Štev. 12.          V Ljubljani, meseca decembra 1922.       Leto XXIII.
12. november.
Tam za vrhovi,          Z jjor kremenitih,      Tjakaj v daljine,
za temi vrhovi           gor vekovitih             v bele daljine
k morju strmijo        toki drvijo                  sanjajo k jujju
beli domovi ...          rek vaJovitih.             v solnčne ravnine.
Beli domovi,               Tožno ihtijo,              Tam na obzorju,
naLi domovi! —        tožno jeLijo,               na jasnem obzorju
V drevje so skriti     o hrepenenju              tam se okopljejo
zlati vrtovi,                silnem Santijo ...      v bisernem morjn.
zemlja bogata,           Tam za ^oramij         Cista in močna
vsega bogata,            za temi gorami          in nova, odločna
solnčne gorice,          srca vsa naia,           z Adrije vstajajo
loka in trata • • •        bratje, go z vami!     srca mogočna.
Bratje v daljavi,        Bliže, silneje,
v solnčni daljavi,       vedno silneje
zdroženi z nami         bijejo srca^
v sveti ljubavi.          padajo meje! —
Anica.
277