplje (odgovor pripravila Darja Tomažin — strokovna služba Zavoda za PKS urejanje Grosuplje):
V Bruhanji vasi in naselju Videm je v izgradnji kanalizacija meteornih vod, ki naj bi bila sprelja-na v ponikovalnico. Na to kanalizacijo posa-mezniki ne smejo priključevati odpadne vode do izgradnje čistilne naprave. Krajevna skupnost kot upravljalec kanalizacije oziroma inšpekcij-ske službe so dolžne preverjati priključitev na meteorno kanalizacijo in ukrepati v slučaju tako imenovanih črnih priključitev.
Ugotovhve sanitarnega inšpektorja občine Grosuplje — Miloša Genoria:
Sanitarna inšpekcija Občinskega inšpektorata občine Grosupljeje dne 15.8.1988 opravila inš-pekcijski pregled novograjene kanalizacije v kra-ju Videm-Dobrepolje in Bruhanji vasi.
Inšpekcijski pregled je bil opravljen z name-nom, da se ugotovi, za kakšno kanalizacijo gre in ali so vanjo speljane sanitarne — fekalne od-plake iz stanovanjskih hiš v omenjenih naseljih.
Dne 15.8.1988jesanitarnainšpekcijaugoto-vila, da so kanali in kanalizacijski jaški v obeh kanalizacijah suhi, v njih pa ni bilo nikakršnih sledi sanitarno-fekalnih odplak.
Sanitarna inšpekcija bo še naprej vodila pos-topek, predvsem se bo povezala z upravljalcem kanalizacije in poskušala preprečiti priključitev stanovanjskih hiš na meteorno kanalizacijo.
Pojasnilo vodnogospodarskega inšpektorja občine Grosuplje — Martina Zajca o vplivu čistilne naprave Ivančna gorica na reko Krko:
S 1. 1. 1986 je pričela poskusno obratovati CCN Ivančna gorica. Učinek čiščenja in pro-bletnatika v zvezi z delovanjem le-te je bil po-drobno prikazan v poročilu o varstvu okolja v občini Grosuplje, ki ga je sprejela občinska sku-pščina konec leta 1987. V času obratovanja v po-toku Višnjica ni bil zabeležen noben množičen pogin rib, kot se je to dogajalo pred pričetkom obratovanja, saj so se pred tem odpadne vode iz največjega onesnaževalca farme Stična iztekale brez zadovoljivega predčiščenja v potok Višnji-ca, prav tako pa iz dela naselja Ivančna gorica. Da je stanje vodotoka bistveno izboljšano, kažejo tudi rezultati zadnjih analiz.
Glede eventuelnih poginov rib v reki Krki pa je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da v zad-njih 15 letih pogina rib v reki ni bilo, reka Krka pa glede na predpisane parametre spada po stopnji čistosti v II. kakovostni razred.
Pojasnilo Komiteja za varstvo okolja in ure-janje prostora:
V  več primerih se gradi kanalizacija tudi v manjših vaseh (Gatina, Zagradec pri Grosupl-jem, Mlačevo, Bruhanja vas, Videm, Zagradec v Suhi krajini...) s tem, da se cevi polagajo za mešani sistem — za odvod meteornih vod in fekalno-sanitarnih odplak. Tudi za nekatere dru-ge vasi se že pripravljajo projekti za podoben način gradnje. Ker ni pričakovati, da bi bile v do-glednem času zgrajene tudi čistilne naprave, je tako kanalizacijo dovoljeno uporabljati samo za odvod meteornih voda. Problem pa je v tem, da se navadno sočasno ali kasneje ugotovi, da na-mesto predpisane gradnje greznic posamezniki odvajajo tudi odplake iz gnojišč in sanitarij di-rektno v meteorno kanalizacijo, s tem pa posa-mezniki prestavijo onesnaženo vodo iz svojega dvorišča sosedom ali kvečjemu na konec vasi, misleč, da se skrb za varstvo okolja s tem prenese na druge. Gotovo to ni prav.
Potreben bo poostreni inšpekcijski nadzor, vendar samo s tem ne bo možno problema v ce-loti rešiti in nadzorovati. Upravljalci meteornih kanalizacij (navadno krajevne skupnosti) in soinvestitorji (predvsem občinska komunalna skupnost) prevzemajo precejšen delež odgovor-nosti, da se bo z vloženimi sredstvi kvaliteta vo-dotokov izboljšala, ne pa poslabšala.
Komite za varstvo okolja in urejanje prostora bo še v letošnjem letu ob obravnavi poročila o komunalnih dejavnosti izpostavil tudi vprašanje sedanjega načina gradnje kanalizacij v manjših krajih in vaseh, s ciljem, da bo tudi ob kasnejših inšpekcijskih pregledih povsod možno ugotoviti, da v meteornih kanalizacijah ni fekalnih odplak.
Delegacija KS Krka pavšalno ozir. netočno ugotavlja pogin rib v reki Krki, ker so uradni po-datki, kot navaja vodnogospodarska inšpekcija občine Grosuplje, drugačni in govorijo o izbolj-šanju stanja po izgradnji čistilne naprave Ivan-čna gorica.
Izvršni svet SO Grosuplje je obravnaval in sprejel odgovor na delegatsko vprašanje na svoji sejidne30. 8. 1988.
Pojasnilo sekretariata skupščine:
Na seji Zbora krajevnih skupnosti 21.9.1988 se je delegat Anton Hočevar z odgovorom le del-no strinjal. V primeru, če bi bila kanalizacija iz Dobrepolja speljana v reko Krko, pa je vztrajal
na izgradnji čistilne naprave v Dobrepolju.
Predsednik Izvršnega sveta Marjan Ahlin je pojasnil, da je izgradnja tudi te čistilne naprave predvidena v srednjeročnem planu razvoja obči-ne in da pristojne službe na tem pospešeno dela-jo. Zaradi pičlih finančnih sredstev pa bo investi-cijo v predvidenem roku težko realizirati. Dotlej bo dan poudarek predvsem preventivnim ukre-pom. Upravičena skrb krajanov Krke za čisto reko Krko je usmeritev za delo občinskih inšpek-cijskih služb, da z ustreznim ukrepanjem v čim večji meri preprečujejo onesnaženost reke Krke.
DELEGATSKO VPRAŠANJE DE-LEGACIJE KRAJEVNE SKUPNO-STI VIDEM-DOBREPOLJE — de-legat Anton Gačnik (seja Zbora krajev-nih skupnosti 24. 2.1988)
Vprašanje:
Kljub večkrat postavljenemu vpršanju o ureditvi ceste Zdenska vas — Mlačevo z od-govori nismo zadovoljni. Zahtevamo, da nam delegacija naše občine za republiško cestno skupnost posreduje informacije, kise nanašajo na našo cestno povezavo. Prosi-mo, da nant posreduje informacijo, po kakšnih kriterijih se sestavlja prioritetni vrstni red za ureditev republiških cest, ker smatramo, da razporeditev ceste Zdenska vas — Mlačevo na 24. mesto v republiki ni pravilna, kerje cesta že od leta 1975 v vseh srednjeročnih planih predvidena kot priori-teta.
Pojasnilo Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora:
Delegatu je bil ustni odgovor dan že na sami seji. Naknadno so o zahtevi KS Videm-Dobrepolje razpravljali tudi na Skupnosti za ceste občine Grosuplje. Problematika seje obravnavala tudi na razširjenem sestanku sveta KS Videm-Dobrepolje, kjer so sodelo-vali predstavniki Zavoda za PKS urejanje Grosuplje in tukajšnjega Komiteja za varst-vo okolja in urejanje prostora in se dogovori-li o skupnem pristopu pri reševanju ter pro-blematike. Delegaciji KS Videm-Dobrepolje posredujemo še pismeni odgovor Skupnosti za ceste občine Grosuplje, ki ima svojega de-legata v Skupnosti za ceste SRS.
Odgovor delegata občine v Skupnosti za ceste SRS in direktorja Zavoda za PKS ure-janje Grosuplje Franca Jamnika:
Skupnost za ceste občine Grosuplje je dne 9.5. 1988 pisno zahtevala od Skupnosti za ceste Slo-venije, da ta vključi v srednjeročni plan 1986—1990 tudi modernizacijo regionalne ces-te 327 Krka — Mlačevo in modernizacijo regio-nalne ceste 375 Mlačevo — Zdenska vas.
Prav tako je Skupnost za ceste občine Gro-suplje pisno zahtevala, da se takoj modernizirajo odseki skozi naselja na obeh navedenih cestah.
Na zadnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije je bil posredovan predlog sprememb srednjeročnega plana Skupnosti za ceste Sloveni-je 1988 — 1990. V tem srednjeročnem planu ni predvidenih nobenih modernizacij regionalnih cest. Predvideno je edino nekaj obnov in rekons-trukcij že asfaltiranih regionalk.
Delegat Skupnosti za ceste občine Grosuplje je na skupščini zahteval, da se modernizacija obeh cest vnese v predlog sprememb srednjeroč-nega plana republiške skupnosti za ceste 1988 — 1990.
Ker je predlog sprememb srednjeročnega pla-na v javni razpravi do 30. 8.1988, bo Skupnost za ceste Grosuplje dala na predlog pisno pri-pombo in ponovno zahtevala, da se modernizaci-ja obeh cest vnese v predlog sprememb srednje-ročnega plana 1988 — 1990.
Glede na razpoložljiva finančna sredstva re-publiške skupnosti za ceste v obdobju 1988 — 1990 ni realno pričakovati modernizacije celot-ne trase obeh regionalk.
V vsakem primeru pa bo Skupnost za ceste občine Grosuplje zahtevala, da se v tem obdobju opravi vsaj modernizacija skozi naselja na obeh cestah, vključno z modernizacijo Cušperskega klanca.
Skupnost za ceste občine Grosuplje je v ta namen delno že pridobila ustrezno projektno dokumentacijo (tudi Čušperski klanec), delno pa bo to pridobljeno v mesecu avgustu.
S krajevnimi skupnostmi Žalna, Mlačevo in Račnaje do-govorjeno, da pridobijo potrebna zemljižča. Če bo Skupnost za ceste Slovenije tudi v naslednjih letih vsako leto namenila (kot je predvideno) del sredstev za modernizacijo regionalk skozi naselja, predvidevamo, da bi lahko do leta 1990 asfalti-rali odseke skozi naselja obeh regionalk (vključno s Čušper-skim klancem).
Po prednostnem seznamu Skupnosti za ceste Slovenije, ki je bil posredovan aprila 1988 je cesta Krka—Mlačevo na 4., cesta Mlačevo—Zdenska vas pa na 8. mestu.
Elementi, po katerih je narejena prioriteta, so bili: prevoz-nost ceste, gospodarski pomen, turistični pomen in nujnost modernizacije cest.
Kasneje je bilo predlagano, naj bo kriterij za prioriteto tudi lastna udeležba občine oziroma okolja, kjer cesta poteka. To-rej bo pri določanju dokončne prioritete pomembna tudi lastna udeležba.
S krajevnimi skupnostmi, kjer potekata obe cesti, se bo strokovna služba Zavoda za PKS urejanje Grosuplje dogovo-rila o možnosti sofinanciranja z njihove strani, prav lako bo del sredstev prispevala Skupnost za ceste občine Grosuplje.
Izvršni svet SO Grosuplje je obravnaval in sprejel odgovor na delegatsko vprašanje na svoji seji dne 30. 8. 1988.
Pojasnilo sekretariata skupščine:
Na seji Zbora krajevnih skupnosti 21.9.1988 delegat Krajevne skupnosti Videm-Dobrepolje na odgovor ni imel pripomb.