;; * * ' * ' " * "" '* " " '-'''T-' * ■ • ' ^ «. PiPl r*T aq N A ROD A 1 (|l Velja za vse leto... $3.50 M VJ 1 Ji JLKi/ ^ M* JL ^^ ^ Hi r I? W Za pol leta......$2.00 gf 0 SO,OOP Reader* [g vStat^SOrT"1'__ nr List slovenskih delavcev v Ameriki. i ||-i— rZLEFON: 4687 OORTLANDT. Entered m Second Cltts Matter, September 21, 1903. M the Port Office it New York, H. Y., nnder the Act of frrngw of Match *. _gELETON: t87i CORTLANDT, NO. 142. - ŠTEV. 142. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1918. - TOREK, 18. JUNIJA, 1918. VOLUME XXVL ~ LETNIK XXVI ITALJANSKO BOJIŠČE. SATTLfc LINE IN NORTHERN ITALY- SITUACIJA NA RUSKEM -000- FINSKA JE ODKLONILA ZAVEZNIŠKE POGOJE , ZA ŽIVILSKE ZALOGE. — FINSKA VLADA ZAH TEVA CARELUO OD RUSIJE — BOLJŠEVIKI V NEVARNOSTI. — PROTI MURMANSKI NE BO NA STOPILA. — SOVJET JE ODOBRIL POGODBO STARE VLADE GLEDE RDEČEGA KRIŽA. — KOZAŠKI UPOR. -ooo-- True translation filed with the postmaster at New York. N. Y on June 18, as required by the Act of October 0, 1917. Stockholm, IT. junija. — Finska vlala nima namena pod vzeti kak agresivni korak proti murmauski železnici, toda nikakor ne more si kaj, da se potrudi, da združi Carelijo s Finsko. Poročilo francoskega poslanika obvešča finskega po slanika. da zavezniške vlade simpatizirajo s Finsko in. da bodo drage volje dovolile dovoz v to deželo, da se olajša živilski položaj. V poročilu pa se glasi, da je Finska to onemogočila s tem. da je poklicala nemško intervencijo. — . Dodatno je izjavil francoski poslanik, da so zavezin- 4 ki pripravljeni poslati, kar je odveč potrebščin. kakor-liitro bi se Finska rešila tujega vpliva in pod pogojem, da se "vlada zdrži in da ne trpi ni kake akcije proti miškini provincijam. ki leže izven meje sedanje velike voj-l^ votline". b Finski poslanik je v svojem odgi voru opozarjal na dejstvo, da je njegova vlada potom svojega zastopnika v Londonu v aprilu izjavila, da je pripravljena zdržati se vsake akcije proti murmanski železnici. Rekel pa je, da » finska vlada ne more gledati pravice, da se postavljajo na pot ovire uresničenju prizadevanj Carelijancev, da bi se združili s svojim bratskim prebivalstvom v svobod- ni Finski. ž Kazun malega števila ruskili naseljnikov, pravi po- ^ slanikovo poročilo, je to prebivalstvo izključno finsko in e je ohranilo svoj narodni značaj skozi eno stoletje zatira- r nja. — Dosedaj finska vlada ni mogla podpirati teli narodnih želj, — se glasi dalje v poročilu, — toda vlada en- , ti, da ne more za vedno prezirati svoje dolžnosti, da reši : Carelijo od boljšcviškili tolp ruskega in finskega izvora, 1 ki vznemirjajo mirno prebivalstvo. ^ Intervencija bi bila iz čisto defenzivnih razlogov po- t trebna. odkar boljševiške tolpe pretijo z opustošenjem * ozenilj ob finski meji. Odbitih je bilo že več poskusov i invazije. — , Poročilo se končuje z besedami: } "— Mnogo patetičnih pozivov smo prejeli od Gardi- i jancev, da jim pomagamo spraviti v red njihovo vladno J in ekonomično življenje, kjer so ruske metode onomogo- * čile vsako delo civilizacije. — i Oficjelni finski časnikarski urad poroča, da je bil i vladni predlog za vpeljavo monarliistične vladne obJike ! izročen ustavnemu odboru in najbrže ne bo izvršen, dok- 1 lcr ne bodo izvedene splošne volitve. Stari Finci in Švedi ter nekateri mladi Finci su 1110- ' narhisti, medtem ko so agrarci in večinoma tudi mladi | Finci republikanci in zahtevajo nove volitve ali pa referendum. "Dages Xylicter" pravi. da je vlada prepričana, da I >o v tem času nemogoče dobiti večino za monarhijo. — A lunar liis t i želijo imeti čas za kampanjo med narodom. — piše ta list. — in še vedno jo daleč do kraljestva na Finskem. Moskva, 17. junija. — Sov jet ova vlada je sporočila mednarodnemu odboin Rdečega Križa in vsem vladam, Ivi sc strinjajo z ženevskim dogovorom, da sovjetova vlada priznava vse pogodbe in dogovore, katere je priznala Rusija pred oktobrom 1^17 in obdrži vse pravice in pred . pravice, ki slone na teh pogodbah in dogovorih. Sovjetova vlada je tudi naznanila, da po'aga svoje mednarodne odnosa je na enakost velikih in nalili narodov. Dosledno tudi naznanilo izjavlja, da imajo sovjeto-vi zunanji agenti isto šaržo in da bo sovjet postopal s tujimi diplomati v Moskvi kakor da imajo enako saržo, ne glede na naslove, katere imajo od svoje domače vlade. Amsterdam, 17. junija. — Neko poročilo iz Kijeva z dne 11. junija pravi, da se kozaška ustaja v donskem okrožju proti boljševikom širi. Poročilo pravi dalje, da je večji del Nižnji-Cirskaje Staniče prestopil k novi vladi pod generalom Krasnovom, katerega čete se bližajo Ca-ričinu. ---ooo- Lakota na Tirolskem. True translation filed with the i**st master at New York. X. Y. on June 18, 1818, ah required by the Act of October 0, 1917. Ženeva, Švica. 17. junija. — Mo-nakovakc Neuste Naehrichten, ka-terih en Lsti« je priael tu-^eni, pra * vijo. da je Tirolska pričela trpeti n& pomanjkanju, tako med civi- listi kot med četaihi. Zato so Bavarci poslali od svoiih živilskih zalog trpečim 3500 ton krompirja in 60 ton ki&lega zelja. FRANCOSKO BOJIŠČE Amerikanci so razbili 3 sovražne! bataljone. — Pruske čete so bile odbite z velikimi izgubami. Trur translation filed with the post i> master at New York. N. Y. ou Jtiue IS. 11*18. as required by the Act of October C, 1917. b Z ameriškimi četami ob M^rni, ^ 17. junija. — Naši vojaki, ki drže našo črte v Belleau grozdu včeraj zjutraj dvakrat, sinoči pa enkrat potisnili nazaj sovražne na A padalne čete ter obdržali vsako poči zčmljo, katero tako drago pridobili. v Dasiravno so tla ob severnem obronku gozda pokrita z mrtvimi g Nemci, vendar n; nHcakega zna- 11 menja, da lii nemško vrhovno poveljstvo bilo pripravljeno prepre- ^ člti mesarjenje svojih hudo priza , detih bataljonov, ki si zaman prizadevajo, da bi se zopet »polastili 1 izgubljenega ozemlja. Bombardiranje, ki ni zrahljalo J vstrajnosti čet, ki so v boju že od ^ prvega junija, je prekašalo vse prejšnje tri napade. Kruppovi to po v L .so sinoči ob deestih povečali svc-jc bobnenje, da je bilo podobno ropotanju bobna. A merikanci >o sc v svojih jamah, ki so jih iz&reb-Iji med ovenelrm drevjem Belleau r gozda in so čakali, da je.streljanje l ponehalo. Ko se jo pol ure pozneje pokazala iufanterija, ki se jej jasno razločevala v svitu strelov j so naši"pešci v prvi vrsti in metal-p ei granat ter baterije v ozadju i 1 delovali v popolnem soglasju pri j s uničevanju Nemcev. Mnogo Nemcev je šlo v "No-man's laud", toda uiti eden ni do-j . spel do naše črte. Toda ob dveh in zopet ob štirih zjutraj so še večji oddelki poskusili isto frontahio obliko naroda. Porabljeni so bit? trije pruski bataljoni in iz vseh . i treh bi bilo danes težko sestaviti | enega. Da bi ta način bojev mogel tra- i jati še dalje, je skoro nemogoče, p i Odkar je bil zavzet Bourosehes : [ so Nemci žrtvovali na tisoče mož v | operacijah, ki so bile tako zainan 1 kot so bile drage. Zdaj so postavljeni pred izbiro: ali morajo pripe-~ ljati še več rezerv. — do zdaj su : - jih porabili tri divizije proti Ame-. rikancem — da napno vse sile. da , nas potisnejo nazaj, ali pa morajo trdno obstati v svojih sedaj tako n epov oljni li postojankah, i Naše postojanke se nahajaj o Jiu j , ntnogo boljšem stališču kot pa so-j vražnikove na celi fronti, na višl . nah Triangle farmah, v vasi Bou-' resehes. med drevjem gozda Bel- - leau in na slemenu nasproti Torcy. Naravno je. da so naši fantje, da so dosegli te točke, mnogo trpeli. Oni, ki so ostali, so duševno in telesno ubiti od napora neprestanih bojev. Danes popoldne je prišel poročevalec k bataljonu, ki je pred kratkim šel na odmor ter je začasno počival pod drevjem. Častniki in-a - (Nadaljevanje na 4. strani) J- i jh i •tf*ffttT t^ttTTTTfT »T » t » » »»fTtf»TT»TTTTTTTTTTTTTTTTT VSE NAJ POMAGA! -ooo True translation filed with the jK»st master at New York. N. Y. ou June 18, 191S, as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. €.. 17. .junija. — Tajnik MeAdoo je izdal danes sledeči apel z ozirom na kampanjo vojnega varčevanja. — Nad osemstotisoč ameriških sinov se že nahaja na bojiščih Francije, kjer se vrše najbolj krvavi spopadi, kar jiii pomni zgodovina. Oni tipe in umirajo za nas, ki smo ostali doma. Oni dajejo prostovoljno in junaško svoja življenja, da rešijo Ameriko iu svobodščine njenega prebivalstva. Oni potrebujejo hrane, obleke in orožja. Vsak, kdor kupi vojno-varčevalno znamko ali se obveže, da bo tekom gotove dobe kupova1 te znamke, pomaga samemu sebi in pomaga direktno vsakemu ameriškemu vojaku v Franciji. Ali ni najmanjše, kar se zahteva od vsakega patriota. da omogoči našim izvrstnim fantom, da se zmagovito bojujejo ali da slavno umre za stvar elovečanstva in svobode4? Nikogar naj ne bo, ki resnično ljubi Ameriko in ji lioče pomagati, ki se ne bi vpisal v veliko armado vojnih varčevalcev tekom periode, ki se konča 28. junija 1918. LEPO PRIZNANJE True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 1«, , 1918, as required by the Aet of October " U 1917. lt>. junija se je vstaiiovila v New 1 Yorku podružnica SNZ. — Izvo- 3 | Ijeui predsednik je poslal pred- < 'sedniku Wilsonu sledečo izjavo: < ( 1 , To the Hon. President MR. W I L S O N, ,; White House, Washington. D. C. i i i We Slovenes of Greater New j Yor assembled in a mass meeting - to organize a brand) of the Slove Jnian National herewith express ou> 'heartfelt devotion ami loyalty to : | the United States and enthu^ia i sticallv greet decision of your od- - ministration in behalf of the a^pi- - rations of our Suppressed Yugo-j slav nation. Igu. Hude, President. a Cortlandt St.. Nov York. N. Y. j u Slovensko: » Predsedniku MR. WILSON l\ | " Bela Hiša. Washington, L). * Mi. Slovenci iz Greater New u Yorka, zbrani na občnem zboru za vstanovitev podružniee S. N. Z., J ^ izjavljamo s tem svojo udanost in lojalnost napram Združenim drža-vam ter z navdušenjem pozdrav-Ijamo korak Vaše administraciji ° v prilog aspiracij našega ^artira-D" nega jugoslovanskega naroda. j Ign. Hude, President, '82 CortlaaJt St., New York^ N. Y.! Odgovor: ; THE WHITE HOUSE Washington, June 17, 1918 My dear Sir: The President asks me to ac ( knowledge the receipt of your te legram of June 16th. and to tel. you and all those ceueerued that he deeply appreciates your patrioti« assurances. "With an expression oi the President warm thanks, I am sincerely your J. P. Tumulty, Secretary to the President. Mr. Ign. Hude. New York City. Slovensko: BELA HIŠA Washington. 17. junija 191S Dragi gospod : Predsednik me je naprosil, da potrdim prejem Vaše brzojavke / dne 16. junija in da Vam povem iu vsem, ki se jih tiče. da visoko <-eni Vaše patriotično zagotovilo S tem. da Vam izražam predsednikovo toplo zahvalo, ostajam Vaš udani J. P. Tumulty, predsednikov tajnik. Mr. Ign. Hude, I New York City. Lenin gre r Berlin. True truncation filed with the post master at New York, N. Y. on June 18, 11118. as required by the Act of October | «, 1817. Amsterdam, Nixozemsko. 17. junija. — Berlinska 'Voeeische Zei-tung' pravi, da namerava predsednik boljševiške vlade v Rusiji Nikolaj Lenin obiskati Berlin iti Du- I' naj, kjer se bo setftal z odličnimi osebami iz vseh dežel centralnih .držav., _ __ ITALJANSKI ODPOR « ■ ■ 000 » ZAVEZNIKI SO ZAVSTAVILI AVSTRIJSKO PRODIRANJE OB REKI PIAVE. — SITUACIJA JE ZA ZAVEZNIKE ZELO UGODNA. — SORVAŽNIKU SE JE POSREČILO NA TREH TOČKAH PREKORAČITI REKO PIAVE. — TEVTONI IMAJO NA RAZPOLAGO NAD OSEMSTO TISOČ MOŽ. — SOVRAŽNIK _ IMA STRAHOVITE IZGUBE. ooo---- True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. t-n June IS, 1918, as required by the Aet of October 6, ' London, 17. junija. — Zavezniške eete so stopile v ofenzivo ub gorski fronti v Italiji ter zavzele nekaj o-zemlja. doeim se Tevtoni močno vzdržujejo ob reki Piavi. Z ozirom na poročila, ki so dospela pozno zvečer, je splošna situacija z zavezniškega stališča jako ugodna. Vse kaže. da so Tevtoni prekoračili Piavo na treh točkah, na kratki fronti pri Montello, kjer se bojna črta obrne zapadno od reke proti goram. Xa bolj široki fronti sredi Piava črte meti Fagare in Musilo ter med izlivom reke je bilo. sodeč jkj dunajskih poročilih, zavzeto Capo Silo. - - \ . \ ^ Capo Silo leži dvajset milj severovzhodno od Benetk. Kjerkoli se je sovražniku posrečilo dospeti preko reke, ni mogel prodreti naprej proti zapadu. Na eni izmeti treh točk je bil pognan nazaj na breg reke. Poročajo, da ' se nahaja na fronti tudi cesar Karol, ki opazuje razvoj boja. o katerem pravijo, da bo zadnji veliki poskus cesarstva. — Nocojšnja poročila oficijalno ugotavljajo, da s<> za-l eno z avstrijsko-ogrskimi četami bore tudi Nemci, dočim dunajska poročila hvalijo Cehe. Slovane in Maloruse, ki se tudi vdeTczujejo bitke. • Neoficijalno se poroča, da se vdeležnjejo boja t lic I i ) bolgarske in turške čete. V splošnem se ugotavlja, da imajo Tevtoni na razpolago enoinsedemdeset divizij (852,(XX) mož\ ki so enako razdeljene na gorsko fronto in na fronto ob reki. Danes poročajo z Dunaja o 2.000 nadaljnih vjetnikov, . vsled česar je naraslo to število od sobote na 12,000. Rimski vOjni urad poroča o vjetju 4,500 vojakov in _ 120 častnikov. Od tga števila so jih vjeli Angleži 71G, — o Francozi x>a 261. k V vročem boju, ki še vedno strašno divja, so imeli Tevtoni strahovite izgube. Časnikarski poročevalci, ki se na ji liajajo ob angleški bojni črti na Asiago planoti, poročajo, b da je razmerje izgub med Nemci ivi zavezniki — pet proti enemu. Danes je dospelo iz Kima ofieijelno ugotovilo, da ni-čo Tevtoni v gorah samo v defenzivi, ampak da so tudi o-mejili svoj odpor proti zavezniškemu proti-navalu, o ka-rem poroča rimski vojni urad, da se vrši. Anglešo ofieijelno poročilo o italjanskih operacijah pravi, da Tevtoni na Asiago planoti reorganizirajo svojo čete po svojem hudem porazu. Kakšne izgube je imel sovražnik, je razvidno iz sledečega odstavka rimskega večernega poročila: — Tevtoni imajo nalogo, napredovati za vsako ceno. Neoziraje se na izgube se sovražnik skuša pokoriti se temu povelju. Na tisoče trupelj pokriva ozemlje na italjan-ski gorski fronti, in ob Piave se dogajajo z vsakim napadom nove množine smrtnih slučajev. Sovražnik je pa V vseeno zelo oddaljen od svojili ciljev. ^ Neko poluradno poročilo, ki je bilo izdano nocoj - v Iiiinu in je bilo namenjeno časopisju, se glasi: — Bitka, ki jo vn ju jejo med Asiaško j>lanoto in morjem. ni samo boj ene fronte ali ene armade, ampak je največja bitka, kar jih je kdaj bojevala Italija. To je bitka vseh ai*mad in celega naroda proti vsem silam okrutnega 1 sovražnika. Celo silo avstroogrskih armad cenijo na enoindevet-| deset divizij. Enainsedemdeset divizij se že dejanski vde-ležuje sedanjega boja. Ostalo jim je torej samo dvajset divizij rezerve. Dokumenti, ki so jih našli pri jetnikih, dokazujejo, da so Tevtoni nameravali že v prvem navalu zdrobiti ita-Ijanske obrambne črte. Sovražniškim četam je bilo rečeno, da se bodo lahko borile v odprtem boju, kakorliitrcl premagajo utrjene črte. Na vseh točkah, kjer so Tevtoni prekoračili Piavo j jih zadržujemo v utrjeni zoni. — Aeroplani še vedno igrajo važno ulogo v boju. Iz Ri-< , ma poročajo, da je bilo zadnja dva dni razdejanih štirim« : štirideset sovražniškili zrakoplovov. Rim, nedelja. 16. junija. — Velika bitka, ki je izbruh« - nila v soboto, se je ravno začela. Kljub temu, da ima so« - vražnik na razpolago šestdeset divizij, ni napredoval, tel! ' m na nobeni točki stopil na ozemlje, katerega branimo. i "" i t^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", ISZ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH, | GLAS KAROftA. 18. JUN. 1918. "GLAS NARODA" • LOVENJQ PUBLISHING COMFAHT (Slovenian Daily.) Owned and published by th* , (ft corporation.) rKANK SAKS EH, Freslgent_LOUIS BCNKDIK, Troaaorer. f Place of Business of the corporation and addresses of above officers i 82 Co rti and t Street. Borough ef Manhattan. New York City, N. Y.__ Ba celo leto velja list aa Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00 ta Canado................... $3JM Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za Četrt leta .................. 1.00 Za InosemstTo za oelo leto...... 6 00 _"GLA8 NAHODA" lzhsjs vsak dan lzraemši nedelj in praznikov._ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Iaoood svery day except Sundays and Holidays _Subscription yearly $3.50. Advertisement an agreement. _______ Dopisi brez podpisa Id osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovod pobijati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje MvalUSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA" ■2 Cortlandt gt,__New York Cttty. THefon : 287« Cortlandt ^^ Dolžnost Anglije in Zdr. držav po vojni r .------- " -» W" 7 wrr P. W. Wilson. ' " wr Tru* translation filed wi:h the postmaster :it NVw York. N. Y. ou June 18, if 18. n* required by the Art of tHtol>er o. 1!H". svo.j«»m nagovoru na mehiške urednike j<* predsednik Wilson nanovo potrdil svojo obljubo, da Amerika ne isee nikakili prednosti iz te vojne in da bo odklonil prednost i. i se moralo po mnenju razboritih Amerikaucev izročiti? In če so, kakšne odredbe naj se uveljavi za njih bodoče administracije i "Sn nadalje ali so katere province, katere naj bi priklopi-li cesarstvu i V obeh slučajih moramo temeljiti svoje odgovore na to. kar bi moral hiti cil j in konec človeškega napora in ta cilj je — razširjenje človeške sreče. Treba se je spomniti, da smo bili v času ko je živel v zvesto-..-'tii _____ _____ Nekatere province boilo morda ohranile svoje starodavne monarhične institucije. Druge pa se že sedaj vesele zakonodaj, ki so tako reprezentativne kot je bil angleški parlament 1776. Ko se bo povedalo- celo povesi, dvomim zelo, da bi nas ameriški zgodovinar, ki piše glede angleške vlad'- v Indiji, dolžil sebičnih namenov. Stara Iztocno-Indijska družba je že davno izginila. Lovci na koncesije nimajo nobene prilike, da grabijo zemljo. Uradnikom je strogo prepovedano jemati od kakega prinea ali drugega domačina kako darilo in naj je še tako majhno. Ti možje se rekrutirajo iz najvišjih krogov naših vseučilišč in s tem. da služijo v Indiji, žrtvujejo vse običajne udobnosti družinskega življenja. Njih edina nagrada, kadar gredo v pokoj, je ponižna pokojnina. • . • O Egiptu se govori lahko precej slično. Celo v slučaju Rhodesije. ki se nahaja v rokah neke družbe, se ne more trditi, da so akeijonarji družbe napravili denar. Di-vidende so bile malenkostne in domoljubje je bilo do sedanjega časa edini dobiček. Jaz ne Rubini takih družb s čarterjem. Pokojni Cecil Rhodes je uporabil finance le kot orodje državništva in državuiŠtvo je bilo ono, ki je živelo naprej. Rekli boste: — Ali ne sledi trgovina zastavi? Vaše cesarstvo vam prinaša trgovino. Angleški koutraktorji grade železnice, mostove in pristanišča. To je resnično, — a z edino izjemo prednosti Anglije v Canadi, kar pa je stvar razmisleka Canadcev samih, — nudijo vsa naša ozemlja svetu enako priliko za trgovino. Ce vzamete demantne rudnike v Kimberlev ter zlata polja Johannesburga. — ki je, mimogrede rečeno, imenovano po nekem mestu ob Renu, — boste našli, da je lastninstvo kozmopolitno, pravi vzgled internacij ona 1 i z-ma, vključno tudi precej tevtonskega. Avstralske kovine so skoro popolnoma kontrolirali Nemci. Trgovina sledi zastavi, a ne po potrebi angleška trgovina. Zopet in zopet je izvršil London delo, dočim je pobral Berlin — denar! Kot en vzgled hočem navesti Lancashire bombaž. Kot smo iznašli tekom vaše Državljanske vojne smo odvi sni glede surovin ne v glavnem od našega cesarstva, — temveč od vas samih. Medtem pa imemo za prodajo izdelanih produktov tri tržišča: namreč prvič Kitajsko, drugič Indijo in tretjič bi ižnji Iztok. Izmed teh tržišč sta dva | popolnoma izven angleškega cesarstva. Naša trgovina z Južno Ameriko je za nas prav tako važna kot pa trgovina z našimi lastnimi kolonijami in pred vojno je bil eden naših zelo dobrih odjemalcev — Nemčija. Naši delavci pričenjajo spoznavati resnični pomen fraz kot "cesarstvo'' ali "narodna sebičnost". Očitali so program, kojega osnovo se pripisuje Mr. S. Webbu. Ta dokument, kot se spominjam, prinava, da mora sla-bejšim plemenom pomagati ter jih varovati organizirana vest človeštva. V slučaju Filipinov so Auierikanei to spoznali ter prevzeli administrativno odgovornost. Zelo malo Amerikaucev je pozdravilo tako nalogo. Veliko njih bi še danes rado videlo, da se jih oprosti te naloge, a bratstvo ljudi je doktrina, ki neizogibno nosi s seboj breme za be-iega moža. To bi ne smelo biti breme, naloženo od belega moža j na rame drugega, temveč breme, ki ga naprti beli mož sam na svoj rame. — Mi živimo v blagoslovljenih deželah, bi morali nositi svoj delež, da odstranimo praznoverja, predsodke, o-krutosti in bedo drugih, ki se še vedno opotekajo skozi te ino k luči... V tem duhu dajmo razpravljati o gotovih aktuelnih problemih, ki bodo stopili pred zaveznike, kakorhitro bo , vojna končana. Tu je prvič Kitajska, katera dežela je bi-» a plen dobiekaWev. Dr. Gullick predlaga, naj vsebuje katerakoli, primerno ustanovljena liga narodov, posebno | komisijo, ki naj bi se pečala s koncesijami, podeljenimi j na Kitajskem, pogosto kot posledica podkupljenja. Med i narodna pomoč je na t« način ono, cesar potrebuje Kitajska. Amerikanci bi storili dobro, če bi proučavali položaj Mezopotamije, Palestine in Armenije. Pred kratkim sem govoril s profesorjem Dutton-om, ki me je vprašal, ce bi ne bilo po mojih mislih primemo staviti celo Turčijo pod blahotno kontrolo. V Egiptu sta postava in red gotovo pomagala številnim mohamedancem kot tudi par kristijanom. Idealna rešitev za bližnji Iztok bi bil ameriški protektorat, ki bi sledil črtam socijalne službe in vzgoje kot jih že zasledujejo ameriški misijoni v Arine-jmji in Carigradu. V vsakem slučaju pa bodo morale velike sile organizirati varnost za življeilje in astnino vseh pokrajin. Dopisi Imperial, Pa. Kdur količkaj eita dnevne novice. posebno zadnje tedne, vidi. (kako je narod v domovini sit habsburške in nemške sužnosti. da bi se rajši danes kot jutri od-križal zverin, katere so £a do sedaj Poletja tiščale k tlom. Rad bi se odkrižal zverin, ki so ga vla- Idale. proe sili od vladarjev brez srea: izpregledal je. da je pital najbolj strupene eade. molil je 'zanje, da bi Bog- dal zverini dolgo 'življenje. lzpregle«dol je, ko je viti »1, da mu dan za dnevom pošiljajo ljudi z bojišča s pohabljenimi udi in brez udov, in izpregiedal J . I. že tisoče slovenskih mlade- niče v in mož krije Črna zemlja po različnih bojuih pozoriščili ter da se še vsak dan odpirajo novi grobovi. Ln vprašal se je: "Zakaj vse to?" Dobil je odgovor: "Za prestol: nič zate! Ti. Slovenec, idi v boj. jaz Nemec, pa na tvoje mesto v pisarno." In narod, ki je še ostal doma. je začel misliti, misliti je začel na svoje buditelje v mirnih časih, spomnil se je Gregorčiča. Prešerna in drugih in spomnil se je besed: 4 * Manj strašna noč je v čraie zemlje krili. Kot sr. pod svetlim sobic cm sužni dnovi i'' BEAT GERMANY B Support EVERY FLAG K «Woppo*rRr«»itMm B E»t Jw^rff food Ftytvrr m^ ■ DEKY^ouwlf xometkin£ I WASTE NOTHING 1 A »m> fTATM ■ 9 -a**— g ' —*—---- i - " ~ T C Torej, ker vidimo, ameriški Slovenci. da mora biti huda »ila xtd r r ubogi slovenski narod, ki je pri- r Šel tako daleč, da se hoče eniauei- ^ pirati od krute sile, ki ga tira v smrt. delujmo še mi z vso silo na to, da dobimo svojo avtonomijo v ^ starem kraju, maj ne bo rojaka in ^ rojakinje, da l»i nekaj ne položila) domu na oltar! ^ A ko narod v domovini zahteva pravice, ko so povsodi obrnjeni bajoneti proti njim, veste da mora biti huda sila: živeti ali umreti. to je njih geslo. Tukaj na linperialu se nekaj gibljemo, seveda le bolj počasi. ^ upam pa, da tudi ravno ne bomo j zadnji. Pred par meseci je sklenila konferenca na Morgan, Pa., j da se druga konferenca Republi-kanskega Združenja vrši na lin- j, perialu dne 2:}. junija, to je bodo- 7 •"'o nedeljo; vršila se bo v Sloven- j opo'dne. In > prav vljudno vabimo vse gg. go- } vornike, da bi se odzvali našim 5 vabilom in malo ra>tolmačili ljud- j »tvu, za kaj se gre. , Vsa tukajšnja tri dmštva tudi j prirede veselico za to stvar. Do- ( biček je namenjen za Republikaai- ] sko Združenje. Veselica se pa vr.Ši v soboto večer 22. t. m. in se vsi ^ prav vljudno vabijo, bližnji in , daljni rojaki. Svirali bodo hrvatski tamburaši. Kar bo pa prišlo ] bolj oddaljenih rojakov že v soboto na veselico, bomo pa že do- ( uiačini /.a prenočišče preskrbeli in , potem drugi dan se laliko vdele-žijo konference. Torej na s vide- | •ij«'! Naše geslo naj bo: Vse za narod! Pozdrav rojakom in rojakinjam sirom nove domovine. V. Petcrnel- Forest City, Pa. Večkrat me kdo vpraša, kako kaj uspeva bazar za aiušo slovensko cerkev. Tem potom naznanim vsem Slovencem in Slovenkam v Forest City. Vandlir.g. Browndale in Carbondale, da do sedaj je še vse prav dobro, ker zlasti Slovenke so se z malo izjemo dobro obnesle. da so darovale veliko stvari v prid tega bazarja. Zato izrekam na tem mestu vsem. kateri je daroval ali darovala, veliko ali malo. najlepšo zahvalo v imenu celega odbora, kateri je bil izvoljen od treh ženskih društev, iai sicer od društva Krščanskih Mater, od Marijine Družbe in o^hIi-. sa\ Ane št. 120 KSKJ. Kes je. da niste darovali temu odboru in tudi gospodu župniku ne. ker, kar ste daH ter še boste dali za cerkev, ste sami sebi dali. Dolžnost gospoda župnika in nas odbora je. da vso stvar tako odredimo, da več kot je mogoče pride za vsako stvar notri denarja in da pride vsaki cent ali nikel gotovo v korist na-ri tem in tudi vi uam kaj pomagate. Vsak najmanjši dar bomo blagohotno spue-i jeli ter vam bomo hvaležni zanj. PEVSKI PIKNIK. Da se bodo nevrvorškim pevcem pri izletu v Washington dne 4. julija saj deloma povrnili stroški, zato prirede v ta namen pik-lišk v nedeljo 23. junija v Sehuct- 3 zenparku na levi strani ob Myrtle Ave. v Glendale, L. I. Park se nahaja dva blocka pred Emerald ] parkom, kj«*r imajo newyorski • Slovenci svoje običajne piknike. ( Na mestu bodeta razobešeni ame- ■ riška in slovenska zastava. Vhod s na piknik bo od zadej tik ob ogra- ^ ji. Vstopnina 25 centov. Za pijačo in prigrizek, ples in * drugo zabavo bo kar najboljše preskrbljeno. I. dobitek bo cekin za $5 { poles: tega pa bo razprodanih luno- } ; go drugih dobitkov. To je eden najlepših parkov v , gostim drevjem in lepo urejt^iim ( prostorom. Kdor se hoče v resnici i razvedriti v prosti naravi v senci , ] košatih dreves, naj ne zamudi te ■ prilike. L • ! Rojaki, zdaj pokažite, koliko ' cenite svoje pevce in ako Vam je kaj do tega, da bo slovenska pe-" sem zadonela pred Belo hišo v "SVashingtonu. i i TRIHINOZA. i Ali je kako preprečevauno sredstvo proti inficiranju s trhina-} mi? Da, najbolj radikalno sredstvo > je popolno vzdržanje zavživanja - svinjskega mesa. Prašič se pogo-" sto inficira s trihinoznimi potlga- - nami, katere požre. Trilvma pa si " najrajše izbere v prašiču taka me-1 sta, katera se najbolj ceni kot hrano. Č'e se pa ne morete vzdržati 1 zavživanja svinjskega mesa, glede * na to, da se meso pri kuhanju ali pečenju podvrže zelo visoki tempe-1 rat uri, kajti 56 stopinj centigr«, - dov vročine unicH uspešno vse tri- - ibine. '! Najti pa je tudi zelo priprosto 1 preskušnjo za ugotovljenje tempe- I rature mesa. Če se stisne kos kuhanega ali pečenega svinjskega 0 mesa in se pokaže pri tem na površini motna tekočina, potem ni še dosegla zahtevane temperature 56 II (Stopinj. Če je ta temperatura pre- koračena, je tekoč.'na čista. Pri 70 do 72 stopinjah bo iztisnjena t(\ a kočina rjavkasto-rdeča, pri 72 pa svetlo-ruienc barve. U _ Moram ]>a še omeniti zaradi darov Rdečega Križa, ker sem bila odbrana za eaptaina za slovensko 1'aro v Forest City za pobiranje prostovoljnih prispevkov od dne do 2i>. maja. Nastanim vsem, da smo okoli žensk in deklet nabrale prostovoljnih prispevkov v Forest Citv $38.50 in v Vandlingu so nabrale $25.00, skupno $68.50. To so darovi skoraj -samih žensk. Naši možje pa so po jamah in pri delih odstopili pri svoji plači vsak svoj delež, kar je pa trgovcev, pa so prispevali vsak posebej. Zato na tem mestu izrekam najlepšo zahvalo vsem darovalkam in posebno se pa moram še ja vno zahvaliti vsem pobiralkani: Mrs. J. Korošec ni Mrs. A. Lavtar, ki sta I>obirali v Vandliniru. ter Miss 31. Suhadolnik. Miss F. Znitlaršič in ilLss 3J. Sume, ker so mi pomagale pri tdn delu po Forest Citv. Kar se tudi ne sme zamolčali, je pa to. da smo 10. junija ob 8. uri zvečer lahko videli delo F. C. Public High School. 20 graduiran-cev je stalo pred nami: med njimi I so bili 4 Slovenci, in sicer sin in hčer rojaka Mr. M. Muhiča. hči rojaka Mr. John Telbana in sin farmerja Mr. Josip Planinšeka. Josip Mubič je dobil prvo priznanje zliato iglo (gold pin i. Zadnje leto pa je preje dotičmo čast tudi sin slovenskih s1 ariše v Viljem Sredenšek. Iz tega se vidi. da o-troci Slovencev niso zadnji v učenju. Ker se je pa moj dopis zelo raztegnil. moram nehat.. Pozdrav. M. S. Naši zastopniki. kateri ao poobUSCenl pobirati naročnino u dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50. za pol leta $2.00 ln za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za stoco. Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. Sao Francisco, CaL: Jakob LovKn. Denver, Col*.: Louis Andoliok In Frank Škrabec. Lead vilic, (Mo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, John Germ, Frank Janesb In A. Kocbevar. Salida, Cola, b sMea: LonU Coatello. fnifrt, Colo.: Math. Kernelj. ClhitMi. fat.: Lambert Bolakar. Injisnopsllj, lad.: Alois Bndman. | Am, lit: Jernej B. Verbis. CWeaco, BL: Joo. BoodČ, -Tea. Blisk VZEMI KOPEU! Zdravniki priporočajo kopanje sa zavarovanje zdravja. Ce je potrebna zunanja kopelj, kako je pa z notranjo kopel jo T Z jedjo pride v telo strup. Zaprtje ovira sistem. Tak položaj povzroča bolezni. Father Mollinger-jev slavni rastlinski čaj izčisti no-traje organe. Uspehi so presenet-jivi. Nova energija, jasne oči, rdeča lica so jasni znaki fizičnega prerojenja. katero je posledica sistematičnega in rednega uživanja tega znamenitega rastlinskega čaja, ki ga je zapustil velik dulio-ven-zdravnik v pomoč bolnemu človeštvu. Zoper revmatizem, želodčna nerede, jetrne neprilike, zaprtje, oslabljenje in opešanje. Na tisoče jih piše o znatnem zboljšanju. Zavoj za en dolar traja pet^ mesecev. Piši danes ter pošlji $1 v gotovini, v znamkah ali money order. Za zavarovanje pošlji še posebej deset centov. Lahko pa tudi plačaš na pošti, če ti pošljemo C. O. D. MOLLINGER MEDICINE CO. 21 Mol Linger Building 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. ln Frank Jurjovec. Joliet, 111.: Frank B&mblch, Frank Lanrlch in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mlh. Clrar. Mascoutah, HI.: Fr. Augustln. Nocomis, DL In okolica: Math. Galshek. North Chicago, 111. In okolica: Anton Kobal In Math. Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Černe. Springfield, HL: Matija Barborlč. Wankegau, 111. in okolica: Matb. Ogrin in Frank Petkovšek. Cherokee, Kans.: Frank Rožlsnlk. Franklin, Kana. In okolica: Frank Leskovlc. Bingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec. Baltic, .Mich.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shaltz. Detroit, Mich.: Paul Bart el. Chisholm, Minn.: Frank Gorie, Jak. Petrich. Ely. Minn, ln okolica: l«an Gonfte, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec Li Louis M. Pcrusek. Eveleth, Minn.: Louis Oovže ln JurlJ Kotze. Gilbert, Minn, ln oko'uea: L. VeseL Bibbing, Minn.: Ivan Poafie. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobec, t Roundup, Mont.: Tomaft Paulln. Govanda, N. V.: Earl SternlSa. Little Falls, N. V.: Frank Masle. Barberton, 0. In okolica: Math. ' Kramar. Bridgeport, O.: Mlebael Ko^evar. CoUinwood, 0.: Matb. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank .Sakser, Jakob Debevc, Chas. Kar linger, Frank Meh in Jakob Resnlk. k Lorain, 0. in okolica: Louis Balant 1 In J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. i Youngstown, 0.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klaricb. 1 Ambridge, Pa.: Frank Jakfte. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghto.i, Pa. In okoliea: Anton Ipavec. Bnrdine, Pa. In okoliea: John Demšar. ' Canonsbnrg, Pa.: John Kokll<-h. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Vl4 . RoranSek. Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant Kozoglov. Export, Pa.: Ixiuls Sui>ančlC. - Forest City, Pa. Mat Kamln ln rr. - Leben. i FarelL Pa.: Anton ValentlnčlC. , Greensburg. Pa. in okoliea: Frank : Novak. Hostetter, Pa. ln okoliea: Prank 1 Jordan. % Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln > John Polanc. j Luzerne, Pa. ln okolica; Anton Osolnlk. 1 Manor. Pa. In okoliea: Fr. DemSar, Moon Bon. Pa.: Frank MaCck in Fr. - Pod m i l ise k Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R. Jakoblcb, Z. Jakshe, Klarlcb Mat, L Magister. Ralpbtofi, Pa. in okolico: Martin Koroschctz. Reading. Pa. in okolica: J. Pczdirc. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprlvšek. Steel ton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoliea: Frank , Schlfrer. West Newton, Pa.: Josip Joran. i WUlodt, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah In okolica: J. KastelU, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta. t Davis, W. V a. in okolica: John Brosirh. Thomas. W. Va. in okolica: A. i Komnchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Ton la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John SLainpfcI in H. Svetlin. West Aliis, Wis.: Anton DemXar tn Frank Skok. / Rock Springs, Wyo.: Joe Tugorlc.% i A Justin in Valentin Marcina. GLAS NARODA, 18. JUN. 1918. NAJBOLJŠI AMERIŠKI AVIATIKI. Zavezniška intervencija v Rusiji in boljševiki Ei * . ---- Piše grof ILIJA TOLSTOJ. ITue translation filed with the postmaster ut New York. N. Y. mi June 18. lbl8 in required by the Act of Octob« r 6. 1917. Z ozirom na vprašanje intervencije v Rusiji bi sc problema nikdar ne rešilo, če bi zavezniki skušali doseči, da bi jib z veseljem sprejelo celokupne prebivastvo dežele. Vsako zavlačevanje pa bi napravilo rešitev tega problema bolj in bolj težko. Jasno je, da ne bodo samozvani sovjeti boljševikov nikdar voljno dali iz rok svoje moči, kajti če bi bili voljni storiti to, bi ne nasprotovali narodnemu ustavodajnemu zborovanju ter bi že pred dolgim časom izročili vodstvo dežele narodu samemu.. Zgodovina ne zaznamuje nil i enega slučaja voljne predaje kakega diktatorstva. Boljševiki ne morejo še nadalje vstrajati pri trditvi, da delajo za blagobit naroda. Posledice njih delavnosti so že očividne. Ničesar se ni*doseglo z ozirom na njih idealistične cilje, temveč je dežela že popolnoma zasužnjena od Nemčije in ista nemška propaganda, ki je pomagala Leninu in Trockiju, da sta razorganizirala deželo, je sedaj na delu, da uniči vse dobrote revolucije ter zopet ustanovi ne le vlado kapitalizma, temveč tudi grozote suženjstva in avtokracij. V svoji fanatični slepoti se ruski narod ni borli le proti buržuaziji, temveč tudi proti vsem izobraženimi ljudem v deželi. Suženj od včeraj je postal mojster situacije. Svoji moči je podredil ne le svojega prejšnjega gospodarja. temveč tudi svoje brate in sestre — celi ruski Kmečki stan — ter jih izročil v roke sovražnika demokracije celega sveta. Številni onih, ki so se vdeležili tega uničevalnega dela, so prišli sedaj do spoznanja, vendar pa nimajo moči. da bi se borili ter tudi niso dosti pošteni, da bi priznali svojo napako. Rusija se hitro pomika po strmini navzdol in nihče lie ve. kedaj in kje bo v stanu ustaviti se. Ker sem sam idealist in sanjač sem prisiljen priznati. da so številni izmed nedosegljivih idealov, za katere se bore boljševiki. visoki in lepi. Eden njih ciljev je — odprava lastnine zemlje. Gotovo so to sanje vseh idealistov, katere se morajo uresničiti in upam. da se tudi bodo. Oni pridigajo bralovstvo vsega proletarijata sveta ter mago tlela nad kapitalom. Tudi to so lepe sanje, katere bo mogoče udejstviti potom človečanstva v daljni bodočnosti. To so tudi ideali Krista samega, v katerega verujemo mi vsi. Dočim pa pridigajo nebo, kaj dejanski izvršujejo? Kako so sredstva, potom katerih skušajo doseči svo je ideale? — Sredstva so — rop, zatiranje svobode, pobijanje in državljanska vojna... Ljudje, ki pridigajo ideale resničnega krščanstva, morajo biti sami tudi kristijani. Duhovnik nima pravice posluževati se orožja ter ubiti celo svojega sovražnika. Domneva se, da on sploh ne more imeti sovražnikov. Neodkritosrčnost boljševikov. Ravno raditega ne verujem v odkritosrčnost boljše-• vikov ter jih dolžini kršenja največjih idealov življenja. Dolžini jih hipokriije, hinavstva, varanja naroda ter zasledovanja osebnih, egoističnih ciljev, s čemur hočejo zavesti deze'o v novo suženjstvo, ki bo stokrat hujše kot pa je bilo suženjstvo, katerega se je Rusija oprostila z revolucijo. Potem ko so onesnažili najvišje ideale človeštva, potem ko so izdali principije prave prostosti in demokracije, so vrgl i ti ljudje deželo v roke največjega sovražnika! prostosti sveta ter skušajo sedaj opravičiti same sebe. Jaz sem daleč od tega, da bi bil militarist. Želel bi videti svet za vedno oproščen od fantoma vojne. Cilj ameriškega naroda je napraviti svet za 4'spodoben prostor da se živi v njem", in tak svet bi jaz rad videL — Jaz nočem razvijati tukaj svojih osebnih idej glede tega predmeta, vendar pa mislim, da moram izjasniti, kar smatram za voljo večine ruskega naroda. V sedanjem času je to glavno vprašanje, o katerm se mora rapravljati ter tudi edino vprašanje. Edina želja Rusije v sedanjem času je oprostiti se nemške invazije ter ohraniti pravice prostosti in samovlade, katere si je pridobila potom revolucije. To je želja večine ruskega naroda in to se tudi sklada z nujnimi potrebami sedanje ure ter z vojnimi cilji kot jih je objavila Amerika v družbi z zavezniki. .Vsied tega mislim, da je vprašanje intervencije ne toliko vprašanje politike, temveč vprašanje taktike. Če se opiše isto misel, moram reči. da morajo zavezniki zopet ustanoviti iztočno fronto, če pridejo do spoznanja, da j«- i o najboljša pot kako poraziti Nemčijo Prepričani pa so lahko, da bo velika večina ruskega naroda z veseljem sprejela njih pomoč ter da bo hvaležna za opro ščenje iz krempljev nemške invazije. kVojni cilji zaveznikov pa so znani celemu svetu! Rusija pozna Ameriko. Rusija je čula vojne cilje zaveznikov iz ust predsed-liika Wilsona ter tudi ve, da je Amerika voljna pomagati ji pri vzdržanju principijev resnične demokracije, kot jih je proglasila Rusija v prvih dneh revolucije. yojaška intervencija zaveznikov bo gotovo z&j&mči- LlEUT.OOUCrLAS UEUT. CD.&JCKETNBACKED LJ£UT ALLAN W1NSIOW CAMPBELL PHOTO-g crMM:T TfeB O^ P-JSUC i H fO«NV'-r-t&TH la Rusiji integriteto njenega ozmelja ter nevmešavanje v njene notranje zadeve. To bo gotovo preizkušnja s kislino glede odkritosrč-losti boljševikov. Oni izjavljajo, da skušajo nasprotovati Nemcem. Oni trdijo, da imajo v ta namen armado. — v'e je tako. morajo tudi z veseljem pozdraviti vsako po-1 moč. ne pa ji nasprotovati. Česa se oni boje t Ali mislijo, da bi intervencija za-v eznikov ojačila kapitalizem v Rusiji ter oropala de'avski razred sadov njega zmage I Ali jim je pa nemška invazija ne preti z istim kapitalizmom. — kapitalizmom, ki je tem hujši, ker se opira na absolutizem.' Mislim, da če je pivo zlo. da bo drugo naravnost nesreča. Vsled tega, četudi zremo na vse te stvari z vidika boljševikov, mislim, da ne moremo nasprotovati interven ciji zaveznikov v Rusiji, če smo — odkriti. Novice iz Clevelanda K»»jak Klemeni" ič. ki živi na *jr»l K. <»-i. Si.. *e je meseca januarja »pekel pri Cleveland Stamping ri>. podomače \ kastrolki. Dobil hude <»i»ekkiue ]>o eeli nogi-Pred kratkim je ravno t:»liko o-kreval, da se je nameraval vrniti na delo. Dne maja ob devetih /.večer je šel v kopalno sobo. Hotel je vžgat i .plinovo svetilko toda v istem hipu se jv? pripetila velika nesreča. !z eevi je uhajal .plin in se je nabral v kopalni sobi, kar je povzročilo, na se je vžgala njc-tfova obleka. Dobil je težke opekline. da je malo tipanja, da 1)3 okreval l mrl je rojak Jakob Mevžek. brat Marije Bizjak, ki je tudi u-uirla pred kratkim Bil je star 54 let, doma iz Preserja na Kranjskem. Bil je elan društva sv. Vida št. 25 K»SK-J., društva Slovenija in društva sv. Jožefa. Pokopan je bil iz cerkve sv. Vida dne 1. junija John Žnidaršič. star 22 let. doma iz vasi Cesta, župnija Dobropolje. Mladenič je bolehal /n sušico. več mesecev ni mogel nikamor. V bolnišnico ni mogel, ker ni bilo prostora. V domovini je imel lepo domačijo in skrbne sorodnike, tukaj je pa v revščini hiral. Kako močno je hrepenel še videti mater in rodno grudo, pa je zatisnil oči v tujini. Ne bo vesela mati. ko izve po vojni žalostno novico o smrti svojega sina. Cmrl je John Kalan. star 58 let. doma iz Škofje Loke. V rojst-iirni kraju je zapustil ženo. tukaj pa sina. Stanoval je pri rojaku A. IJašca. ki je skrbel za najpotrebnejše. Vinko Saišou. star 25 let. doma iz občil te Kasta v na Primorskem, je bil pokopan 11. junija. Zadnje dve žrtvi je pograbila pljučnica, ki ni še ponehata, ampak se je le potuhnila za par tednov. Velike opreznosti je treba takoj v začetku te bolezni, da ne dobi prevelike moči. V nedeljo 2. junija so bili krščeni v cerkvi sv. Vida: Alojzij Zgnne. Stanislav Kožic. Rudolf Kužnik. Stanislav Okički, Emil Vidmar. Aua M orel in .Marija Hodman. — V nedeljo 9. junija so bili krši-eni: Janez Kotar. Frank Potočnik, AiBgela AVeas, Doroteja Lun de r in Xežka Zalet«?. Slovesna sv. maša. ki jo je prvikrat opravil Rev. A. Prinčič, naš novomašnik. je nad vse zadovo-Ljila dobre župijane, ki so posebno radost uživali pri pogledu nad vzornim redom pri sprejemu no-J vomašnika pred cerkvijo in v cerkvi. Slovesno-obhajanci so priredili špalir ter pri tem imeli po- menljive umetne izdelke, predstavljajoče simbolično daritev sv. mase. Naš pevski zbor je nad vse vabljivo proslavil dan slavja ter poleg že znanih pesmi dodal po-seb nega zadosti, da je bil marši-1 kdo radoveden. od kje so se vzele nove moči na našem koru. Imenovan je bil za duhovnega pomočmka pri župniji sv. Vida Rev. A. L. Ikmiba«"-. lorainski ro-jak. \ nedeljo lb. junija se je vršila igra naših graduantov popoldne in tzvečer v dvorani sta-re šole: •.zvečer so se razdelile diplome. Zaključek slovenske šole bo \ sredo 11». junija. Učeciee šole sv. Vida dobi prvo nagrado. Z veseljem sporočim, da je dobila šola sv. Vida prvo nagrado za nalogo, ki je imela za pr. dmet "Poslušnost " in ki jo je napisal Henry K r esse. Veliko je bilo nalog, ki so bile prav dobre in tožko je bilo odločiti za prvo nagrado. Novi AVebsterjcv besednjak je kot nagrada za najboljšo nalogo. Tekmovali so za to prvo nagrado učenei in učenke iz vseh dolov Združenih držav. Tako poroča "The Ycung Catholic Messenger, ki izhaja v Day tonu, O. Sola in t ara sv. Vida si lahko šteje v ponos, da je učenec naše farne šole dobil prvo nagrado. Slovesen sprejem novih članov in članic pevskega društva 'Lire' t»e je vršil v nedeljo i), junija v stari šoli sv. Vida. K društvu je pristopilo :J5 novih članov. To število kaže. da se ljudje zanimajo in da vedo ceniti neprecenljivo vnemo, s katero društvo Lira goji ter neguje slovensko pesem Hvala in čast jim in seveda tudi Ipevovodju Mat. H o Ima r ju. ki je ! nedosegljiv v glasbi. ' Zapustil nas je rojak J>ouis Lah. bivši trgovec in posestnik na 1033 K. t>2. St. Kupil si je namreC- lepo farmo v West Parku, Ohio/ter se je preselil tja z vso družino. Oudi bo. izven mestnega hrupa, užival 'sad svoje dolgoletne pridnosti. Rojaka Laha bomo zelo pogrešati, zato ne bo drugače, kakor da ga bomo večkrat obiskali na njegovi prijazni domačiji, kjer bomo v 'seriei košatih dreves kakšnega "zvrnili". Za roko je vjel Jernej Mis. stanujoč na 31152 St. Clair Ave . 19-letuega Ed. Maxwella. ki se je pe-(1 jal na AV. 25. St-. karL Mis je stal pred omenjenim, ki je sedel, ko je naenkrat začutil v svojem žepu roko. Hitro je zagrabil in ga J je ravno vjel, ko se je hortel pre-drznež izmakniti z denarnico. Uz-j niovič se izgovarja, da je hotel ravno izstopiti .in da se je le "slu- čajno *' zadel ob njegov žep. Poli- ® cija pa pravi, da dobro pozna take "slučajnosti'*. Iz Newburgha. ' (Jregor Kogovšek. ali podomače ^ "George Hunter", se je pripeljal i v svojem novem avtomobilu oni ^ dan v našo vas. Kogovšek stanuje v Urooklvnu (mestni del Cleve- ; land i). "tJeorge" je izgledal ka-kor bi bil " sac" vzdignil. Videti je bilo na prvi pogled, da je nekaj novega, ampak kaj takšnega pa nismo nadejali, (ieorge se v sede in prične slovesno: "Dajte mi par krstnih Listkov." Misleč, tla se šali. «a vprašam, če želi res krstni listek. "Da. dva mi dajte.'' "Ali. kar dva naenkrat.'" "Ja. dva!" Veste, (ieorge ima precej veliko farmo. Na farmi pa je treba dandanes domačih delavcev, ker .se jih od dingje niti za denar ne dofti. Ali se je nam tedaj čuditi.' Botri so bili K rank Železnik in Marjana Vehar. Krščeni so bili tudi: Kami Janez .Mlakar. Anton in Josipina' Št epic sta ua spivuiila. Nadalje| je postal član naše župnije Andr. Fii.k, katerega sta prinesla Anton Zupančič in Marija Nose. Ivanka Sušteršic je lpla krščena malo poprej : ona si je izbrala za botre Fr. Potrebuješ in Neižko Bobnar. Pa tudi Frank Peskar na SU. cesti je dobil malega .paglavčka, ki hoče sedaj vedno postrežbo. Krščen je bil za Antona in botra sta mu bila Alojzij in Ana Žagar. Društvo sv. Lovrenca je imelo v nedeljo 9. junija svoj piknik, na katerega je prišlo precej ljudi. Vsi so se dobro imeli. Zabave je bilo vsake vrste in kar tpa je bilo najlepše, pa je to, da sc jc vršilo vse v najboljšem redu in je vladala povsod dobra volja. Nekaj petja, nekaj godbe, nekaj pa dirke so motile ljudi, da vsaj za pol dne niso mislili na delo in vojno. * True trans'aU-tn filed with the do*' master at New York. X. T. on June 6, 1915, mm required t»y tl* Act «f Octo£>«> «. 1917. Sedaj pa ne bo piknika do 30.j P junija, ko bo društvo Bled »pripravilo nekaj zabave za tukajšnje rojake in njih prijatelje od drugod. Društvo Bled spada k SDZ. in, b da^i še mlado društvo, je že jako močno. Ne pozabite dneva 30. ju- ti ilija. takrat se pa .zopet poskusi- b ran. kdo je hitrejši v nogah, kaj a ne ? ti Ali že veste, kakšna slavnost bo 1' čez en teden ? Prav po ' 'forerifti" k se pravi "Graduation Day". Na nedeljo 23. junija bodo dokončali šolo naši osmorazredniki. na ka-'J tere smo tudi ponosni. Saj smo že 11 rekli, da so vsi pridni ill da so ^ imeli hude vojne, še hujše, kakor s pa "džermani", in so jih prestali.|c Seveda je to šele začetek tega, I kar mora storiti, kdor hoče brti 1 advokat, zdravnik ali pa duhov- f nik, vendar pa je že nekaj in do'1 danes ni veliko Slovencev, ki bi prišli do tega pwega vrha. Naši J očetje in matere so bili vpreženi 1 večjidol od kakeira šestega leta.'1 Vlada tam ni skrbela tako za šo-J lanje kakor tukaj in tako aijsoj imeli te prilike, kakor jo imajo." njihovi otroci. Tukaj pa, doklerj ni via da. pri ni orala otroke, da o-' stanejo v šoli do 15. aLi 16. leta. soj morali tudi otroci takoj na delo. Vsaki ore težko čaka kakega po-! lajšanja velikega in težkega bremena. Zato pa pri prvi priložnosti. vzame otroke iz šole in jih da na( 'j delo. da tako pomagajo. Sedaj .so . pa ti otroci po vladi primorani. 1 ostati v šoli in tako imajo krasno' c priliko si pomagati na kako višjo ~ stopnjo. Če ne pride noben do go-j ? vernerja izmed sedanjih graduau-l 1 tov. upamo, da postane kateri, vsaj župan Clevelanda. ti e ,e NEKAJ O NEDELJI. •s " Kedaj in kilo je prvi določil i. dan, katerega imenujemo nedeljo za dan počitka in molitve? Ali se ». je ta dan kedaj izpremenil ? t-, Pr\ o praznovanj«' nedelje je za-ir slediti v četrtem stoletju po Kr.. ko je Konstantin, prvi ■ krščanski rimski eesar. določi nedeljo na mesto židovskega Sabata. Izdaj je edikt. v katerem ne določa verskega praznovanja, temveč le vzdržan ja od dela in kjer s* glasi: — Naj vsi sodniki in na roti v mestih počivajo in prekine naj se z različnimi posli na časti*tljivi dan Solnca. V času izdaje tega edikta je bil Konstantin obožcvalec soln ca. K krščanski veri je pristopil šele neposredno pred svojo smrtjo. leta 337. f Na cerkvenem koncilu leta 538 se je priporočilo versko praznovanje nedelje, vendar pa se je stvari posvečalo le malo pozornosti. Leta 780 je postal Alcuin. neki angleški prelat, duhovni svetovalec Ka-rola Velikega in takrat se je prvič formalno izjavilo, da se tiče četrta zapoved prvega dne v tednu, vendar pa je le malo ljudi sledilo tej izjavi. Osem stoletij so torej praznovali nedeljo bolj kot dan razveseljevanja kot pa dan molitve. Angleški parlament je bil v PREBAVLJIVOST RAZLIČNIH JEDIL. Katero živilo se najhitreje prebavi ? Najhitrejše se prebavi riž, kajti treba je le eno uro, da se ga pre-bavL V delu neke velike nemške avtoritete na tem polju najdemo tabelo, ki kaže prebavljivost različnih živil, kar bo gotovo marsikoga zanimalo. Za prebavo je treba: Ena ura in pol: — Zbita jajca, ječmenova voda, pečena divjačina. pečena jabolka in hruške, omake iz sadja, pečene ribe, špinača. šparglji, zmečkan grah in fižol ter i ovsena moka. j Dve uri: — Kuhano mleko, surova jajca, kuhan ječmen, pečena goveja jetra, kuhana zelena jabol-'ka. kuhana polenovka. j Dve uri in četrt: — Pečeni pu-;'ran, pečena gos, pečeno jagujc. i pečen pujsek, fižol, in leča, ki sta 'kuhana v luščinali. I Dve uri in tričetrt: — Puding , mehko kuhan, kokošni frikase. ostrige. .1 Tri ure: — Mehko kuhana jaj-_'ea, koštrun v omaki, surova šun-,1 ka, bifstek ih različne fpečen* 'moenate jedi ali cakes, j Tri ure in pol: — Pečena svinji-' na, slano surovo maslo, trdo ku-i liana jajca, star sir, sveže klobase 1'nasoljena govedina, kuhar krotn-/pir, svež pšenični kruh, kuhano ; belo zelje, kuhana čebula. "! Štiri ure: — Kuhana ali pečena 0 kuretina. pečena teletina, pečeni t koštrun, suh kruh s kavo. j Štiri ure iu pol: — Kuhan me-.•j hak koštrun. sveže nasoljeno me-so. kislo zelje. }>0t ur: — Zelo trdo kuhana jajca, sadje s koščenim zrnjem, črešnje. slive, rozine, orehi, lešniki in gobe. Šest ur: — Staro nasoljeno me-so ter mastna jegulja. 1 Treba je i>ri]iomniti. da dodatek ;e veliko olja. masti ali kisline otež- koča prebavo, doc i ni dodatek soli. popra, mustarda. starega sira. red-'• kvi<-. sladkorja Sq vina zelo olaaJea prebavo. nedeljo v zasedanju in angleška sodišča so poslovala na ta dan prav do vlade kraljice Elizabete. Leta 1595 je dr. Nicholas Bound iz Suffolk County, Anglija, izdal delo, imenovano: — "Resnična doktrina glede Sabata*'. V tem delu je dokazoval, da ni bila nedelja določena od Boga kot Sabat, temveč da je božanskega izvora le dolžnost praznovati en Sabat v tednu. Bilo je šele v pričetku sedemnajstega stoletja, ko so pričeli puritanci Anglije imenovati nedeljo Sabat. Nikdar pa se še ni in tudi se tudi sedaj ne navaja zadovoljivih vzrokov, da se imeuje in praznuje nedeljo kot Sabat. Škof Potter je rekel: — Njih trditev, — to je Puritancev, — glede tega. kar so storili (namreč imenovali nedeljo Sal>at) ni bila niti potrjena, niti zadostno dokazana in naj tudi iščemo dokazov za to v Novem testamentu ali v tradicijah katoliškega krščanstva. V WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojak:!! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, Ipbko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $1.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri "lavnih in podrejenih agentih. Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UBSDHISTVO "GLAS NARODA". GLAS NARODA, 18. JTX. 1918. RAZDORj v Francoski spisal Frederic Boutet. Trne translation filed wltb the post niuxtor at Xew York, X. Y. tm Juue 18, 11)18, as required by the Act ot October U, IfC. Sarlota Yalgran jc dvignila svoje oči .oo noter, —1 je rekla svoji po-tarni služabnici.® Mlada ženska v žalni obleki" jej stopila v tihi majhni salon, kojejra okna so se odpirala na neki stari vrt v Passv. katerega je pomladanski čas nanovič napravil mladim. — Mailauia — Sarlota pa ni prišla dalje. , . - ' — .laz sein vaša sestriena, —j jo je prekinila obiskovalka. — Te- \ reza Mayvvllc. Vi se ne spominja i* te name? Res je, da sv nikdar ni-J. .iva poznali dru»j sem dospela tjakaj, je bil še vediny živ in spoznal me je. Nato pa. . . . i • Zopet je prenehala ter pričela ' ihteti močneje kot preje, tez ne- i kaj časa in v prekinjenih stavkih i pa je nadaljevala: — Tako zelo sva ljubila drup i drugega! Kako srečna sva bilalj Sedaj pa sem sama. To je strašno.' Če bi vedela.... — Jaz vem, — je rekla Sarlota nežno. ' — Da. da. Tako je. Slišala sem ! o tem. in to me je tudi do vedlo j da sem prišla sem. Le nuslite nn to. Poteklo je več dni potem k* | s"in se vrnila, da nisem mogla sto-j: piti v naše stanovanje. Ne, ne, to bi bilo prestrašilo. Preveč bi me> bilo strah. Ker >o moji stariši mr-j t vi, sem odšla k naši stari teti, da živim pri njej, Jlme. Iireuil, saj jo J poznate. Še sedaj Živim pri njej | Ona pa je stara ter tudi duševuo ni vse v redu pri njej. Razventega je zelo sebična. Čutim, da sem ji nadležna. Če se ozrem vanjo, me zamrazi. Ona me je spomnila, dat imam sestrično svoje lastne staro I sli. — namreč vas. Rekla na je, da vas ni še nikdar videla. — .laz nikogar ne vidim. — je pojasnjevala Sarlota Valgau mirno. — Skozi eno leto in pol sem živela tukaj sama s svojimi spomini. Tukaj sem živela s svojim možem ter veni. da bi ne bila nič bolj, žalostna in naj grem kamorkoli hočem. O tem sem prepričana. — O, ne, ne! Jaz bi kaj takega ne zmogla. — je mrmrala Tereza ter zatrepetala. — Nikdar bi ne j bila v stanu sedaj.... Po trenutku molka je dostavila. — Pri vas je torej eno leto in pol? — Da, — je odgovorial Sarlota s trepetajočimi ustnicami, — da eno leto in pol. Jaz nisem videla svojega moža pri koncu. Padel je tekom nekega poizvedovalnega pohoda, katerega je vodil on. Njegovi možje so skušali prinesti ga nazaj. Dotično mesto, ki je bilo podmiuirano, pa jo zletelo v zrak. In____ Solze so prekinile njene besede Tereza *e ji je vr^la v naročje in jokali -sta skupaj, kajti <>be sta občutili nekaj tolažbe v tem. da ne jokata vsaka zase. Tri dni pozneje je prišla Tereza Mavville zopet na obisk k Sarloti Valgau ter ostala pri njej več ur. Takoj naslednji dan pa je napra vila tretji obisk in od tedaj naprej je prišla vsak dan. Resno in nežno prijateljstvo je družilo ti dve ženski in njiju drožabništvo v tugi je ustvarjalo med njima vezi, ki so postajale vedno močn^jSo. Kouečno, ker se je Tereza stal, no in britko pritoževala nad staro teto, ki je postajala vedno bolj 1 •sitna in egoistiena in ki je kazala * . tako malo sočutja z njo, ji je Sa*- ^ lota ponudila polovico svojega sta ' novanja, ki je bilo zelo veliko in ( kjer je bilo več sob, ki sploh niso i bile zasedene. Od onega časa na ( 'prej sta živeli eno in isto življenje { 'ter trpeli manj. ker sta trpel* < J skupno in ker so bile okoliščine < žalovanja te ali one iste Vsaka j* ^ postala globoko hvaležna drugi za ^ uteho, katero je prineslo njih to- ^ varištvo. s Nekega zimskega jutra, ko se je J nahajala Tereza Mavville v svoji I sobi ter dokončavala svojo toale | ; t o, je čula zazvoniti zvonec pr'( -I vratih. Nato, malo pozneje, je pri-šel na njeno uho krik. — poln in- r j teuzivnega čustvovanja, prodlrer-in skoro histeričen. Spoznala j< v glas Šarlote ter pohitela k njej j; j Sarlota. živahna, trepetajoča, se d i je naslanjala na zid svoje sobe. V ji roki pa je krčevito držala poštno p 'dopisnico, drobno jw»krito s pisanjem. V Tereza. vsa prestrašena, ji jt d [prihitela na 'pomoč. — Sarlota! Sarlota se je obrnila proti njej z blestečimi očmi. — On živi! — je hripavo zakričala. — Da. moj Ai Ire. moj mož! 1 On živi! On je ujet' Hil je bolan ■ j več mesecev radi 1 vojih ran ter raditega ni mogel pisati. On ik pojasnjuje dosti. On pa živi! On je jetnik, a on živi! On bo prišel j nazaj! Zopet yra bom videla! Ai- f] razumete; on je jetnik, a. živi! Na j i tej karti. — to je njegov rokopis On je pisal to. To je on! Vidite. — je zopet zakričala j ter izročila dopisnico Terezi. — 'Vidite, on je pisal to! On je živ! On bo prišel nazaj! j Tereza Mavville, ki je bila spr ^ va ii'Miia od presenečenja, se je o-jsvestila. Z li<- ji je izginila vsa bar- j va 'n oči so se ji razširile. Na lije-nem licu se j«' pojavila strašna tes u noba. ko je stala tam nepremično . Nastal je za trenutek mučen molk nato pa je hitro pričela : I — In jaz! — je zakričala. — In jaz! Oh. mon Dien! Mon Dieu! r j ln jaz' Pierre pa ne bo prišel nazaj! On j j I živ! On ne bo prišel na ■/aj! O. jaz hočem proč od tu! da> * hočem proč t j In piistivši Šarloto. ki je bla 1 1 pogreznjena v svojo radost in ki je 1 j pozabila na vse drugo ter komaj 1 slišala, kar ji je bila rekla, je po- 1 hitela Tereza nazaj v svojo sobo. i Tresla se je tako. da se je je zale-jtavala v kose pohištva in dočim je * z mrzlično naglico uredila vse za ' 'nagel beg. je stalno ponavljala: 1 — Jaz hočem iti proč! Jaz bo- ' čem proč! '■ ŽENE IN DEKLETA! _ i - True translation filed with the jMjst 'master at Xew York. X. Y. on .Tune 18. \ 101s, ;is required by the Act of October . «, 15)17. ' \ Ve ste naš ponos, naša dika, bo- j d rilo in upanje. Kjerkoli se je šlo. ; ila pokažemo svojo narodnost, ste . nam bile zveste tovarišice. S svojo | prisotnostjo ste dale slavlju še po- . s« hen sijaj. Nikdar se niste vstra- j šil«* tlela, doprinesle ste vse, kar je j bilo v vaši moči. Celo nas ste pod- } žigale in nam dajale pogum. In delo je bilo vedno dovršeno z najve-čjim uspehom. Več pa, kot kedaj. nam je stori- , ! to letos. V glavnem mestu Zdru- , ženili držav se ima letos 4. julija t pokazati Jugoslavija. Pevci se pripravljajo, da pone-so našo pesem pred najvišji sve-. tovni tribunal. Poklicani so, da i pred Belo hišo in vpričo pred-, sednika Združenih držav zapojo pesmi 'Jadransko morje" in 'Slo-venac, Srb. Hrvat". Tudi Vas. gospe in gotjpiee. tu i «li Vas kliče Slovenija, da nam po- - magate kar najsijajneje proslavi-? ti dan Svobode. Katerikoli je dana prilika, naj pohiti omenjenega dne v Washington, da skupno z t nami demonstrira v imenu Jugo-i slavije. Za vzgled si vzemite svoje . sestre v stari domovini. Zastavile so svoje življenje za svobodno Slo-j venijo. j Mnogo bi pripomogle k splošni - slavnosti, ako bi bile naše tovari-p šice pri paradi zastopane v narod-r> nih nošah. Ali bodete storile to? Za trdno upamo, da nam bodete, -Jbtale ob »tram, kajti vedno že Hrbtobol je bolszen, kateri se kaj rade pridružijo ža druge bolezni. V obče nastane hrbtobol rded kake nerodnosti na ledicah. "Ji v mehurju in sa zahteva pri tem takojine pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo Severn's Kidati u< Unr RmM| • (Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pg-gostem in bolestnem spu&ia^ju vode in pri otrocih. Id močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlafSnici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 75c in $1.25. Na prodaj v vseh lekarnah^ < sodelovale pri vseh narodnih prireditvah. Mnogim seveda ni mogoče iti v Washington, zato pa naj se vdele-žijo slavnosti 4. julija v svojem domačem mestu. Pri slavju 4. julija mora biti Slovenija zastopana po vseh naselbinah. Kateri pa je mogoče pohiteti v Washington, naj se priglasi na spodaj označeni naslov. Z narodnim pozdravom Igu. Hude, &2 Cortlandt St., New York, N. Y. Iz Calumeta, Mich. Zakonsko zvestobo sta si obljubila v soboto 1. junija rojak Josip Dragman in gdč. Roža Stare. Ženin je bil rojen v Prečni na Dn-l. ujski m. d(H-im je nevesta pristna Caluinetranka iz Tainaracka. liči Janeza in liože Stare. Janez Pavlin in u L\ juniju v cerkveni dvorani, je nad vsi dobro uspel. Oastitamo 1 I rojaku Radevu na izvrstnem uspehu. ki ga je imel s prvim javnim nastopom preti slovenskim občinstvom v tukajšnji naselbini. I/. Somerseta, Colo., se je vrnil dne o. junija Josip Mat zed e iz Os-ceole. Tja je šel pred kakimi elve-i u i meseci v upanju, ela si bo iz-boljšal življenske* razmere. - Razočaran se je se-daj vrnil. Francosko bojišče. (Nadaljevanje s 1. strani.) vojaki so se zleknili po tleh. Mno-jri uieel njimi so spali, porabivši svoja pločevinasta pokrivala za vzglavje, diiigi pa so si želeli, da bi inojrli storiti isto.,Na mladeni-ških obrazih so bile začrtane brazde vsled napora; mnogi so bili bledi in izmučeni. Mnogi so sedeli z obrazi v dlaneh, sipo zroč v daljavo, drugi pa so nemirno korakali okoli, ker niso mogli biti mirni. Bilo pa ni nikogar, ki lie bi bil izrazil svojo popoluo pripravljenost iti nazaj v bojno črto. Washington, D. t"., 17. junija Sinočno poročilo generala Persliin-ga se glasi: * Na mestih, katere drže naše čete. ni bilo važnih dogodkov. V Pi-kardiji, v okolici Chateau-Thierry in v Woe vre je bilo zmerno artilerijsko streljanje. V Pikardiji. Lo-taringiji in v Vagezih so bile pa-trole aktivne; tekom noči je bil z našim osrnjem razbit en sovražni napad." Danes zjutraj je sovražnik v Woevre vprizoril na naše levo krilo krajevni napad. Tekom napada so bili vroči artilerijski boji. Ne samo. da se napadalcem ni posrečilo prodreti do naše črte, temveč so bili vrženi nazaj z velikimi i/r • gubami in so pustili v naših rokah ■ mnogo ujetnikov, med! katerimi je bil en častnik. V okolici Chateau-Thierrv sta i bila z lahkoto odbita dva napada katera je sovražnik vprizoril te- • kom noči na črto Bouresches-Bois • de Bellean. V tej okolici in v Pi-•tkardiji je artilerija na obeh stra-s neh se vulno živahna."-________ Anglija in Afrika i __ t True translation filed with the i*ist j master at X«'w York. X. Y. on June is. ^ 1918, as required by the Ae-t of October 1 0, 1017. ; * Niti najmanjše razlike ni za An- 1 glijo, če se nemške kolonije vrne ] kajzerju ali če se jih ne. To p« je ; stvar, gleele katere Južna Afrika. posebno pa nizozemsko prebival- • stvo, zastopano po generalih Bo < tha in Sinuts, zelo stro čuti. Jnž-;] na Afrika se namreč boji. da bo'] Nemčija oborožila domačine ter ta- ( ko- razkopala Afriko. Oni so prav tako odločeni ustanoviti Združene . države Afrike kot ste liili vi otllo-', čeni ustanoviti Združene države j j Amerika iu vsled tega popolnoma | odklanjajo -vsako barantanje gle-i. de usode Afrike v namenu, da se dos«1?.^ v Evropi mir. Domačim ( Afrike so imeli svoje slabe čase.!, i Lovu na sužnje je sledila trgovi- j ra z gumi jem in trgovino z gumi-jem spremi j« vedno rum. Vse vrste zlorabe sile naj -bi se odločno'^ zatrlo (k! strani mednarodne a v to"itet< in nobenemu nariulu naj bi se ne dovolilo izvrševati suve- . resist va nad domačini, ki bi se ne elrž;d diktatov elovečanstva. Ce rečem to. ne govorim sebič- , no v prilog Angliji. Nasprotno sem' mnenja, da ni mogla nobena dru-j^ ga dežela pokazati Vzgleda bolj j jiopolne sebčnosti v tej vojni koti ravno Anglija. Mi smo imeli ve- ' likanske izgube ljudi, denarja in trgovinske mornarice. Prfdobili | pa nismo ničesar drugega kot davke in žalost. Konečno prihajam na zadevo pacif čilih otokov. Ta zadeva zopet ni angleško vprašanje. To je stvar dogovora med Ameriko ter pose-strimsko Avstralijo, ki je v vsem razven v imenu, reiiublika z državami. ki so koordinirane lialik vašim Vi imate svojo Monroe doktrino, vsled katere ste se morali pečati s Karibejskim morjem. Avstralija ima tudi svojo lastno Monroe doktrino. Nalik Združenim državam ima tueli ona dolgo in ek sponirano obal. Za njo je prav ta j ko neprijetno imeti postojanke za podmorske čolne med sosednjimi otoki kot bi bilo neprijetno za Se-i verno in Južno Ameriko, če bi imeli postojanke za podmorske čolne v Porto Rieo ali Santo Domingo Položaja sta popolnoma paralelna Isti argument velja tudi glede ni zozemskega dela Nove ("J vini je Ilolandska stoji danes v senci nem ške avtokratičue sile. Preti vojno se je Nemčija javno I pripravljala na to", da razvije ni-! zozemska pristanišča v Evropi za i mornariške pstojanke i>ra j. Za gotovo se lahko vzame nesebičnost v slučaju Anglije kot tudi v slučaju Amerike in po mojem men ju v vsakem posameznem j slučaju. To je umevno samo po se-Jbi 'n v tej kreposti nima eJ*en iz-I med nas nikakc prednosti ]>retl j drugim. Mi vsi smo enaki in vs> človeški. Angleški narod in angleško časopisje jrresta s predsednikom Wilsonom celo pot v tej smeri. ki je dejanski smer. začrtana najprvo v tej vojni t>d Lloyd Geor ge:a, Asquitha ter lorda Grey. Še daj nam ne preostaja ničesai drugega ktit določiti, kako bi izpre menili to svojo nesebičnost v dejanje. — kaka bo naša rešitev in odločba glede ozemelj, katerih se ne more niti vročiti nazaj Nemčiji, niti jih prepustiti kaosu. POZOR ROJAKI! S mazilo sa Senske lase, kakor tudi aa možke brke in brada Od toga mazila ara- dnlh krasni gosti ln dolgi lasje -kakor tudi mo Sklm krasni brki ln brada ln ne boAo odpadali ln oelvelL Revmatlzem, kosti-bol ali trganje t rokah, nogah ln t krtin, v osmih ."Ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bnle, ture, krasto in grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. ; Kdor bi moje adravllo bres nspeha rabil mn jamčim za $5.00. Plžlte takoj j po cenik, Id ga takoj poSljem zastonj. JAKOB WAHCIC, •7t2 Bonna An. Cleveland. Ohk KAKO SE POZNA DI AT.1A-NT9 Da se spozna jiravi diamant, se^ lahko poslužujemo raznih načinov. Zlatarji i:i trgovci dragulj preskušajo iHamanic na vtv načinov ziiporcelouia. ker se mnogokrat pripeti, da se obnese prva presku;iija eb. jre-, medtem kt» pokaže tli-aga iu:sj>rt*tuo. Način, ki je najbolj v navadi, je. tla se potegne s kamnom po steklu. Ponarejeni diamant zareže steklo le nekoliko, medtem ko pa pravi zareže tako. da se tla lahko odlomiti. Mnogokrat se rabi tudi dobro pilo. Pila t »prask a nepravi diamant z lahkoto, medtem ko pravega nikdar ne in ore. Zelo dobro deluje tudi sledeča meti da : Kamen se dene med dva komada koviuastega denarja in potem dobro sti-ne. S povečalniui steklom se potom lahko vidi. ako je kovina stisnila robove kamna, kar se pri pravem diamantu ne sme pripetiti. Ako se vrže diamant v kupico čiste vode. se leskeče\jo obrisi skoz in sko/, ter se lahko vidijo, medtem ko se lo ne /prodi pri ponarejenem kamnu. Nadalje se lahko vzame malo kapljico črnila na belem papirju. Ako se* pravi diamant ti rži en četrt piti ca proč »hI pike. se isla vidi kakor s prostim očesom, uuidtcui ko se vidi skozi nepravi kamen DA: še \eduo i/delujemo in prodajumo BOLGARSKI KRVNI CAJ. Ta eisti zeliščni zdravilni čaj je ihitn-r v slučaju zaprtja, )K»krite^a jt-zika. iKilnejni želoilt-a. težki sapi, slaU»ira raziK>lt»ženja jeili. slabosti. Miuotii-e, zabita uosti. kolobarjev okoli oei. vo|K»lni tek. olajšti želtnlee iu sai»o. t»tl-stranjeni btnlo izpuščaji, kožji Ikj gladka. barva l«t> jasna in li pa. To je najboljše svetovno zdravilo za dru21n<». škatlja. ki zadostuje za eelo tlru/.i-no za celih jn-t meseeev. stane po po-tl $1.10: sest škatelj po pošti Po* šiljamo po sprejemu zneska, ali pa pt> l'. t). 1». Ako želite pošiljalrv za varovano pošljite lot-, več. Naslov: .Marvel Pnxluits <*o.. Ji Marvel lild.. rittslmr^b. I'a. razdeljena v stili ali pet malih pičie. Tudi na brušenju se :;:hko spo-zju: tlianiaiit. ker se 1'leda pri brušenju pravega kamna v prvi vrsti na to. tla se ohrani velikost kamnin. ki io je imel kt>t nebrušeifc* _ _________ > Previdne gospodinje imajo doma vodno eno atekioko Dr. Rlchteri«>ege PAIN-EXPELLER Zanesljivo srpditro rr vtrenje |>ri revmatk-nm bolečijiali. prehladu. z»v*t»vlj«nju itd. Jedino pravi s rarstreno znamko sidrr. 3,'c. a C .V. r l«-t»rnah in naravnost od F. AD. RICH ICR & CO. T4-8C Wasbinirton Sircft, New York. N-V- Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regaije, Kodbene instrumente, kai>e itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstaue itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za ceno vprašate. Upražanje va* stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 426 Chestnut Street.. Conemaugh, Pa. Važno za vsakega. KADAR želite ixvediti sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, §tvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, ldib, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd, telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. S1ADAR želite objaviti društvena naznanila, rabite vselei "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski nasel^ni; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi i«d. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjeni slovenski list na sv6vm. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljit sredstvo sa oglaševanje. C£NE SO SLEDEfil: frikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane........... .......- $0.36 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinko itd. stane..............._ ______$1.00 ali kaj enakega stane ...................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_____ $1.00 Enkratno društveno naznanilo stane_____ Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA'' 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpožtevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa ! oglasov ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- laročaj°» 86 prepričajo če je oglas v našem listu " *___v-, ^ - ^ . . . - . .. in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj i rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga nL Posebno velike važnosti je za vsakega pri nate vsepovsod dovolj. ' ročilih po pošti. GLAS NAHODA. 18. JUS. 1918. Sosedov Peterček . . SpLv.il Ksaver Mesko. Bili smo sodili, dasi sta stali staja! c stokrat pr. ]H>toku (»b hiši «lul>rih deset minut druga od vasi. drug«*. < u-v |Vi«M '*kov jc bil čevljar iu 1 gode«*; f je uiiirl, ko j«» poizkušal .) Peterček prve negotove korake. / Ud tedaj je oskrbovala vdova ' Zemlji-Vvka s štirinajstletno -Mi- 1 eiko, sestro Peterčkvvo malo po- I s«*stvo iii leseno ko!iix> ter je skrbela za Peteri* ka. j1 Še danes ga žrelu pred seboj. 1 kakor bi bila skupaj in bi govorila | šele pred nekaj dnevi, včeraj šele. (jledaiu ga: majhnega, okroglega. / zdravim zagorelim 1 m. z veli- 1 ki.ni črnimi očmi. ki so se smejale ' v svet tako veselo in tako nedolž- * no. Ko se spominja ml oh oči. u-mevam. zaUaj je umrl tako mlad. !•• oči niso bile ustvarjene /a aa- N 11ist iu za bridke prevar«*. zat<» >«< 1 se zaprle za vedno. preduo so vi dele veliko bridkost iu vse trplje- 1 nje življenja... Zlati la>je so se mu svedrali sami od sebe; navad-' no je iiomI precej < 1«»1 «r»* zakaj nihče ni imel tla bi mu jih ve<* v krat ostrigel. \'a rdečih ustnica h. i mu je igral malone vedno vesel.' dobrodušen smehljaj — takšen je ^ hodil nekdaj po vasi. taksen vsta- i ja pred menoj še sedaj, ko se vra-j čam v mislih v one lepe mlade dni. i Bil mi je najljubši izmed vse j vaške mladine-, jaz pa njemu, do- , tov o ni minil dan, da bi ne bila , r skupaj. Se sedaj slikam veseli. zvonlii njegov glas. l;i me kliče ; od d«.leč : . j j 4" Flancek !"* "Kaj je"" i "Ali .»i liuledil mlin.'' U še ni'c. mogel izgovarjati.) • Naredi nama jr.t Tonček. i • In klopot.ee naledi tudi.' i •■Tudi!" s '' Doblo tako!"' j Vidim ;za še sedaj, kako mil snujejo od veselja velik«* oči; ves <■ ob-ax, s«' mu blišči od radosti pri i lepi misli na mlin in na klopotec. 1 Mjtwil'.ako popoldne sva prebila ob vaškem potoku. Stavila sva'1 mline, ki nama jih je tiarcjal Ton-] i ček. Zvečer pa sva jih skrbno vze-jl la iz vode. da jih čez noč shrani-! i va doma. Nekoč sva pustila enega j ponoči v potoku, a drugo jutro gaji ni v»e bilo. Iskala sva ga daleč:« dol po strugi. — ('c ga je odnesla!] voda, se je zadel gotovo kje ob,i kak grm in se je ustavil" — sva1] sklepala pravilno ter sva s«- tola-11 žila s tem upanjem v prvem ne- < miru. A ga ni bilo nikjer. i "1'kral ga je nekdo!" — sva si « pripoanahi po dolgem, brezuspešnem iskanju. i Bilo nama tja j«* resnično /iil: < prav ja/na sva bila na tatu. A kdo 4 ju. j» odnesel, nikakor nisva uio- i ula izvedeti. . jablano ali hruško in privezala rahljo ob vrh. dii se| je dvigal klopotec ponosno iznad1 vejevja. Splezala sva naglo zopet' dol. legla v travo in poslušala, ka-! ko je klepetal z uiaelcki. ko je potegnil veter. "Ta iiiiii glas, ta!" sva se veselila in sva strmela vsa zamaknjc-! na v uavrlo sc vrteča klopotčeva.j K<> sem prihajal pozneje ob po- ( čiluieali i/, mesta domov. sem po-J Struga je bila kakor nekdaj: ieka. <»brastla z jelšeKim grnučev-jetn. Kakor nekdaj je tekla voda: žuboreča pritajeno, pol tiho. vijo-ea sc gibčno v ozki strugi, med ka uenjeni, ob korenikah. Vse kakor nekdaj, le Peterčka ni bilo. 1 Težko mi je postalo v wcu. tes-i no iu otožno. Naglo sem odšel od potoka, legel v travo za hišo — en j. potegnil j«* veter in klojKVtee. , ki sta fra naredila mlajša brata, ju zaškrebelal nad menoj. Glej. ponosno sc ziblje nad vrhom jabla-iie: peresa se vrte naglo, da se iz- -gubljajo drugo v drugem in. tvorijo krog. kolo. Prijetno se glasi škrebetanje — kakor nekdaj. In vendar je vse drugače, k«*r ui ob meni več Peterčka. prijatelja mladih mojih let, druga najlepših dni mojega življenja. * * * Pri nas pije vse. veliko in malo —■ žalibog — mlado iu staro. In vsak se zanima za vinograde, jih cen i in ljubi. 1 Ni toivj čuda. če je tudi naju t vinogradništvo prav posebno zanimalo. J Ob gozdu uad va&jo je bil prav lep rob, ijiagujen proti solne u. kakor ustvarjen od Boga za najine , namene. Tam sva ^i naredila vinograd. Lepo sva prerahljala zemljo iu jo zagradila v precej obširnem štirikotu. Zelenele mladike, ki sva jih zasadila v tako za grajen i prostor. sicer še niso. .V morda se zgodi čudež in zazeieue ter se raz-■eveto kda j čez uoč. A za mladike je treba kolja. Sicer ]>ride vihar in jih pomeče vse na tla. Res! A kdo si bo ubijal glavo '/a rad i take neumnosti.' Saj j«* gozd blizu. Brecz dolgega premišljevanja sva poiezala nekaj prav lepih mladih smrek, tla si narediva kolje. Prav božično, nebeško veselje sva imela z vinogradom in z lepimi 'belini kol jem. ki sva ga ogladilaj j in olikala- tako skrbno, da tako j lepega pač ni bilo ne v enem vseh 'velikih vinogradov gori v vrheh. Smreki sva porezala slučajno v j Koreuovem. A .stan Koren je bil i siten možakar in skqpi*h. da se j Bog usmili! Sepav je bil na eno , nogo in j«* hodil ob ipalici. K maši pa se je vozil. Ko se je peljal ne-i ke nedelje popoldne domov, je iz-gubil z voza j>alico. Našel sem jo na cesti iu sem mu jo nesel na dom. "Aha, ali si jo našel! Pogrešal sem jo že. škoda bi je bilo! Prav. da si jo prinesel. Bog plati!" Dal ni niti novca, d asi je baje imel denarja cele lonce, zakopane na skrivnih krajih. Tak skopuh! < >d tedaj ga nisem prav nič maral. Ne spominjam se. a mogoče, da sva porezala smreke nalašč v njegovem. ker sva se hotela mašče-• vati za njegovo skopost. A Koren je najinemu zločinu prišel kmalu na tied, j Nekega popoldne sva prišla, nič .'hudega sluteč, na lice mesta, da i ' preštejeva kolje, ali ga ni morda kdo kaj izmaknil. Kar plane izza grmov ja starec. "Aha. vidva mi delata škodo! Zdaj vama pokažem!" I strašila sva sc tako. da v pr-.'veni hipu na beg niti mislila ni--,>va. Ko naju je držal ie za lase in naju je mika stil ne baš nežno in Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevida?. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company j 82 Cortlandt Street, New York, N. T. 50 izvežbanih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro' vpeljano podjetje, ki se je pričelo 1905. Dovolj premoga za 20 let. Izvrstne delavske in življenske razmere- Premog j«' 9 čevljev visok. Hp ne lomi iu ni sleta. Dobri delavci zaslužijo od $5 do $10 na dan. Modeme liiae s štirimi sobami z vrtovi. Stanarina $7 na ine«»ee, vključno električno luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovu se rabijo električne svetilke. Kraj: na pol pota med Union t own in Brownsville. Pa. Vzemite poulično železnico iz Union-tovvna. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-right Mine: vožnja traja pet minut. Ako sami ne morete j>riti. pišite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem jeziku. Naslov: Taylor Coal & Coke Co., Uniontown, Pa. ljubeznivo, sva sc pač domislila, 1 da bi mu bila lahko ušla ker jej moz vendar šepav. A bilo j«* pre-'i po^no. U Izruval nama je nekoliko las j po katerih ravno nisva posebnoli žalovala, ker sva upala, da sp«*t! zrastejo, lilije nama je delo. da jej razmetal kolje vse križem in breZjj usmiljenja pomandral vinograd. najino v;-s«*lje iu najin ponos. I '" Oe mi zaideta še kdaj v moj gozd. vama izpulim uše?ra in polo- f tnini vsa rebra!" nama je se za-i grozil ob koncu neusmiljene sod- j be starčeve. j Ker pa so nama bila ušesa iu . rebra ljubša, nego vse Korenove smreke in vse kolje, sva se zana-prej skrbno ogibala tega zilousod- ^ nega gozda, bolj pa še starca, samega. T« žko sem mu pozabil njegovo , tidosrčnost. Tudi Peterček se ga . je od tedaj silno bal. Sicei ii>a je stnrec umrl dohio leto po snu*ti ] Peterčkovi. V večnosti sta so menda pač pobotala. * * * Stric, kdaj se p;.i.'ki ženijo.'" * Xa e:id sv. Valentina." | P«, g si ga vedi. kolikokrat tekom zime sv;i izpraševala strica ' kovaču, kdaj da se ptice ženijo. Tega dne sva se veselila prav posebno, skoro tako pamet i ve (god 1 i nedolžni h otivčičev) in Velike ■ noči. I - Na god sv. Valentina, ko | r:iz-nujejo ptički gostijo, smo šli vsako leto. ako ui bil prevelik sneg, i>or ob potoku iskat darov, ki so nam jih pustili ptički. Vsakikrat je šel kdo odrasti i h z nami otroci, «>če mati. navadno j>a stric ko-vae. Kaj vse so nam (pripravile in pustile dobre ptičiee v grmovju! Tu lei>o belo pšenično štrueo ki sc je kar tajala v ustih v drugem grmu zavitek orehov, v tretjem spet škatljieo sladkorja. lige. rožiče in jabolka. Res. prijetno gostijo imajo ptički! ''Kako dobri so! Niso pozabili na nas! Toliko so mum pustili.— A kdo jim peče te kolače, stric?" , "W dobijo iz nebes." "Ah! A da so inisili ptički tudi na nas!"' "Zato pa tudi mi ne smemo njih pohabiti, ampak jim moramo dajati v hudi zimi jesti." "Iu gnezd jim ne smemo razdirati. kaj ne. stric 'i'" je pritegnil še ta ali oni. "" Dufi ne daj! Greh bi bil! In ko imajo gostijo, nam ne bi nikoli več ničesar pustiLi." "Ne bomo. stric, ne bomo!" sva , moško in slovesno zatrjevala s Pe-' terčkoui. * * * Velike noči sva sc vedno posebno veselila. Iz mnogih vzrokov: 1 navadno so naj« pustili iti molit k božjemu grolni. v noči oil sobote do nedelje sva smela k vu-I zenmicam. če ni bilo premrzlo, in j pisanke sva dobila, j Pogovarjala sva se o teh važnih j rečeh že dolgo časa popiv.j. P resa-j n j urila in prekramljaia sA~a dolge i pojmldiieve o božjem grobu, o [ onih pisano oblačenih vojakih, ki [ stoje nepremično rn resno ob njem I iu strašijo Gospoda t grobu ter I gledajo tako hudo iu mrko. o kras-I nih lučicah. ki bleste v vseli bar-I vah. o angelih, ki klečijo olj stra-I neli groba in bridko jokajo, o Bo-I gu. ki leži initev v grobu iu ki I vstane od mrtvih na veliko soboto K zvečer. i Tedaj bo tudi spet zazvonilo! a Kegl jo. ki je d ost .ikra*, z zvonika i niti ne slišimo v vas, ko regija I poldne aJi ko va/bd k rožnemu ven-I cu. shranijo do druge Velike noči. i Zvonovi zapojo spet veselo in ču-I dovito slovesno. In streljali bodo I ob cerkvi ter po v*>ej faii, da bo I - bobnelo kakor grom ob najhuj-1'šem poletju in se bodo tresli vsi I hribi. li O polnoči pa pojdemo k vuzein-I nieam! To bo veselje! 1 Ugibala s^ a z veiiko vneano in 1 resnostjo, koliko da jih l»o letos, j kamera da bo rrrjvečja. Liani je bi- ___i« 3] la ta in ta. tj "A le nekaj časa; saj se spomi-njaš. kako je vzplamtela kmalu u nato druga na sosednjem hribu in je prekosila ono. ki Kino jo poprej ^ naji>olj občudovali." In kako je pokalo! I "Bum-bum..." se oglasi od 7 kod s hriba. "ltuiu-buin-»bum...l" u j Ne trojen, deseterem odmev za-' veni s sosednjih hribov. Seve, nama spet gotovo ne puste preblizu. p " Deca. proč!" bo spet mogočno (U in oblastno zapovedoval Brezni- 11 kov Peter, prvak vaških strelcev. Dasi sicer iz siva dober in prija- j zeu. ko nabija iu zažiga možnarje. ^ je siten, kakor bi se bil napil prav starega kisa. *s Govorila sva dolgo poprej o tem 7 ter se veselila. Iu ko je prišlo — r kakšna radost • Nestrpno sva štela dneve do Velikega petka, ko ^ pojdemo popoldne v cerkev. In 1 ko sva šla — brat Tonček je šel -1 navadno z nama ali Mieika. sestra Peterčkova — kako .sva se čudila 1 krasoti božjega groba in sc nisva J mogla nagledati te'- načuditi! |J Ke^. mala nebesa! Kamor se -oz: eš, vsepovsedi same luči, bele. ' i-dečc, z- Ienc, modre, rumene. Zdi y se. kakor bi se bliskale mnoge ču- ' dežne oči iz božjega groba. In vo- J jaki. ki stoje ob strani resni in *' brezčutni ter gledajo tako hudo | iu jezno! In angela, ki jokata ob grobu! In v grobu Gospod Bog! In moiLŠtranca, stoječa visoko na 1 oltarju, zvita v tančico, iu dve •lolai vrsti sveč ob njej — čudo- 1 vito! [ Ljudje prihajajo }>oltiln : stopa- ' jo ]K>časi. po prstih; poklekajo ponižno daleč od groba, drsajo na ^ kolenih do križa, položenega pred grob. poljubljajo spoštljivo iu po j ( ibo/jio pet ran Odrešenikovih —j' ah. vse je še mnogo lepše, nogo sva si slikala poprej v mislih in j v pogovorih. Ločila sva sc od groba težko in } nerada, a navsezadnje sva se mo- , rala. Na poti domov pa sva sanja- • rila in govorila venomer o krasoti, } ki sva jo ravnokar gledala... Ka- ( kor v nebesih!... ( (J polnoči na Veliko uoč pa h kresu, k vujeminiei! Nemiren je j bil že ves prejšnji dan. Velika so-j, buta. Pokalo je že predpoldnc nar raznih krajih, posebno kjer so . blagoslavljali velikonočno jagnje. Popoldne pri vstajenju pa stre-, Ijanja ni bilo ne konca, ne kraja. : i Najprej je aagrmelo pi-i cerkvi! iz velikanskega možna rja in brž;, l je v zvoniku zarvonilo. Takoj nato pa se je oglasil stoter odmev, isagrmelo je z dveh hribov ter se je ponosno in mogočno razlegalo - čez vso krajino. : "Gospod je vstal!" so peli zvo-t novi. radostno, kakor le še v svetli - noči. "Gospod je vstal!" so znaniii^ i streli, mogočno in veličastno, ka- ker nikoli v vsem letu. i "Gospod je vstal!" je grmelo - s stoterimi glasovi sirom fare, e "Gospod je vstal, aieluja!" j Čuj, čudovito, veličastno poje ( i vse ozračje. Pretresa človeku srce i in ditšo... | r Spal tisto noč navadno nič ni-. - sem. Isto mi je priznal Peterček. - Prevelik jc bil nemir srca: kaj, če - zaspi m polnoč? Kaj, če me ne sbu- - de. ko pojdejo zažigat vuzean- i nieo o' Ne. ni ini bilo mogoče zaspati! , Zadremal sem malo; a so piišle ! takoj sanje, težke in mučne: vs-i a'so odšli h kresu, mene pa so pu-a'stili doma. niso me marali zbu- L- diti. i. Ustrašil sem se. vzdiliuil ter se L- predramil, o "Oče!" o "Kaj je?'' j- "Ali so že odšli ii "Neie." *' Ali bo kmalu polnoč .''' i- "Deset je šele. Lezi še in zaspi." n A bil sem v velikih skrbeh, i' (Prid« ie.) * Prilika Amerike ] glede bombaža True trauslatiou filed with tlie post master at New York. X. Y. ou June 18, 11»is, as rt'nuirwl by the Aet 000 zavojev. Ti se nahajajo v Barceloni. Italija ima le 3000 zavojev. To pomeni, da iiuata Italija in Španija le zalogo enega dne normalne porabe. Nobenega bombaža ui v Nemčiji in Avstriji. Ce ga je v Kusiji kaj se o tem ne več ničesar. Danes je v newyorskih skladiščih več bombaža kot pa ga je v zalogi po celi kontinentalni Evropi. Na podlagi teh dejstev bi sc člo-, veku zdelo, da bo kontinentalna , Evropa v cunjah, če bo vojna tra-I jal-i par let naprej. Vi narastkom ameriške trgovske , mornarice je pričakovati nekaj o-1 lajšanja v položaju. Svetovna do bava bombaža je danes za skoro . 200.000 zavojev večja kot pa jc bila v istem času preteklega leta. [ Z bolj reštevilnimi ladjami se bo. . do tudi zmanjšale težkoče razde-. Jitve, a samo to ne bo zadostovalo L kajti v Evropi je delo tako redko. t da bi predilci ne mogli izdelovati j biaga v znatnih množinah, tudi če i bi imeli dosti surovega inatcrijala , na razpolago. indija in Japonska imata sorazmerno večji dob ček od napetih razmer na tekstilnem trgu kot pa ga ima Amerika. Poleg Ameriki ( je* Indija največja bombaž proiz-l vajjajoča dežela sveta. Pred vojn-. ^ so iztočno-indijske predilnice le zmeni oposlovale. Velike indijske Iga bombaža je odšlo v Anglijo. f Nemčijo in Avstrijo, odkoder je ^ prišel bombaž v Indijo nazaj v obliki izgotovljenega blaga. Sedaj pa delajo indijske predilnice do 1 njih skrajne zmožnosti ter store vse, da z ado set i.i o zahtevam domačega trga. Indija se je v tekstil-' nem oziru bolj razvila v zadnjem času kot kedaj preje v svoji zgodovini. Japonske predilnice proevitajo , I kot še nikdar preje in sieer z naglico, ki jc malo manj kot senza- j ■ cijonalua. Japonske-predilnice so . si zagotovile večji del trgovine s , Kitajsko, katera trgovina je preje v izdatni meri pripadala Amerik? in Evropi. | Tekom preteklega leta je Japon-jska veliko nakupovala v Egiptu Egipčanski bombaž je eden najboljših na svetu. Več bombaža je danes v Aleksandri j i v zalogi kot pa ga je bilo ob kateremkoli času v številnih le tih. Zadnja oficijelna poročila ka .žejo. da je bilo 2. 167,794 kantar-Ijev proti 863,77o ob istem času I preteklega leta ter 511.517 ob i istem času leta 1916. En kantar je (99 in pol funta ali petina ameri-.škega zavoja (bale). Vsled tega j znaša zaloga v Aleksandriji neka-*ko 433,000 zavojev ali 85,000 zavo-|jev več kot ima v sedanjem času .v zalogi Anglija. | Japonska je vzela 142.000 kan-jtarjev v Egipta v preteklem ted-.mi, a pomanjkanje ladij je preprečilo Anglijo. Francijo, Italijo ali Španijo, da bi dobile potrebne zaloge. — Zaloga ameriškega bombaža znaša danes 2,595.289 zavojev. To ' znači. da je na razpolago 171.000 1 zavojev več kot pa ob istem času preteklega leta. Izgledi za letino ' tekočega leta so zelo dobri. Ameriške predilnice imajo veliko delo : ter uspevajo izvrstno, vendar pa ostaja blago skoro izključno v tej deželi. Pomanjkanje tonaže jih o-vrra, da bi stopili v zvezo z zunanjimi tržišči, vendar pa ameriški, predilnice niso nikdar iskale inozemskih tržišč, če je bilo povpra-- Sevanje doma dosti veliko. Izmed industrij sveta bosta dve. katerima se bo navalilo največje zahteve, ko bo končana vojna in sicer poljedelstvu m tekstilni in- ■MHMHM T Jugoslovanska f^j^ Katoi. Moto Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.J GLAVNI URADNIKI: Predsednik; MIHAEL EOVANSEK. Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAT« A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, El v. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICII, Ely, Minn. Blaga: ik neizplačanih snirtnin: LOUIS COSTELLO. Salida-Colo. $ VEH0VNIZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAIIEK, SI3 E. Ohio St., X. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M'\ So. Chicago, 111. IVAN VAR0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, AV. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NAROD A". dustriji. Ljudi je namreč treba prihraniti ter jih oblačiti, dane* vladata lakota in raztrganost po obširnih ozemljih zemeljske oble. JUGOSLOVANI! p Jugoslovanska Matica v New s Vorku poživlja vse Jugoslovane l da prisostvujejo razstavi, katero priredi National League for 1 Woman's Service v Grand Central j. Palace, Lexington Ave. in 46. ulica v s vrbo, da pokaže narodu, ka [ ko se more hrana tem razumnejše shraniti in varčevati, kar je za današnje razmere velike važnosti Temu odboru, ki je pod neposred- : no kontrolo ameriške vlade, it i mnojro ležeče na tem, da poseti tO razstavo kar največ našega naro da. zato se je v počast junaškega boja Srbije na dan 20. junija do ločil Srbski dan. Prepričani smo da se bodo temu pozivu odzval} vsi Jugoslovani. Poleg pouka bc ta večer tudi zabava, kajti zdru- 1 ženi nevvvorški pevci bodo o po1 devetih nastopiii z nekaterimi sfo^ venskimi in hrvatskimi pesmaini telovadne vaje pa bo proizvajal Hrvatski Sokol iz New Yorka. Ob štirih popoldne bo dr. Svetozar Grgin imel predavanje o naši domovini za časa vojne in pokazal«, se bodo mnoge slike. Prosimo na rodno ženstvo, da pride ta dan v narodnih nošah. Vstopnina 25 c. Za Jugoslovansko Matico: M. Ekerovič, tajnik. (18,19—6.) 1 Ujetniki gredo zopet v armado. True trauslution filed with the i>ost ■ master at New York. X. Y. on June 18. t 191». as required by the Act of October > C, 1917. London, Anglija, 16. junija. — - Poročilo na Ecliaii»e Telegraph i/ i Amsterdama pravi, da jc pruski - vojni minister naznanil, da bode - nemški vojni ujetniki, ki so bili i izpuščeni iz Rusije, po kratkem dopustu zopet poklicani v arina - do. — - SUGAR MUST M ^H)! mSludi steal lor . d HO days for eacRoftkt 4wf $ 3 loo. QOOkOoo persons J -j m^thttJLJTut^St^a j io ^irpphr tac uut ii mul 3 Ioris at tilt Kjrfi yfM§|s l- _ ?jr\ »umu m w i^žra^ža^ lllrid aaraAaJte m m *G1m Nm» e T. mUtcO dmMU dnevnik v Zir» LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Cleveland, 0. — Vaš dons Sii u u prejeli in j;a bomo s pogrebnini komentarjem v kratkem priobčili. J. D., Cleveland, 0. — Le pošljite. bomo nekaj dni počakali. Pozdrav! M. S., Carson L:ike, Minn. — Poročilo, katero omenjate, smo i posnel? po nekem d ni geni slovenskem listu in nam ni poročal noben naš dopisnik. POTREBUJEM krojaškega pomočnika. Stalno drlo. dobra plača. Več se dogovorimo pinmeno. Pišite na naslov: Michael Omerzu. Tailor, 272-'l—25 Kast Huntington St.. Philadelphia. Pa. (;Jx 11 18,25—6) Iščem prijatelja JOIINA POD Al I-NINSEK in njegovega svaka HIHBEIiNIlvA. Doma stui .iz Černe na Koroškem pri Pliber-ku. Če kdo izmed rojakov ve, naj mi naznani, aii naj se pa sama javita. — Joe Poglodnick, P. < >. Box 216. Rillton, Pa. (18-20—6) POZOR, rARMERJI! Iščem delo kje na farmi. Za plačo ne gledam prever. pač pa želim čisti zrak in dobro mleko, katerega pogrešam, odkar sem z doma. Pišite na : Albin Grdinovič. e «i Leo Štrukelj, 4124 — 2nd Ave.. Brooklyn. N. V. (18-19-6 Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik <38 Pena Atc.. PitUbnrgh, P« f. Dr. Kotor N \ sArmTnlk. •pmšt^- f. tl«t t 71ttik«tfki, - J ki 1«« ll-l«t»« "A prakso ▼ a^fe^ fcrvt rtn^*?^ mrrMm ■••, Up]« inuMi i/. IrUtk, C* tmmtm aoioU« «H «k» v« tatom, ▼ grl«, laptduli I* koU«U* t luwtak, »rimu la latum na kos krt. N« Uulti, ktf ta H* lun m »i1w> ▼m miki kotool drftTta M Mrtl-taal notodL Kakor hitro ovaalt«, «a na pranakuja sdravja, m UUM, tataTaS prttlto la las raja «a ka* mhI pomO. Ky«ro«ala aH to4»« kila tatiaitai r M mrak la riMr kraa oparaalla. Botoaal makarja, kt pormroHf ka-laUaa t krO« la krkta ta rUaSh ta« Prt Hlhil« Ta«a. mm6ra.r\m a B*ta-thKI« RvvHtsWwiiif kala^^aa® a* taMfeM, srkailaa, ikroflc In (nifi kafna balasnw ki aaataa«|o r«la« aa-«st* km oetravtia ▼ kratkua Wm ta bi aotrako« late«. Uraia« «ra: mklu e« I. krt tfi traj «a t. rralar; ▼ Htklk a« ». ala traj tfo R. 9a#oMaa; «k ■■teljik a« S ■fatral «a ft. pa»aWaa. __ _____ — 2la liakla taa* la taarllkal j narartai aa« a»ate» o«»ka. C.LAS NARODA, 18. JUX. mis. SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA UlttMTljcnadD* 1&. avgust* ^ Inkorporirmna 22. aprila 1900 190&. t dria^i Pa«n Sedež: Johnstown, Pa* glavni uradniku Predsednik: IVAN PROSTOR. 1088 Norwood R'e jo bojim znova spraviti v zadrego. — Vsled tega se hočem oprostiti pri njenem spremljevalcu. _ Vi ste moj rojak - se je nasmehnil. — vaša galantnost mi dokazuje, da ste. — Prav imate, prav. — Veste ona je pametno dekle. — Poznam jo šole od v«Vraj. Njeni prijatelji so me ji predstavili in v sle. 1 tega sem jo spremil na galerijo. — Kako je vaše ime, dragi gospod? Meni se je čudno zdelo, da moj neznance pozna damo le povr-šno. — Ker je pa imel svoje žive oči vprte name, sem odgovoril: — Moje ime je Louden Dodd, prišel sem iz Muskegon a in nameravam postati kipar. - Kipar? — je vprašal začudeno. — No, jaz sem pa James Pin-kerton iu sem vesel, da vas poznam. Na poti proti domu uii je povedal P in ker t on svojo zgodovino. Njegovi stariši so živeli v Angliji. Kot štirinajstletni deček se je moral že preživljati. Odpotoval je v Ameriko, kjer se je nastanil v državi New Jersey ter se začel baviti s fotografiranjem. — To je bilo zelo prijetno življenje, gospod Dodd. — Videl sem skoraj vso Ameriko. — Pridite enkrat k meni in si oglejte moje fotografije. — Vi ne ve.ste. koliko jih imam. To je govoril s takim navdušenjem kot otrok, ki pripoveduje o novi igrački. Stanoval je v podstrešni sobiei v neki zelo visoki hiši. Pohištva n- imel skoraj nobenega. V sold je bilo več kovčegov, po stenah so bile pa razobesene slike. Jaz sem hodil semtertja po sobi in vse natančno opazoval, pa ni-s' m mogel najti ničesar značilnega. Piukerton me je skrivaj opazoval. In ko sem premeril sobo že petkrat ali desetkrat, je stopil k meni ter aii položil roko na ramo rekoč • - Oprostite mi gospod, nikar ue mislite da zahtevam od vas. da bi izraziili svoje mnenje o meni in mojem. — Ali hočete, da bom čisto odkritosrčen'.' — l>a. prosfm vas. — Torej dobro. — V r jem it e mi, da tratite čas po nepotrebeni. — Ali niste ničesar opazili, kar bi vam ugajalo" — me je vprašal ter uprl v mene svoje živahne oči. Jaz sem molčal. — Ali se vam res nič ne dopade ? — Poglejte naprimer to melono. — Ali pa to pokrajino! Jaz sem gledal slike ter odk niaval z glavo. — Žal mi je; ljubi Piukerton. toda nikar mi ne zamerite, če vam svetujem, da opustite slikanje. Mislil sem, da ga bodo moje besede presenetile, toda on se je prešerno zasmejal rekoč: — Nič zato. nič. kaj bi zameril? — Nikar ne mislite, da sem kaj presenečen. — Jaz bom vstrajal ter vso svojo dušo in vse svoje telo posvetil umetnosti. l uietnost je vendar del mojega duha. — Toliko bom skušal doseči, da bom dobil pri povratku v domovino službo pri kakem listu. - - To je moja edina želja. Zatem se je začel zopet smejati. — Jaz sem j;a začuden gledal te* ga vprašal: — Zakaj ve smejete ? — To ni vendar n'č smešnega. — To je res na stvar. — Hvaležen sem vam, da ste govorili odkritosrčno. — Veste, odkritosrčnih ljudi je današnji dan le malo na svetu. — Tega ne bom nikdar pozabil gospod Dodd. Vrjemite mi. da me prekašate glede talenta in glede izobrazbe. — Tega vendar ne veste — sem odvrnil. — Jaz sem videl zdaj vaša dela, vi pa še ne mojih. — Kaj ee bi se takoj odpravila k vam? — je vzkliknil živahno. Priznati moram, da mi ta njegova ponudba ni bila posebno ljuba. — Moja delu, kljub temu du niso bila dovršena, so visoko prekašala njegova. Kljub temu sem se pa vdal ter se ockpravii žujkn. Ko sva se medpotoma pogovarjala, sem Junalo spoznal, da on ni umetnik, pač pa cisto navaden trgovec, ki hoče s svojo >likarijo kolikor mogoče veliko zaslužiti. Zdelo se mi je pa zelo čudno, ker je, kakorhitro sem mu rekel kaj značilnega, potegnil iz žepa svoj zapisnik in napravil vauj par opazk. Ko sva stopila v moj atelje, je imel zopet zapisnik v rokah. — Svinčnik je vtaknil v usta ter se začel radovedno ozirati po sobi. _ Ali hočete naslikati moje skromno bivališče, ali kaj nameravate ? — sem ga vprašal. — Gospod, to je zaenkrat še moja skrivnost. — Vse pride človeku prav. — Saj vam je gotovo znana pravljica, ko je miška koristila levu? Sredi sobe je stal velik kip, — podoba države Muskegon. — Kip je predstavljal mlado mater indijskega tipa z otrokom v naročju. Podnožje je bila napravljeno v grškem, gotskem in rimskem slogu. — Ali ste zadovoljni s svojim delom, gospod Dodtl? — me je vprašal. — Meni se zdi, da kip ni ravno slab. — Veliko bo treba izboljšati. — Sicer pa čutim v sebi toliko moči in zmožnosti, da tudi kaj boljšega lahko napravim. — To je beseda! — je vzkliknil. — To je beseda, ki mi ugaja! — Zatem je zapisal nekaj v svoj zapisnik. — To je vendar nekaj čisto enostavnega — sem ga prekinil. — Vedno boljše, vedno boljše! — Vi se še ne zavedate svojega talenta. — Cc boste pretiravali in če se mi boste laskali, bom takoj zaklenil sobo. (Dalje prihodnjič.) Slovenske novice Forest City, Pa. Due junija je padel v vrelo 1 vodo triletni sinčeek Mr. in Mrs. Frank Debevc iz Browndale. ki je naslednji dan umrl v bolnišnici v ( arboudale. Dne VI. junija je umrl tudi v bolnišnici v. Carbondale rojak Janez Opeka. Star je bil okoli 00 let in doma iz Rakitne na Notranjskem. Bil je član treli podpornih društev: sv. Jožefa št. 12 KSK-J., Zvezda SIM'Z. in nekega poljskega društva. V Forest Citv zapu šča 'J hčeri. 2 p:« s-ta se pred kratkim preselili v Johnstown. Pa., in enega sina. ki je pri vojakih. Pogreb se je vršil v soboto 15. jim. Cleveland, Ohio. Poročno dovoljenje sta dobila rojak Joim Kolene na (342ti VLrian j Ave. in gdč. Jennie KI yen. Ženini .jo star 2:? let. nevesta pa 19 ter stanuje na 1310 K. 55. cesti. V petek 7. junija je umrl v tu-kjjšnji mestni bolnišnici John Kalau. star 58 let. oženj en. Rauj-ki je zbolel nekaj dni prej za j pljučnico. V domovini zapušča' ženo ženo. hčer in dva sina. od katerih za enega se ne ve. kje je. Pogreb se je vršil 10. junija. ' V dveli mesecih je vzelo 1100 tujezemcev prve državljanske pa-' pirje. Ljudje so se načeli zavedati svojega položaja, zato zahtevajo j prvi državljanski papir ter hoče-' jo postati državljani svobodne dežele Združenih držav Pametno! I Milwaukee, Wis. I V soboto 8. junija je umrla ro-j jaku Frank Bergantu šest mese-, cev stara deklica. Bila je rojena j kot dvojček. Pogrtib se je vršil v ponedeljek 10. jun. V torek U. junija ponoči so našli mrtvo truplo plavajoče plavajoče v jezeru Michigan ob Lake , parku. Dognali so, da je bil to Fr. Je/.ernik, stanujoč rta 776 Kanaue-k i mi k* Ave. Mož je bil še samec , in delavcu pri tvrdki Hoffman Filling Co. Kakor poroča policija, . je Jezernik šel uro poprej, prodno so našli njegovo truplo, proti jezeru. Videla sta ga dva policaja, i Si je li sam pretrgal uit življenja uli se pa je ponesrečil, se. -danes še t ne ve. Frank Jezernik je >bil član društva Sloge št. 16 SNPJ. Zapušča enega brata tu. enega pa v starem kraju. Doma je bil s Sta-jerskega. Pogreb se je vršil 15. I junija popoldne. Sedaj so prišli dnevi v deželo, ko se vrše po vseli slovenskih na-. sel bil udi razne slavnosti podpor- nih društev. Tu je razvitje uove društvene zastave, tam slavijo nanovo ustanovljenega društva itd. Tudi v ;mši naselbini !>o dokaj takih prireditev. Ali najbolj bo bržkone vlekla proslaAy naše deset-leimee. Dne 2 S. junija bo piknik v I »era In ger "s parku v proslavo desct.1 nice, ki jo obhaja JPZ. Sloga. Program te slavnosti bo( nadvse zanimiv. Ob tej priliki sej hm pokazalo vdeležencem iz naše 'srede in i?, drugih krajev, da živimo mihvairški Slovenci v slož-nosti ter da t-a orarta-uizaeija ne nosi /a-man imena "Sloga". Chisholm, Minn. Tony Madurič si je odsekal s sekiro prst na roki. ko je dobil privabilo, naj pride na zdravniško preiskavo v glavni stan naborne j komisije. Izgubil i>a je prst in — svobodo." zakaj lokalna komisija ,je odločila, da se bolahko boril /.;> Strica Sama tudi brez prst t. Odposlali so ga nemudoma v taborišče Dodge, kjer se bo že naučil. • kako je biti vojak, j Tudi Tomo Bihauič je poizkušal. kako bi se iztin1e bo plačal \ dolg za novo skladišče. Zato va-- biino vse rojake, ki žive v okolici, da se te veselice vdclcže in pomagajo vsak po svoji moči, da bomo imeli najboljši uspeh. Pridite vsi I Vljudno vsakega vabi Odhor. ' 15-18—ti Iščem svojega brata AVGUSTA GROliOLŠEK. podomače Satol-čev i/. I.itije na Dolenjskem. Pred petimi leti je l>il v Glcvc-landu. Ohio, ■»•■daj mi ni znano, r kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. tla mi nazna-ni, še ljubše mi pa je. če se sam uglasi svoji sestri: Mrs. Frau-Q ces Volk, Park Hill, Pa. e Jaz, Ivan Marinšek. doma i/. G<>-L ''oiy št. 2. občina Bukovje pri _ Postojni na Notitnijskein. zdaj v italjanskem ujetništvu, iščem svoje sorodnike po Združenih e državah in jih prosim, da se mi javijo. Moj naslov je: Ivan Marinšek. Prigionicro di Guerra, 2. Ruparto, Avezzano, Italia. . (18-20—ti) i naznanilo. ' Cenjenim rojakom v Pittsburah ' Pa. in okolici naznanajmo, da jik ? bo v kratkem obiskal naš zastopnik Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastavei Za veznih, držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. I CENIK KNJIG 1 katero ima v zalogi p> I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | 8 82 Cortiandt SU New York, N. Y. 5 POUČNE KNJIGE: RAZGLEDNICE Atmov nemško-angL tolmač vezan —.80 NevyorSke. I h »ž i ene, velikonočne Domači zdravnik mali —.25 iu novoletne komad po —.03 Hitri raCunar (nemfiko-angl.) ducat —.21 vezan —.50 Album mesta New York e kras* Poljedeljstvo - 50 nimi slikami —.23 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov. augl. ln angl. slov. slovar $1.50 ZEMLJEVIDI: Veliki slov. ang. tolmač $2.50 Avstro Italijanska vojn« mapa —.25 Avstro-odrski, veliki vezau —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Celi svet mali —.10 KNJIGE: Celi svet veliki —.25 Hipnotizein 1—-35 Evropo vezan —.50 Doli z orožjem •—.52 Vojua stenska mapa $3.00 Dve saloigTi: "Čnrlijeva ženi le v" Vojni atlas —.25 in "Trije ženini" —-23 Vojni atlas nov —.30 Mesija 2 zvezka —-60 Zemljevidi: Ala.. Ariz., Colo.. Pod Robom SL Večernlc« ^ ^ t —30 c'al. itd. po —.25 Postrežba bolnikom —.50 Združenih držav mali -—.10 Trtna uš in trtoreja *—-50 Združenih držav veliki —.25 Trojka —-50 Združenih držav stenska mapa, Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.50 ^ drn;;1 strani pa j^ qq Zgodovina c. kr. pešpolka SL 17 p<> tu mvedenlb knj. Unamo s slikami ^.au _ Življenje na avstrijskem dvoru P» ^ nekaJ raznovrstnih istisov po en ali sinrt cesarjeviča Rudolfa — .71 ali dva zvezda. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bolisi v gotovini, poStni nakaznici aU postnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CENA 30 CENTOV. Vdikost 20x27 inčeT. ' " Slovcnic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. » i - - Mr. JanJco Flaiko. ki je pooblaščen »prejemati naroi. oino ea "Glas Naroda" in ifdajati i tozadevna potrdila. On je pred leti i že Teekrat prepotoval države, ▼ katerih m/> nasi rojaki naseljeni in 1 jo povsod dobro poznan. Upati je, is hit bodo rojski t vseh osirih 1 ooiasfoli, po^jbno le, ke| ima po-vvarjsao !«»• č "Sj Irfla Je knjižica"! 1 < I DVE SALOIGRI, ' Knjižica vsebuje dve igri: -Carlijeva ženitev In -TRIJE ŽENINT ter stane samo 25«. Oni. ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker ia-ila je v omenjenem Števila. V zalogi imamo zopet vsak* vrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niše v eeniku označene. Naročilom priloiite denar ln polljlte ns: H 4 Sloteiic PiWulriig Coipaiy I 82 Certlsodt SL, New Vsrfc. N. X . S ^