Razbor pri Slovenjgradcu. Zopet nas je obiskal g. sresku kmetijski referent Wernig, kl je imel dne 13. t. m. kmetijsko predavanje. Dal nam je lepe nauke in koristna navodila, za katera smo mu hvaležni. Kljub dobri volji, ki jo imamo Razborčani, smo vsled večletne suše in pomanjkanja krme in slabe žl-i vinske cene v zelo teykem položaju. Kmetjef koljejo doma, toda denarja ni. Drugod se _!-« ta o brezposelnosti, pri nas pa je pomanjka« nje delavskih moči. Marsikateri kmet bi si š» rad uredil kaj potrebnega prii svojem posest* vu, ei napravil gnojišče in popravil poslopj* itd. Pa kako, ko je kriza, slaba letina in p»< manjkanje denarjal— Dne 29. m. m. se je ja« ko nevarno vsekal s eekiro v levo koleno Ft Knez, ko je delal cokle. Zdravi se v slovenj-: graški bolni.i. Ima skrbeti za ženo In za šesi otrok. Bog mu daj skorajšnje ozdravljenjel Sv. Jurij v Slov. goricah. VeLika žalost ]• zadela starše edine hčerke Mimike Zaletinger, na Malni, katera je po daljši in mučni bolaz-: ni dne 11. t m. azdahnila svojo blago dušo, stara komaj nekaj čez 14 let. Upamo, da saj njena duša že veseli y nebeškiih višavah, ža-i lujofiim staršem pa naše eožaljel Zgornja Polskava. Dne 18. novembra je a\ei< vil v ožjem družinskem krogu 901etnico svti* Jega rojstva zna i Trglavčnik Franc, vpokojeni državni cestar in posestnik "a Zgornji Polskavi. Rojen ¦-< bil leta 1942 v Framu. Jubilant je še do_ro ohranjt^ in čvrst. Čita še vedno brez očaM »Slovenskega gospodarja«, ki že dolga leta p"ihaja v njegovo hišo. Dobr.mu starčku iskren • "estitamo! Poljčane. Lepe so naše Poljčano. Toda še lepša je bila v nedeljo dne 13. t. m. Lušečka vas pri Poljčanah, ko je naša Tončka dobila ženina in moža. Ta dan sta bila namreč poročena v naši župni cerkvi g. Nace Pihler iz Volovljeka pri Ptuju in Tončka Čokl iz LuSečke vasi pri Poljčanah. Oba sta znana kot pridna in delavna člana naših prosvetnih organizacij. Nevesta je poleg predsednice dekliškega krožka bila tudi prednica Marijine družbe. In kako ganljivo slovo so ji članice pripravile! Saj ni ostalo nobeno oko navzočih suho. Priči pri poroki sta bila g. Rober, gostilničar in posestnik v Lušečki vasi, in g. dr. Pihler, zdravnik iz Maribora. Poroeal je č. g. France Modrinjak, kaplan v Pišecah pri Brežicah. Nevesta pa je tudi znana bralcem »Našega doma«, zlasti ugankarjem, pod imenom Tončka iz Poljčan. Saj se je na vseh poljih prosvete udejstvovala. Na njeni gostiji se je tudi nabralo za mariborsko bogoslovje 135 D. Bilo srečno Sv. Lenart v Slov. goricah. V Zamarkovi je umrl priden in povsod priljubljen miadenič Jožef Schonvvetter v 24. letu svoje starosti. Pr~d letom je odslužil svoj kaderski, rok pri konjenici v Slavoniji. S kaljo bolezni; se je vrnil na dom k svojim ljubim starišem ter je vidno pešal, tako da ga je bolezen pred 4 meseci vrgla na bolniško posteljo, katere do svoje smrti ni več zapustil. Prenašal je vse mul-e in trpljenje /dan v božjo voljo. Rajni je vedno bil vesel in je rad prepeval, tudi še na bolniški postelji je =vojima sestricama, ki sta mu požrtvovalno stregli in bili noč in dan ob njegovi postelji, zapel kako kratko pismico, najrajši to: »Ko meni zares bo zvonilo, še tebi oko bo rosilo, umrlo bo meni srce, umrle bodo nade sladke.« Bog daj, da bi sedaj s svojim lepim glasoni prepeval med angelci v nebesih! Pogreb rajnega Pepeka se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. popoldne ob obilni udeležbi občinstva, posebno mladine, ki je z venci in Sopki okr ^ila njegovo krsto in njegov eveži grob. On pa jim je iz groba klical v slovo: Glej mladini! Truplo moje mlado pa bo strohnelo, vedi, da tudi tvoje bode odcvetelo. Kakj je bil rajni priljubljen, so pokazale solze, ki so močile njegov prezgodnji grob. Pofcivaj mirno, dragi Pepek, ki si se tako zgodaj ločil od svojih za teboj žalujočih staršev, bratov in sester, ki te ne bodo nikdar pozabili. Na sedmini so gostje darovali za novo knez. semenišče 125 Din, katera svota se je oddala v Cirilovi tiskarni. Sv. Andraž v Slov. goricah. Tužno in žaIostno so zveneli andraževski zvonovi in njih glas je šel tja v Smolinsko vas do hiše žaloBti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru mrtvo truplo pridnega mladeniča Feliksa Zorkota. Nikdo skoraj ni verjel, da je kruta smrt pretrgala nit življenja že tretjemu bratu. Pa žal je bilo res. Umrl je v soboto dne 12. t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče. Postal je žrtev jetike. Svojo mučeniško bolezen je boguudano pi našal, zato je bila njegova smrt lahka. Ko je ležal pokojni Feliks na mrtvaškem odru, so ga prišli kropit od blizu in daleč njegovi prijatelji in drugi znanci. Pogreb, ki ga je vodil domači vlč. g. župnik, je bil žalosten in turoben. Pretresljivo je bi|o gledati žalujoče stariše, ko so stali ob od- prtem grobu tretjega sina, ki bi bil njim opora na stara leta. Pa ljubi Bog je storil drugače! Dragi Feliksl Zapustil si nas in svoje ljube stariše v cvetu mladosti, stt/r komaj 17 let. Počivajte mirno, vi trije bratje drug ob drugem v hladni zemlji in prosite za nas, ki gremo vašo pot. Žalujcčim starišem naše iskreno sožalje! — Letošnje leto je bilo pri nas hvalabogu še precej rodovitno. Najbolj je Bog blagoslovil naše 3adonosnike, ki so našemu kmetu pripomogli, da je marsikatera svota zletela v že skrajno oslabelo denarnico. Tudi viinogradi so dobro obrodili. Pa kaj pomagajo polne kleti vina, ko pa kupcev ni! Upajmo na boljše čase, morda pa le še pridsjo za nami. Edino, za kar se imamo zabvaliti Bogu, je to, da nas niso obiskale večje vremenske nezgode. PtuJ. Preteklo nedeljo sta bila v tukajšnji cerkvi sv. Petra in Pavla poročena dva neumorna delavca naših katoliških organizacij g. Franc Ficijan in Marija Pihler. Na Pihlerjevem domu se je vršila nato skupna svatba z drugima novoporočencema in sicer g. Ignacijem Pihlerjem in gdč. Antonije Čokel, ki sta bila teden dni preje pri poroki v Poljčanah. Pri obeh porokah je pričeval brat Marije in Ignacija Pihlerja g. dr. Janko Pihler, zdravnik iz Maribora. Razni govorniki pri Siprevodu kakor tudi na domu so povdarjali, kako zelo požrtvovalni so bili ti novoporočenci v naših katoliških društvih. Tudi »Slovenski gospodar« jima čestita in želi, da bi bili še v bodoče tako vneti za našo sveto stvar! Šmarje pri Jelšah. Kar dolg čas nam postane, če moramo v eni ali drugi številki našega »Slovenskega gospodarja« pogrešati kak dopis iz našega kraja. Zgodi se zmeraj kaj novega in nas vselej veseli, če potem to v listu beremo. Pogosto pa ni najti človeka, ki bi se pobrigal za take novice in jih uredništvu naznanil. Bo treba podregati! Za danes poročam žalostno vest, da je po dolgem bolehanju umrla mlada pospodinja na Koretnem št. 2, Marija Vrbek, stara še le 39 let. Kdo je ni poznal, vrle krščanske žene iz prvih klopi pri velikem oltarju, ki je tako rada pristopala k mizi Gospodovi, in kateri siromak domače župnije ne bo pogrešal nje, ki je imela za nje vedno odprte roke in dobro srce! Usmilijo se nam peteri lepo vzrejeni otroci, ki so zgubili ljubljeno mamico, in žalujemo s potrtfln možem, ki bo moral zdaj sam nositi težko breme vzgoje otrok in skrbi za obširno gospodarstvo. Na drugo novembersko nedeljo smo jo v velikem številu spremili k večnemu počitku. Bog ji daj raj! Sv. Križ pri Kogaški Slatinl. Okoli TOIetni hlapec Mihael Adam, uslužben že okoli 30 let pri Stojnškovi rodbini v Cerovcu, je dne 13. t. m. napajal pri vodnjaku živino. Živina se je zbodla in ker je bil vodnjak slabo ograjen, je govedo vrglo hlapca v vodnjak. Na ubogega hlapca je pa še razgrajena živina vrgla v vodnjak eno živinče. Hlapca 80 potegnili mrtvega iz vodnjaka. Dragi Miha, kljub svoji visoki starosti si bil vedno delaven in skrben hlapec svojemu gospodarju. Daj Bog pokoj tvoji dušil Bizeljsko. Na pobudo tukajšnjega župnika' Brvar Ignacija so zbrali bizeljski župljani, so-i čustvujoč z brezposelnimi rudarji in njih ne-i preskrbljenimi družinami v Trbovljah, 58 ve-i likih vreč živeža: fižola, koruze, krompirja in' repe, in poslali ta živež prehranjevalnemu odn boru občine Trbovlje. Tako so Bizeljani na' plemenit način pokazali svojo hvaležnost doi Boga za še precej dobro letino. Vsa čast rado-i darnim Bizeljancem in askrena hvalal — Vin-i ska kupčija se le počasi razvija, Doslej pro-i dano vino je doseglo po kakovosti ceno od % do 4 Din liter. V splošnem se prifiakuje, da| se bo letos gibala cena med 3 do 4 Din za li-«' ter. S tem bi bili za silo pokriti pridelovalnli stroški. 0 kakem pla.ilu vinogradnakovega' dela pa pri teh cenah ni govora. Letošnja kap; Ijica je dobra, ker ni bilo tu nikake toče, a poletje izredno vroče. Kupci, na Bizeljsko po; dobro kapljico! Pišece. V kratkem nas zapusti gdč. Julka' Mladnik, učiteljica na osnovni šoli v Globo« kem. Kolo sreče se ji je obrnilo in je z 21. U m. nastavijena v Brežicah in dodeljena za po-i učevanje na meščanski šoli. Kljub temu, d_ jo bomo tu zelo pogrešali, posebej se bodo od nje težko ločili njeni malčki, ji na novem službenem mestu želimo vso srečo, razumevanje pri otrocih, stariših in predpostavljenili ter obilo ljubezni pri vseh. Saj vsega tega za-^ služi vsak, ki hodi po stopinjah Njega, ki je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje. Ko gdč. Julki na pot ra covo mesto želimo sto sreč in obilo blagoslova, ji tudi kličemo: Ne pozabite, gospodična, na nas! Vsaj Vaše molitve naj ostanejo z nami in pri nas! Celje. Franc Taškar, kleparski mojster v Celju, je izdelal bakreni kotel za kuhanje žganja in za varenje sodov z verigo v brzoparilniku po najnovejšem sistemu. Ta brzo-: parilnik je izvrsten in ga je priporočati vsakemu. Petkrat zvita kača iz bakra nudi prav izborno kuhanje. Cena je mala.