TEDNIK ^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Piuj, 9 septembra 1971 Leto XXIV, št. 36 Cena 0,70 dinj RMOŠKI OTROCI SO DOBILI NOVI VRTEC Gradbeno podjetje Ograd Ormož je v petek predalo novi otroški vrtev v Ormožu, idbena in druga instalacijska dela so o pravili do roka. Komisija, ki je opravila teh- ini prevzem objekta ni imela bistvenejš ih pripomb. Te dni bodo še namestili opre- I in tako bodo ormoški otroci dobili nov in svetel prostor, kjer se bodo laliko po mili Iji igrali, njihove mamice pa bodo brez skrbi delale in hodile po drugih opravkih. Tehničnega prevzema se je udeležil tu di projektant zgradbe Jože Dobrin, diplomi- »i inž. arhitekt iz Ljubljane, in izrazil zadovoljstvo nad tehnično izvedbo objekta. V novem vrtcu, ki stoji »skrit« za hi šami na Ptujski cesti v Ormožu, je prosto- « 120 otrok, stal pa je 180 milijonov starih dinarjev. Računajo, da bodo že ta me- t zasedli nove prostore, uradna otvoritev pa bo nekje v prvi polovici prihodnjega seca. Tekst in slike: jr ŠE ENKRAT ZAGREBŠKA MAGISTRALA Mnagi se sprašujejo, kaj je z zagrebško magistralo, kdaj bo končana? Zato sem se o- glasil na gradbišču ceste, kjer sem se pogovarjal z vodnikonn stažistom, inže- nirjem Milaaom Pavlico, ki vodi dela na gradbišču. Mi lahko poveste kako tre- nutno gradnja poteka, kaj ste že naredili, in koliko del imate za letos še v načrtu? »Kakor vidite, smo prišli z deli že do želez-niške pro- ge v Hajdini Do tod smo o- preseliti v Bihač, kjer tudi meljska dela, tako, da imamo že vse pripravljeno za pola- ganje asfalta. Vendar smo morali svojo asfaltno bazo prseliti v Bihač. kjer tudi delamo novo cesto. Zato le- tos ne bomo mogli delati na tej magistrali asfaltne pre- vleke, pa tudi čas nam tega ne bo dopuščal. Sedaj ima- mo zaiposlenih okrog sto pet- deset delavcev, ki delajo v dveh izmenah po deset ur. Delajo torej noč in dan. Imamo tudi problem z nad- vozom preko železnice v Hajdini. kjer bi morali na- rediti viadukt, ker bomo z nadvozom skoraj odrezali Hajdino od Pluja, torej po- krajini bomo odvzeli tisto slhko, ki jo je imela do se- daj. Imeli smo tudi oroblem okro? oreseljevanja nekate- rih prebivalcev, ki so nas prav po strani gledali m de- jali, češ kaj bostt? vi Hrvat- je rušili hiše na slovenski zemlji. Res je, da cesto de- lamo večinoma Hrvat, ven- dar smo mi samo delavci, ki opravljamo dela, za katera načrt so napravili že drugi. Upajmo, da bomo letos na- pravili vsa glavna zemelj- ska dela do kmca trase in to nam bo veije'f:o tudi us- pelo. Vsa ostala dela pa bo- do vsekakor končana drugo leto in taki-at bo cesta tudi puščena v promet.« Upam, da se bodo besede inženirja Pavlice tud ure- .ničile in, da se bo-mo nri- hodnje leto že lahko vozili po zagrebški magistrali Milan Novina V Sloveniji potekajo po- *sene priprave na javno izpravo o starostnem zava- '^anju kmetov. S pripra- vni na razpravo o kmečkih ''^ojninah smo pri nas si- začeli že pred leti, šele '03 pa smo jih pripravili I trdnejše temelje. V naš; 'publiki smo v teh zadnjih ''h že dosegli tolikšno stop- ^ gospodarskega in druž- I-"^Sa razvoja, da se je če- ''ie bolj zaostrovalo vpra- ''"je socialne varnosti osta- '''^ kmetov tako da z u- ''^'^o kmečkih pokojnin res ,'"^oč več odlašati v nedo- ^- Pri tem pa ne gre za ^ *3kršno novost. Dejstvo ^namreč, da so že vse drža- *' ^i mejijo na .Jugoslavi- '• iivedle določene oblike fostnega zavarovanja Jietov, celo tiste, ki so '"j razvite — npr. Grči- ji uvedbo kmečkih pokoj- " '^^i bi zagotovili boljše JDodarske obete mladim ^ .f^- ki želijo ostati na J^'jah, oredvsem pa soci- ^ Varnost naraščajočemu^ številu ostarelih kmetov, zlasti pa še enakopravnejši položaj kmetov v naši druž- bi nasploh. Omenimo naj, da je izhodišča za javno raz- pravo sprejela skupščina SRS že pred nekaj več kot dvema mesecema, o njih bo ta mesec stekla javna raz- prava, ki jo je treba konča- ti do 1. oktobra. Meseca de- cembra bi naj republiška skupšč na že spreiela zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki bo začel veljati januarja nrihodnjega leta._ V prihodnjem letu naj bi tudi že začeli zbir9ti sredstva za kmečko starostno zavaro- vanje, pokojnine pa bi izpla- čevali pa predlogu od leta 1974 naprej za v.se nad 65 let stare kme^e naenkrat po drugem predlogu pa od leta 1973 postopoma' prvo leto za nad 75 let st.tre kmete sta- re od 70 do 75 let ,n od le- ta 1975 naprej pa za vse ki bodo stari 65 let Kajf>ad'H bo dokončni oredlog izobli- kovala šele javna razprava Prav gotovo pp bo vpra- šanje financiranja kmečkih pokojnin v razpravi priteg- nilo največ pozornosti. Ze sedaj so se pojavili predlo- gi, da bi morale družbeno- politične skupnosti več pri- spevati, oziroma bi naj obo- ji; kmetje kot družba prispe- vali vsak polovico sredstev za izplačevanje starostnih pokojnin. Vprašanje je le, če bo v zdajšnjem težkem po- ložaju našeg.g gospodarstva to moč tudi izvesti. Nič manj zanimanja pa ne bo zbudilo tudi vprašanje ta- koimenovanih diferenciranih pokojnin. Gre za to. da bi dobili tisti kmetje, ki bi za starostno zavarovanje več prispevali, tudi večio ookoj- nino. V izhodišč h za raz- pravo je zapisano, naj bi bile za vse kmete ookojnine ena- ke in sicer 250 dinarjev me- .sečno S tem oredlogom pa izhodišča niso v skladu z osnovnim načelom starost- nega zavarovanja, Ce bi ta predlog obveljal, bi se nam- reč lahko pojavila nevarnost, da na ta način napredni kmetje ne bi bili dovolj vzpodbujani, s tem pa bi lahko prišlo do nadaljnjega drobljenja kmečke posesti. Bolj se zavzemajo za drug način; to je, da bi imeli tri različne plačilne oz roma po- kojninske razrede za izpla- čevanje pokojnin. Najnižja pokojnina bi znašala 250, srednja 350 in najvišja 450 dina-jev, mesečno. Tu pa se- veda pridemo do vprašanja, kako naj bi kmetje zaradi različnih ekonomskih zmog- ljivost: pokrivali svojo ob- veznost, da bi bilo pri tem z^adoščeno ekonomsko-zava- rovalniškim načelom kot tu- di načelom solidarnosti. Nadaljevanje na 2. strani VREME do nedelije. 19. sept. 1971 Zadnji krajec bo v so- boto, 11. septem.bra. oh 19.5:J. Napoved: do torka. 14 septembra, bo lepo vre- me, potem dva ali tri dni deževno. Opomba: Mislim, da sem zadnjič ugodil tovarišu Borisu, ki mi je s svojim pismom svetoval, naj na- povem plohe in dež, da ho potem sgumo lepo Vreme. Jaz sem tako na- povedal Zato je bilo le- po vreme in mislim, da ste svojo službeno pot na domačijo v Haloza,h lah- ko opravili. Alojz Cestnik 2 stran tednik — Četrtek, 9. scctembra, Priprave za nadomestne volitve Na območju 63. zvezne vo- lilne enote, ki obsega občine Lenart, Oimoe, Ptuj, Slo- venska Bistrica in Sloven- ske Konjice so stekle živah- ne pripr^ave fia nadomestne volitve za poslanca gospo- darskega zbora zve2;ne skup- ščine. Znano je, da je bil za mandatno dobo 1969—1973 izvoljen za pK)slanca v tej voliJriii enoti inž. Franjo Griinfeld, ki je pred dvema mesecema umrl. Zato je predsednik zvezne skupšči- ne s posebnim odlokom raz- pisal nadomestne volitve v tej volilni enoti, ki morajo biti opravljene do 26. okto- bra 1971, rok za volilna o- pravila pa so začeli teči že s 1. septembrom. Glede na to, da je SZDL osnovni nosilec celotnega kandidacijskega in volilnega postopka, je bilo v četrtek, 2. septembra, v Ptuju sek- torsko posvetovanje pred- sednikov in drugih pred- stavnikov občinskih konfe- renc SZDL vseh petih, uvo- doma omenjenih občin. Skli- cujoč se na medsebojni dru- žbeni dogovor iz leta 1969. da pripada mandat za po- slanca gospodarskega zbora zvezne skupščine v tej man- datni dobi občini Ptuj, so predstavniki občinske kon- ference SZDL Ptuj na sek- torskem posvetovanju dose- gli soglasje, da naj bodo kand dati za poslanca tudi na nadomestnih volitvah iz ptujske občine. Na tem po- svetovanju so se predstav- niki občinskih konferenc SZDL tudi dogovorili o kon- kretnih rokih posameznih faz kandidacijskega in vo- lilnega postopka, ki morajo teči v vseh petih občinah enotno in biti opravljene do določenih rokov. Potek evidentiranja, kandidiranja in volitev Pod vodstvom Zdravka Turnška, predsednika občin- ske konference SZDL Ptuj je bil v ponedeljek. 6. sep- tembra, posvet občinskega politčnega aktiva, na kate- rem so sodelovali tudi pred- stavniki vseh drugih druž- benopolitičnih organizacij jn se skupno dogovorili za e- notno akcijo na območju ptujske občine. V sredo, 8 septembra na je o volilnih pripravah razpravljalo na svoji seji tudi predsedstvo občinskega sveta Zveze sin- dikatov Ptuj. Na obeh sejah so se dogovorili o konkret- nih rokih za kandidacijski in volilni postop>ek: 1. Do 18. septembra bodo izvršni odbori osnovnih or- ganizacij sindikata v delov- nih organizacijah na pod- ročju gospodarstva sklicali masovne sestanke delovnih ljudi in na njih evidentirali možne kandidate za poslan- ca gospodarskega zbora Zve- zne skupščine. 2. Dne 21. septembra bo sklicana seja medobčinske kandidacijske konference, ki bo izbrala in potrdila predlog kandidature enega ali več kandidatov izmed na masovnih sestankih ev-den- tiranih možnih kandidatov. Medobčinska kandidacijska konferenca bo ostala v stari sestavi, to je — sestavljali jo bodo tisti člani, ki so bi- li vanjo izvoljeni leta 1969. 3. Predlog medobčinske kandidacijske konference bo nato dan v javno razpravo vsem delovnim ljudem po delovnih organizacijah na Jbmočju petih občin, ki tvo- rijo 63. zvezno volilno enoto. Zbore delovnih ljudi v de- lovnih organizacijah bodo sklicali predsedniki delav- skih svetov. Poleg razprave o predlaganih kandidatih bodo na teh zborih izvolili tudi ■ predstavnike delovnih ljudi, ki bodo skupno z od- borniki občinskih skupščin sestavljali volilno telo za iz- volitev poslanca. Teh pred- stavnikov delovnih ljudi ali elektorjev bodo v vsaki ob- čini izvolili toliko, kolikor odbornikov šteje občinski zbor delovnih skupnosti. Npr. v občini Ptuj šteje zbor delovnih skupnosti 40 od- bornikov, zato bodo na zborih delovnih ljudi izvo- lili skupno 40 predstavnikov v volilno telo. Cas za to jav- no razpravo v delovnih or- ganizacijah in izvolitev predstavnikov bo trajal 1 mesec, kar pomeni, da mo- ra biti javna razprava kon- čana do 21. oktobra. 4. V času md 21. in 26 ok- tobrom bodo na isti dan sklicana volilna telesa v vseh petih skupščinah. Ta volilna telesa sestavljajo od- borniki obeh zborov občin- skih skupščin in izvoljeni' predstavniki delovnih ljudi, ki bodo skupno izvolili po- slanca za gospodarski zbor Zvezne skupščine. Poslanca v zbor narodov Glede na dejstvo, da sta bila dosedanja poslanca Zbora narodov Zvezne skup- ščine — Mirko Bule in Mi- tja Ribičič izvoljena v pred- sedstvo SFRJ, zato ne mo- reta več opravljati poslan- ske funkcije, je predsednik zvezne skupščine prav tako razpisal nadomestne volitve za dva pOvslanca v Zbor na- rodov zvezne skupščine, ki ju bomo izvolili v SR Slove- niji. Na sektorskem posvetova- nju predstavnikov občin- skih konferenc SZDL in na sestanku političnega aktiva ptujske občine je bil soglas- ni dogovor, da bodo v vseh fazah evidentiranja, kandi- diranja in volitev poslanca gospodarskega zbora izvedli tudi postopek za nadomest- ne volitve dveh poslancev Zbora narodov zvezne skup- ščine. Tako do podrobnosti, širo- ko in konkretno zastavljena naloga je tudi porok, da bo celotni postopek nadomest- nih volitev poslancev zvezne skupščine izveden demokra- tično in ja\'no, da bo v njem prišla do izraza volja in zavestna odločitev vseh delovnih ljudi. Franc Fideršek Starostno zavarovanje kmetov (Nadalejvanje s 1. strani) Vsekakor bi naj o tem do- končno odločili v javni raz- pravi kmetje sami. Pri odločanju c uvedbi kmečkih starostnih pokojnin je seveda odločilnega pome- ' na to, kako bo vplivalo na celoten razvoj kmetijstva in na družbene odnose na vasi. Prav gotovo bo treba poiska- ti poti. da bi kmeta zadržali na zemlji. Razumljivo je, da uvedba .starostnega zavaro- vanja ne pomeni dokončne rešitve za celotno problema- tiko našega kmetijstva: ta Droblematika je še vedno preveč zapletena in njeni vzroki segajo vse preveč in pregloboko, da bi lahko tak- šen zakon rešil na mah vse kmetij.s.ke probleme Dejstvo pa je. da bo uvedba starost- nih pokojnin bistveno pri- pomogla k večji socialni var- nosti našega kmeta, hkrati pa bo pomemben korak k dokončni rešitvi njegovega težkega in lahko rečemo tudi neenakopravnega položaja v naši socialistični skupnosti. ______ F. H. Stališča ZMS Ptuj ob akciji 25 poslancev Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Ptuj je na svo- ji redni mesečni seji 6. sep- tembra 1971 obravnavalo tudi akcijo 25 poslancev. Predsedstvo je razprav- ljalo in zavzelo svoja stali- šča zgolj na osnovi dejstev, ki so bila objavljena v jav- nih informativnih sredstvih. Točnosti le-teh nismo pre- verjali, ker so bili podatki in stališča sekretariata CK ZKS in lO RK SZDL objav- ljena v časopisu DELO. Na osnovi teh informacij je predsedstvo občinske konfe- rence ZMS Ptuj zavzelo na- slednja stališča: 1. Predsedstvo občinske konference ZMS Ptuj ne so- glaša z »akcijo 25 poslancev« le v toliko, ker je omenje- na skupna poslancev podala ■ svoj predlog kandidata za i člana prdsedstva SFRJ, po- [ tem ko je že bil izpeljan kandidacijski postopel^ 2. Ne soglašamo z akcijo, ker kandidat 25 poslancev ni bil v predhodni razpravi; 3. Zavzemamo se za to, da je SZDL v vseh primerih no- silec kandidacijskega in vo- lilnega postopka, vendar ne razumemo, kako to da je bil sprejet amandma k zakonu o volitvah članov predsedstva SFRJ, ki pravno-formalno dovoljuje poslancem predla- gati kandidata za člana pred- sedstva;- 4. Sprašujemo vodstva družbenopolitičnih organiza- cij v republiki, kaj so sto- rila, da se omenjeni amand- ma ne bi sprejel, misleč, da bi lahko izzval tako »škod- ljivo« politično dejanj?. 5. Ker predsedstvo ol, postavlja, da so podatij; »akciji 25 poslancev« obij Ijeni v časopisju točni/ soglašamo s takšnim \^ nom političnga r^gin posameznih dnažbenopi tičnih organizacij, ne dj predhodno dokazali proti cialistične težnje v teinp meru iniciatorjev »altj 25 poslancev«; 6. Predsedstvo je mnej da je v republik: in v po meznih občinah »akcija poslancev« dobila prev« poudarek, kar bolj šlvjd kot koristi moralnopolitii mu vzdušju v republiki. Predlagamo, da morali politično vztrajnost po meznikov in družbene^ tičnih organizacij v repul ki preusmerimo v bolj | trebne in koristne razpr o gospodarskih, _ prosvet kulturnih, socialno-zdK stvenih in drugih vpra njih. Predsedstvo občinske koi renče ZMS Ptuj Ptuj 6. septembra 1971 TEDNIK vaš list Ob 30-letnici vstaje^ VELIČASTNA PROSLAVA NATJENTIŠTU Zadnjo nedeljo je bilo na Tjentištu v Bosni veličastno slavje ob 30-letnici ustano- vitve osvobodilne fronte Ju- goslavije, ki se ga je udele- žil tudi maršal Jugoslavije tovariš Tito. Tu so se nam- reč v času NOB odvijale tež- ke borbe s sovražnikom ter je padlo kar nekaj nad 3300 borcev-junakov, kot jih je v svojem govoru imenoval to- variš Tito. Ob tem pomembnem do- godku so živi in mrtvi do- bili sredi temnih bosansk'h gozdov, ki so bili skorajda nedostopni, veličasten spo- menik, ki bo še mnoge za- namce spominjal na veličast- no borbeno epopejo naših narodov in narodnosti. Tu so se z ramo ob rami boje- vali za skupne cilje, za osvo- boditev vsi narodi Jugosla- vije, yse od Djevdjelije do Jesenic. Tu so sovražniki dobro pripravili svojo ofenz proti partizanski vojski čelu z vrhovnim komand tom maršalom Titom ter pali,_ da bodo tako uni partizanske enote, kar jim po zaslugi borcev ni spelo. Naša vojska se kljub vsemu prebila iz roča, ko so sovražni _mi' Ijezi neusmiljeno kosili v stah borcev, ki so se pn jali z juriši skozi sovra; kove vrste. Pri tem velja še posebe meniti, da so v tej neef borbi celo sovražni*ki da priznanja našim borcem so vztrajali v skorajda mogočih položajih na ^ ščih ter pri tem reševali ' Ijanja tudi svojih soboi pa tudi žena in mater, ^ se umaknile pred sovra kom v gozdove. F. J Zapis po TV prenosu. ^gpNlK — Četrtek. 9. septembra 1971 stran S Kdaj boljši časi za kmečke žene? IJoben<^ga dvoma ni, da je je tudi dandanes naša kmeč- jja žena še vedno močno pre- obremenjena s kmečkim de- loni in neredko tudi zapo- stavljena. Ne more se izko- pati iz okolja, v katerem je jivela v preteklosti. Ta ugo- tovitev še nedvomno velja naše Haloze in Slovenske gorice. Družba je, resnici na ljubo povedano, zelo malo storila, da bi se kmečka že- na razbremenila garanja in sploh, da bi zaživela, kot ži- vijo zaposleni ljudje pri nas. Naši kmečki ljudje, med njimi seveda tudi žene, se u- badajo na razparcelirani zemlji, jo v neredkih pri- merih obdelujejo tako kot njihovi stari starši, skratka, vlagajo veliko znoja za ti- 'sto, kar iztrgajo materi zem- lji. In ko se zvečer žena vr- ne s polja vsa polomljena , domov, jo doma čakajo ku- ha, molža in še sto drugih opravil, zlasti tam, kjer je treba zvečer nasititi nekaj otroških ust, jih umiti in spraviti k počitku. Tako dan ja dnevom, večer za veče- rom. Pri tem seveda ni čud- no, da kmečki ženi prehitro mine mladost, na obrazu se pokažejo gube ... Nedvomno še vedno drži stara resnica, da naša kmeč- ka žena podpira tri ogle pri hiši. Nenadomestljiva je ob ognjišču, prva vstaja, zad- nja lega k počitku. Te na- žene, o katerih vse pre- malo pišemo, pa se nad svo- ijnfi življenjem niti ne je- zijo, kajti že od rane mla- dosti so vajen.e_ trdega dela. To so jih naučili že njihovi starši in pridne ter žulja- ve roke so jim bile marsikje, lahko bi dejali glavna »do- ta« za nadaljnjo življenjsko pot Kje je torej izhod iz te za- ostalosti naših kmečkih že- na in mater? Nedvomno je eden izmed pogojev za to, da je treba našim kmetom nuditi boljše pogoje gospo- darjenja. Omogočiti jim je treba ustrezno izobrazbo in jih navdušiti za specializira- no proizvodnjo! Predvsem pa bo treba čimprej spre- jeti zakon o kmečkem zava- rovanju, in kmečkih pokoj- ninah. Ce se družba ne bo dovolj odločno soočila s temi problemi, se kmečka žena ne bo sama rešila iz težav. Še- le potem se bo kmečka dru- žina postopoma otresla ga- raštva, proizvodnja pa bo večja in prinašala bo tudi večji dohodek, s tem pa tudi lepši jutrijšnji dan za na- še kmečke proizvajalke, ki so že stoletja zapostavljene. Nedvomno pa pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na razvedrilo, ki je kmeč- kim ženam prav tako po- trebno. Danes ima v mestu že vsaka družina televizor, na našem podeželju, zlasti v Halozah in Slovenskih go- rioaih je teh še bore malo, nekaj več je morda radijskih sprejemnikov. Več bi na tem področju zabave in razve- drila lahko storile za naše kmečke ljudi vaške kulturne organizacije, ki bi naj pri- pravile na podeželskih od- rih več raznih kulturnih predstav in ne samo ob dne- vu žena in še morda ob no- vem letu. F. H. Mladi sindikat čakajo številne naloge Ustanovljena še ena sindik. organizacija v Slovenski Bistrici je bil v ponedeljek ustanovni ob- čni zbor sindikalne ai-gani- zacije zaposlenih pri zaseb- nih delodajalcih. Vso akcijo je.zastavil občinski sindikal- ni svet, njegov podpredsed- nik Stanko Robnik pa je tu- di pozdravil udeležence, ki se sicer niso odzvali v tako velikem številu kot je bilo pričakovati. 2e pred meseci je ObSS izvedel anketo, iz katere so hoteli izvedeti, koliko de- lavcev je za članstvo v sin- dikatu. * V bistriški občini je pri zasebnikih zaposlenih 340 delavcev, mnogi med nji- mi pa nimajo najbolj osnov- nih pravic, ki jim gredo po zakonu o delu. Ustanovitev nove sindikalne organizaci- je je bila nujna, v začetku pa šteje 34 člamov. Računajo, da se bodo mnogi še včlanili, želja pa je, da bi se jim pri- družila velika večina zapo- slenih pri zasebnih deloda- jalcih. Tajnik ObSS Ivan Fran- gež je uvodoma pojasnil, kaj sindikat je, udeležence, bili so sami mladi ljudje, pa je v kratkih besedah seznanil tudi z zgodovino slovenskih sindikalnih gibanj. Na občnem zboru so za predsednika izvolili Leopol- da _ Turka iz Slovenske Bi- strice. Delo te sindikalne organiza- cije _ bo zaradi razdroblje- nosti otežkočeno, občinski sindikalni svet pa bo nudil vso podporo. 2e takoj na za- četku se bodo morali mladi sindikalisti spoprijeti z mno- gimi problemi. Na občnem zboru smo izvedeli, da mnogi nimajo dopustov, da ne do- be plačanega nadurnega de- la, da o 42-urnem delavniku sploh ne govorimo. Zavzeli so se tudi za to, da bi mo- rala občinska inšpekcijska služba delovati bolj elastič- no in ukrepati energično, ko naleti na kršitve. Doslej so najrazličnejše anomalije vse preveč tolerirali, nemalokrat pa delovni inšpektor ne naj- de poti k delavcem, temveč se zadovolji le s pogovorom z delodajalcem. Ena prvih nalog Novousta- novljene sindikalne orga.n:- zacije bo privabiti v svoje vrste čimveč novih članov. D. Utenkar SEJA PREDSEDSTVA Ob SS SLOVENSKA BISTRICA V Slov. Bistrici se je spet sestalo predsedstvo občin- skega sindikalnega sveta in razpravljalo o nekater''h na- logah, ki jih čakajo v bliž- nji prihodnosti. V ospredju je vsekakor razprava o os- nutku akcijskga programa občinskega sveta Zveze sin- dikatov za uresničevanje re- solucij II. kongresa samou- pravljavcev Jugoslavije in o predlogih za zadolžitev za posamezne naloge. Sprejeli so sklep, da bodo 9 osnutku programa razpravljali vsi člani sveta in člani komisij, pripombe in dopolnila pa bo- do zbrali do 12. sptembra. Na seji so v medobčinski odbor šestih prijateljskih občin izvolili Boža Strnada in Ivana Ferka v razne od- bore pa še Štefana Romiha, Ivana Frangeža, Franca inž. Sifta in Slavka Kovačiča. Razpravljali so tudi o os- nutku samoupravnega s.po- razuma o nadomestilih za odbornike, poslance in vo- ljene ter imenovane funkci- onarje. Bistriški sindikali- sti so tudi ■ menili, da bi moral samoupravni dogovor zajeti tudi funkcionarje-volonter- je. V tem mesecu bodo pripra- vili volilno konferenco sindi- kata delavcev industrije in rudarstva, med nalogami pa je bila tudi ustanovitev sin- dikalne organizacije zapo- slenih pri zasebnih deloda- jalcih, ki pa je medtem že izvršena. Dogovorili so se tudi, da bodo ob sonarjev, kar je izreden uspeh te vasi. Prpv JLA ^im je ogrom- no pomagala, kar pa je pri- pravljena tudi v naprej. To ri niti presenetljivo ob tako marljivih in tesno sodelujo- čih vaščanih. kot so prav v Kungoti. V nedeljo, 29. avsjusta je bila svečana otvor-tev nove asfaltirane ceste v vasi Kun- gota. katere so .-e poleg vseh domačinov iz te vasi udele- žili tudi Dodoredjclnik SO Ptui Tone Zaear n tajnik SO Ptui Ivan Ra-j Otvoritv' so prisostvovali tudi pred- stavniki občinske konferen- ce SZDL Ptui." kr.manda gar- nizona JLA Ptuj. PTT pod- jetja in predstavniki gradi- teljev ceste in predstavniki KS in krajevna organizacija SZDL K dričevo ter drugih. V nekaj vrsticah ki sO nam odmerjene se ne da pove- d<;ti tistega vzdušja, ki je vladalo to nedeljo v tej majhni vendar složni vasi- ci na Dravskem polju. V u- vodnem govoru ;e tov. Šte- fan Dobnik pozdravil vse navzoče in jih na kratko seznanil s potekom in uspeš- no končano akcijo asfaltira- nja, nato pa je predsednik krajevne skupnosti Kidriče- vo, tovariš Franček Krajnc v svojem govoru poudaril, la ta vas daje primer osta- lim kako se najlažie rešuje- jo taki problemi v občini. Zaželel je vaščanom mnogo zadovoljstva ob doseženem uspehu, ki prav gotovo ni zadnji v njhovi zamisli ter nato predal cesto svojemu namenu. Prelet letal Aero- kluba Ptui in skok padalca na točno določen orostor na svečanem prostoru sta vse prisotne prav gotovo zelo navdušila, saj je aplavz va- ščanov 4n gostov najbolj do- kazal, kaj se je tokrat do- gajalo v njihovih srcih. Svoje iskrene čestitke je iz- ročil tudi direktor ptujske pošte, ki je predal svojemu namenu nove pr ključke te- lefonskega omrežja, ki se je nanj priključila tudi vas Kungote Pri tem so zopet največ sodelovali prostovolj- no vet^dar tokrat poleg sta- rejših največ mladinci iz te vasi. ki iim gre vso prizna- nje za to akcijo, služ jo pa tudi za vzor ostalim aktivom in organizacijam Svojemu prvemu vaščanu* Kiselak Martinu so v znak prizna- nja vaščani podelili bogato in krasno darilo, katerega je sprejel soknih oči, kar še mnogo bolj poudarja rjego- 0 priljubljenost in vezanost na ta kraj in njegove ljudi. Besed, ki jih tokrat rii mogel izreči ni moč ceniti z vso njegovo aktivnostjo. Vaščani so mu s tem -zrekli izredno Driznenie z besedo in že- ljo, da bi tovariš Martin bil re mnogo let med njimi kot duhovni vodja vseh akcij, ki še sledijo! M. F. Liko¥iia raistaval v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra je od 26. av- gusta do 12. septembra li- kovna razstava II. slikarske kolonije. S svojimi deli se je predstavilo trinajst umet- nikov, med njimi en Ne- mec, en Avstrijec, ena Itali- janka, trije Hrvatje in se- dem Slovencev. Slikarska akademija Bori. ki je bila ustanovljena ob lOOO-letnici Ptuja, se nam predstavlja s svojo drugo razstavo. To je ume*x:! organizacija, katere cilj združiti likovne umetnikf jim pod enakimi pogoji di nalogo, upodobit' pokraji v na.šem primeru Haloze, vsebinski in formalni pl na način, s katerim mist da jo najbolje karakterizii jo. Na razstavi so se preds vili trije ptujski -.kadem slikarj:. Albin Lugarič. V tor Goričan in Janez Meij Vsi trije so znan; umetrJ ne samo v Ptuju, ampal; s svojimi deli sodelovali razstavah v vseh večjih i stih Jugoslavije in tudi is njenih meja. Na razstavi slikarske kolonije pa a svojimi deli upodobili bi in bedo naših Haloz. iPril zali so življenje in delo p prostega iHaložana, tist« ki se skozi stoletja bori vsakdanji kruh. Njegove ke so žuljave. njegov ol razbrazdan od stoterih i ki mu jih je vtisnilo te življenje, vendar iz njihff obrazov sije upanje, da tudi njihovo ped zemlje' koč obsijalo »toplejše se« Na drugi strani pa so p' ski umetniki upodobili poto haloških gričev, ki m,i ne vidimo, ali je sj nočemo v deti. Na razstavi sodeluje t znani slovenski umetnik Subic, ki je s svojimi prodrl v sam vrh sveto umetnosti. Za svoja del' dcbil že veliko prizna^nj.' njimi štiri Levstikove grade in nagrado Novo kolenje za ilustracije. Ki hovo nagrado za slikan in še vrsto drugih. V F se i_e to pot predstavil s rimi slikami. Večino svojih del so uf n-ki podarili slikarski k niii Bori, kateri se mof zahvaliti za tako kvaliti razstavo likovne umetD Upam. da si bodo Ptui' zares v velikem številu <' dali to Z"res kvalitetno stavo. Ume^n-k-im -lika;"kf Ion je Bori pa žel mnogo Msnehq pri njili'' nel.« Nadaljevanje na 11. strani Cesto na lelovice dograjujejo v četrtek, 2. septembra, fem se mudil na Jelovicah, kjer komunalno podjetje Ptuj nadaljuje že lani pri- ffto gradnjo ceste. Pet to- vornjakov je vozilo gramoz ii Kidričevega in enajst de- lavcev ga je razgrabljalo po cestišču. Franc Vamberger, cestno komuralni inšpektor, ki vo- ^ vsa dela na dograditvi, "^i je povedal: *Ze lani so bila izvedena Klavna zemeljska dela na f^og 3,5 km dolgi trasi. Le- |os pa smo z delom nada- ljevali. Morali smo ponov- no očistiti Cestišče, ki_ so ga '"'fcej zasuli plazovi in tudi '^zsiriti smo ga morali, da tako dobili potrebno ši- nilo. Sedaj imamo na raz- ^^^Uo enajst cestarjev, mi- Vf^ pa, da bo to premalo, ^ hočemo delo končati v ^su, ki je bil za to plani- Kakor vidite, smo da- J^s pričeli z navozom gra- Danes vozi pet kami- Jjov, prihodnji teden -jih ^ Da več in dvomim, da bo 7^ nekaj delavcev lahko ^•"(^ti razgreblo ves gna- oJ^' ki ga bomo navozili /fog lO.oaO kubičnih me- Iftr^' ^^^"^"1 P3 moramo .?oti betonirati vse jaške ° ^zpustnih kanalih, kajti največji problem je spelja- ti vodo, ki se je v teh hri- bih nabere ogromno.« »Mar ne bi pri delu za-po- slili tudi domačinov?« me je zanimalo. »Razmišljali snio že o tem. Vendar bi morali te ljudi vzeti v delovno razmerje, kar pa bi stalo več kot naši stalni delavci.« Ali boste zemeljska dela nadaljevali še naprej do spo- minskega obeležja? >V načrtu sicer je. Vendar nam je čas zelo skopo od- merjen. Iz finančne strani je tudi bolj slabo, vendar u- pamo, da bomo letos opra- vili vsaj zemeljska dela. Tu- di v našem interesu je, po- vezati vse te kmetije s cesto, saj jo zato tudi gradimo. Zraven tega pa je ta cesta tudi turističnega pomena, saj so kraji bogati s turistič- nimi lepotami, kraj pa bo s tem bolje povezan s svetom.« Poslovil senrj se od prijaz- nega Franca Vambergejja in jo mahnil v hrib, 'da bi si o- gledal tudi staro cesto, tisto, ki so jo Jelovčani uporab- ljali pi-ej pred novo. Sele ob pogledu na strme in ozke klance sem spoznal, kako po- trebni so nove ceste. Milan Novica Počitniška bilanca Iztekli so Se zadnji dnevi počitnic lin spet smo se pre- levili v dijake, katerim v šoli vlivajo v glave srednje- šolske učenosti. Pa kaj šo- la; prve diji pouka bo bolj zanimivo prisluhniti klepetu dijakov, ki bodo obujali spomine na žal prehitro minule počitnice. Tudi jaz sem si jih letos temeljito privoščila. Najprej sem 2 meseca de- lala in končno sem dobila tudi mesec dni dopusta — brezplačnega seveda, na ra- čun denarja, ki sem ga do- bila na praksi. Sklenila sem pogledati malo na drugi konec Slovenije, tja, kamor vsako leto potujejo kolone avtomobilov, katerih lastni- ki prinašajo s seboj konver- tibilne valute. Ni težko u- gotoviti, da sem odpotovala na morje. Vožnja je bila prijetna, sicer se pa kaj dosti tudi ne spominjam, ker sem vso pot spala. Prvi vtisi o po- morskem mestecu Piranu so bili bolj megleni, saj sem še dremala, ko smo izstopili na avtobusni postaji. Seve- da pa sem zamujeno nado- mestila naslednje dni, ko sva s sestrično Lidijo po dolgem in počez prekrižari- la vso obalo z bližnjo in daljno okolico. Začeli sva s pohodom na piransko trdnjavo, od ko- der je čudovit razgled daleč - naokoli. Preden pa sva pri- šli do te lepe razgledne toč- ke, sva s ceste zavili na le- vo proti cerkvi sv. Jurija, ob kateri se dviga visok zvonik. Da je visok, priča dejstvo, da je potrebno prestopiti _ 146 stopnic, če hočeš priti na vrh. Piran je postal naenkrat ves majhen in ležal je pod nama kot na dlani. Značilen za to cerkev je tudi angel na njenem zvoniku, za katerega trdijo, da je zelo dober vremeno- slovec. Domačini pravijo, da se nanj bolj zanesejo kot na radijske in televizijske vremenarje, saj se skoraj nikoli ne zmoti. Tudi sami sva imeli priložnost prepri- čati se o točnosti njegove vremenske napovedi. Odpravili sva se seveda še na trdnjavo, ki leži Se višje od vrha zvonika. Kar precej zasopli sva prilezli na vrh, se^nialo razgledali, potem pa hitro krenili nazaj domov. Se posebej sva po- spešili korake ob pogledu na martinčke, ki so se brez- brižno sončili na vročem zi- dovju. Zelo prijetno je ponoči se- deti na terasi, poslušati pri- jetne melodije in se pogo- varjati. Tudi mi smo večer za večerom klepetali in se hladili. Ker so v isti hiši z nami stanovali tudi nemški turisti, sem bila za preva- jalca, ker strica, ki zna ze- lo dobro nemško, ni bilo doma. Od začetka mi je bilo nerodno, če sem se kaj zmo- tila, a sem si oddahnila, ko sem videla, da se mojim spodrsljajem ne smejejo. Radi so mi pomagali, če se nisem spomnila kake be- sede. Razen Pirana smo si ogle- dali tudi Portorož. Priredi- tev Zlata roža Portoroža je bila predraga za naše fi- nančne zmogljivosti, zato smo jo spremljali kar na TV ekranih in si tako prihranili vsak 5 starih tisočakov. Ko smo stopili iz avtobusa, so nas najprej pozdravili zvo- ki prijetne glasbe in nešte- to luči, ki dajejo mestu pravljičen videz. Sprehajali smo se po plaži in si samo od zunaj ogledovali velike hotele, v katerih preživlja svoje počitnice »smetana« evropske družbe. Prav malo je tu avtomobilov z jugoslo- vanskimi registracijami. Skozi odprto okno hotela Palače smo videli igralnice, kjer igrajo za denar naj- premožnejši predstavniki svetovne elite. Tudi porto- roški »ponterosso« je zani- mivost zase. Se pozno v noč je na njem mnogo ljudi, ki kupujejo izdelke domače obrti, ki jih je tam na ku- pe. Ponudba je velika in tudi konkurenca je zelo o- pazna. Cez nekaj let bo Portorož veliko hotelsko na- selje, a žal namenjeno le bogatim tujcem, saj mi, do- mačini s svojimi finančnimi zmogljivostmi pri teh cenah bankrotiramo. Da se sedaj spet povrnem k Piranu. Poleg številnih znamenitosti si je vredno ogledati še lep akvarij z naj- različnejšimi morskimi ži- valmi, razstavo ptic pevk, piranski muzej, spomenik glasbeniku Tartiniju in še marsikaj zanimivega. Sedaj, ko že celo pesmi pojejo o zapravljanju de- narja v Trstu, sem se tudi sama odločila in šla malo pogledat čez mejo. Kot me- sto mi Trst zelo ugaja, le mnogo preveč je hrupa in bencinskih hlapov. Skoda, da smo izgubili to mesto, saj smo tako prikrajšani za ve- lik industrijski in trgovski center. Cene so i>onekod res nizke, samo to je v večini primerov blago slabše kva- litete, vse kar je pa dobre- ga, je pa prav tako drago kot pri nas. Zato raje ku- pujmo doma in podpirajmo načelo stabilizacije, ki pra- vi — čim manj uvažati in čimveč prodati čez mejo. Moj dopust v Piranu je minil in spet sem se vrnila domov. S seboj sem prinesla poleg polnega kovčka prt- ljage še za celo potovalko prijetnih spominov in praz- no denarnico. Čeprav je zelo lepo za nekaj časa pobegniti od vsa- kodnevnih skrbi in težav nekam, kjer uživaš v brez- delju, mi je vseeno postalo dolgčas po domu in znan- cih, tako da sem že težko čakala trenutka, ko sem iz- stopila na domači avtobusni postaji. Pregovor: »Povsod Je le- po, a doma je najlepSe«, za- me še vedno velja. SS Piran z zvonika tednik — Četrtek. 9. seotembra Medobratno tekmovanje v raznih športnih panogah Skoraj vsako leto so do- slej v tovarni glinice in alu- minija bila razna medobrat- na tekmovanja v raznih športnih panogah, ki so ime- la predvsem rekreativni po- men Z3 člare delovne skup- nosti. Ta tekmovanja so namreč vedno pritegnila na stadion Aluminija veliko število gledalcev, ki so z za- nimanjem sledili pestremu športnemu programu od od- bojke, streljanja, šaha do no- gome'a. Pred nedavnim je bilo sklenjeno, da se od le- tos naprej organizira tekmo- vanje med obrati tovarne glinice in aluminija v poča- stitev obletnice tovarniškega praznika za prehodni pokal ob tem prazniku. Največ za- slug za ta sistem tekmova- nja ima prav gotovo pred- sednik konnisije za šport in rekreacijo pri osnovni orga- nizaciji sindikata TGA tova- riš Vojo Veličkovič. ki je neumoren delavec v tej sme- ri. Kot smo že uvodoma o- menili, bodo člani kolektiva iz vseh delovnih enot tekmo- vali v raznih panogah. Tako se je že v torek pričelo tek- movanje v šahu, medtem ko sledi streljanje v petek, 10. septembra. Prav tako pa ta dan pričnejo odbojkarska tekmovanja med delovnimi enotami tovarne glinice m aluminija. Vsekakor pa bodo zelo zanimiva tekmovanja v nogometu, ki bo že 9. sep- tembra in bo trajalo do 28. septembra 1971. Ker so vsi člani kolektiva, ki bodo na- stopili, v glavne le nepo- sredni prozvajalci, bo to tek- movanje prav gotovo zani- mivo in interesantno, borba za prva mesta pa bo vseka- kor ostra in neizprosna, prav tako kot zia proizvodnjo na delovnih mestUi!?. Več o reziultatih jn samem tekmovanju pa bomo poro- čali pozneje. Vsekakor pa bomo bralce seznanili z izi- di, ki jih bodo dosegle tek- nK)vaIne ekipe TGA Kidri- čevo na svojih igrah v poča- stitev tovarniškega prazni- ka 21. novembra. M. F. Ormož - Velika Nedelja (neuradno) 13:13 (6:7) v nedeljo, 5. septemibra, so moški člani štajerske ro- kometne conske lige odigra- li II. kolo v leto-šnji jesenski sezoni. Isti dan je v Ormožu mo- štvo Velike Nedelje odigra- lo prvenstveno rokometno tekmo z domačo ekipo TJK Ormož, ki se je v letošnji spomladanski sezoni prebila v štajersko consko ligo. V omenjeni (derbi) tekmi sta se sosednja Velika Nedelja in Ormož pomerila v odlo- čilnem srečanju, neuradno pa je bil rezultat 13:13 (polčas 7:6 ža V. Nedeljo). K neuradnemu rezultatu in nenavadno končani tekmi je treba dodati komentar, ki bo bralce o tekmi, sploh za- to, ker je bila odločilna, do- bro seznan.iti. Tekma se je pričela zelo ostro in takoj v začetku je bilo predvidevati končni iztek. Velikonedelj- čani so pritegnili v svoje vr- ste spet svoje stare igralce Cvetka, Frangeža in Petka. Vsi so pričakovali grobo igro in taka je tudi res bila. Or- možani so že po nekaj mi- nutah povedli z 2:0, nekaj časa za tem pa so gostje izenačili in povedli s 3:2. Ormožani so v prvi polovici prvega polčasa še enkrat izenačili, takoj za tem pa so Velikonedeljčani povedli. Or- možani so tik ob koncu pr- vega polčasa spet izenačili, gostje pa so za tem povedli, saj so dosegli še en zade- tek (7:6 za Veliko Nedeljo) tik preden je sodnik odpi- skal konec prvega polčasa. V drugem polčasu se je nadaljevala igra prvega pol- časa, začela pa se je z o- strim napadom domačinov, vendar so Velikcnedeljčani povedli. Ormožani pa so jih neprestano lovili in izena- čevali in šest minut pred koncem tekme so gostje po- vedli že z 13:10. Toda s stra- ni Ormožanov sta Pergar in Kolarič s tremi priciznimi streli trikrat zatresla mre- žo gostov (13:13). To je bilo minuto in pol pred kcncem tekme, tedaj pa je registri- rani igralec Velike Nedelje Skok napadel sodnika, ki je tekmo takoj za tem prekij^. Omeniti je tretoa, d^ menjeni igralec prepo^ igranja kar 18 mesecev ^, to, ker ie v letošnji spo^iij^ danski sezoni udaril sodnik^ ko so Velikonedeljčani , Ptuju igrali prvenstvetu tekmo s ptujsko Dravo, ko se je tekma v nedeljo, Ormožu po prekinitvi net;. radno končala z rezullatoc; 13:13. Po najnovejših pod^. klh pa naj bi bila tekma rs. gistrirana z 10:0 za Ormoj^ zaradi pretepa, ki so ij, zvali igralci Velike Nedelje, Na tekmi sta se vratar); obeh moštev Turk in Ožej res sijajno odrezala in bila na terenu verjetno najboljša, Sploh pa so igralci Vellkj Nedelje verjetno to pot igr* li najboljše, prav tako pj Ormožani, ki se gostom ni« dali in so se borili požrtvo. valno, kot le malokdaj. F. Kelemina Darovalci krvi DAROVALCI IZ KIDRIČEVEGA Ivan Modric, Ljutomerska 22b, Anton Kokolj, Kidri- čevo 10, Vida Resnik, Siko- le 79, Edi Kirbiš, Dražend 42, Franc Kokol, Rogaška 6«, Franc Bratuša, Osluševci 3«. Vinko Dovečar, Strjanci 27, Peter Kropeč, Kidričevo 5, Stanko Kokot, Zg. HajdiiUj 37, Štefka Letenja, Kidriče- vo 35, Rudi Hlušička, Cojzo- vo 35 Rudi Hlušička, Cojzo- va 7. Franc Simenko, Kidri- čevo 6. Alojz Memoni, Mari« borska 11, Franc Zaje, Ki- dričevo 29, Štefan Hadler, Kidričevo 10, Jože Murata, Kidričevo 2, iEmil Vertjlai, Kidričevo 13, Ivan Munda, Runeč 10, Tomo Miličevii, Kidričevo 29, Bogomir Top- lak, Gorišnica 73, Bojan Sta- nič, Mihovci 7, Franc Turit, Potrčeva 22a, Franc Noters- berg, Bezjakova. Jože Zele- njak. Drav. vrh, Peter Culi- brk, Kidričevo 2. Franc Klin- ger, Draženci, Branko Hor- vat, Ljutom. 14. Ivan Ger- jovič, Kidričevo 6. Anton Celan, Cirkovci 24. Jož« Kmetec, Kidričevo 7. Vili^o Zaje. Apače 52, Jože Ogri- zek, Vošnjakova 3. Ivan Ko- kol, Vičavska 17. Ivo Wein- hard, Rogoznica 48, Jože Ku; kovec, Cojzova 11, Leopolc Paher, Strafelova 14. Fratii Hameršek. Potrčeva 22 b. LEPA UDELEŽBA NA MEDOiUZINSKEM RIBršKEM TEKMOVANJU Ribiška družina Bistrica iz Slovenske Bistrice je pri- redila v nedeljo, 22. avgu- sta 1971 redno meddružin- sko športno ribiško tekmova- nje, na ribniku v Poljčanah. Udeležilo se ga je 68 tek- movalcev v sedmih ek-pah. Zastopane so bile ekipe so- sednjih ribiških družin Mura — Sladki vrh, Ptuj in Radgona. Tudi ribiči iz Av- strije, člani ribiške družine Feldbach, so nas letos pri- jetno presenetili s svojim o- biskom n tako pokazali smi- sel za sodelovanje na tem področju. Kljub nagajivemu vreme- nu med tekmovanjem, so tekmovalci pokazali pohva- le vredno ribiško disciplino in vztrajali do konca tekmo- vanja. Prvo mesto, s prehodnim pokalom je dosegla RD Ptuj s 3775 točkami, drugo RD Mura iz Sladkega vrha. tret- je mesto RD Bistrica in če- trto RD Radgona. Med posamezniki je osvo- jil prvo mesto član RD Ptuj Benjamin Pavlic z 2435 toč- kami, za nagrado pa je pre- jel lepo, kvalitetno izdelan k-tenec, ki ga je poklonilo podjetje EMI Poljčane. Tudi ostali tekmovalci so prejeli 50 praktičnih daril. Vsem. ki so na kakršen- koli način pripomogli prire- ditelju do tako uspelega in številnega tekmovanja, ka- kor tudi članstvu družine, izreka RD B^^trica vso pri- znanje in zahvalo. POSAMEZNI KRVODAJALCI V AVGUSTU 1971 Marija Mohorič, Sloverjž vas 49, Mihaela Grešak, K* juhova 5, Anton Arnu^ Spuhlja 24, Borut Krivec Miklošičeva 12. Marija KojC Stanošina 35. KRVOD.AJALCI IZ PTUJA 24. avsusta 19^ Lizika Soštarič, Re.^cva 2l Danica Pintarič, Rabelčja vas 1, Milka Mere. Zagreb 40 a, Jože Lebarič, Trubar jeva 7. Marija Intihar, Ge" rečja vas 12, Anica Briel< Jurovc; 10. Vsem darovalcem za darO' vano kri iskrena hvalal TEDNIK — ČETRTEK, 9. septembra 1971 STRAI HUMORiSTIČNA RAZGLEDNiCA Z BLEDA pONTON ALI TRI FINE DAME 2 mamo sva si že dolgo jpleli, da bi s- ogledali Bled ^ blizu Lani sem ga sicer videla na šolskem izletu, to- le bežno iz avtobusa, ker jQ bili tov. učitelji mnenja, je to dovolj. Ker nimava lastnega pre- voznega sredstva, sva se od- peljali na Bled kar z avto- [,ii5om. Avtobus je bil ooln, vroče je bilo, zato je bla ob- leka malo zmečkana, ko sva izstopili na Bledu, našem modnem letovišču. V n?.črtu sva imeli ogled z ladjo, (ta- Ico Blejčani imenujejo svoje barke, ki te za tisoč din pre- ' peljejo na otok, da lahko j pozvoniš pri Svetem Anto- nu) torej obisk otoka, pa na blejski grad bi se radj pov- zpeli, pa še Vintgar bi si o- gledali. če sva že ravno tam. Zato sva se tudi bolj udob- no oblekli. Mama je obula •bolj trpežne udobne čevlje, jaz pa sem bila kar v japon- kah. Ker je treba spotoma tudi kaj pojesti, če si lačen in popiti, če s; žejen, je ma- ma pO svoj: varčni navadi kar doma pripravila nekaj I mesa, dve jajčki, eno ali dve I papriki, nekaj paradižni- I kov, pa še črno kavo je sku- hala. Vse to je zdevala v ze- leno nakupovalno mrežo, s kakršno hodi pol Ljubljane 1 na živilski trg. Men: je bilo Vse to kaj malo všeč, kaj- pak. Ce sva že na Bledu, za- kaj ne bi šli v kakšno re- stavracijo ali hotel Golf. da bi tam nobel jedli in pili. No, tako oblečeni in nato- vorjeni sva se z mamo zna- šli na Bledu v parku ravno takrat, ko je godba na piha- la igrala Bachov ali Bee- thovnove (čisto natančno res le vem) skladbe. Poslušalcev je bilo precej. Vse klopi ^o bile zasedene z ugledn mi (petičnimi) gosti, takšni do- mači, kot sva bili midve. pa so se vsedli kar na nizko be- tonsko ograjo ali celo na tla. Saj je vseeno, kje se- diš, če už vaš ob lepi glasbi. Samo ena klop je bila ^e delno zasedena. To je bil le uvod, prava zgodba se šele orične. Na tej. 1« delno zasedeni klopi, so sedele tri fine dame. Fino da- "10 takoj spoznaš Ima laki- rane nohte na rokah in no- šah, namazane o5i jn ustni- na l-.cih veliko pi:dra, na rokah tri ali štiri zlate za- pestnice, na prstih rok prav '"^liko ogromnih zlatih pr- ^'^ariov. okoli vratu veliko o- ^'"Ijco do pasu. pa fino. iz ^3čje kože narejeno ročno ;Orbico in kar je naivažnej- močno pr vzdignjeno gla- J^O- Se bolj fina pa ^e. če se kot prava dama noče meni- z nav-ridn-mi ljudmi, am- '^ak samo c sebi enakimi in •vi^iimi« seveda Da so bile '-es nrave fi ne dame. sem ^''-lepala tudi po tem. daso. ^^Drav že vse tr dokaj pri- '^tne. precej lernrer.^mentno **"Sale z ostrimi koleni po taktu Bachovega ali Beethov- novega preludija, ki ga je igral pihalni orkester. Po tem sem sklepala, da so tu- di glasbeno razgledane. Kaj jaz vem, ali moja ma- ma ni tako dobra opazoval- ka, ali je bila tako utruje- na, ali pa n: hotela videti, da so to dame iz boljše družbe. Enostavno je zavila k edini premalo zasedeni klopi jn mirno prosila za prostor za- se in za hčerko. O joj!!! Kako se je s tem pregrešila proti bontonu. Lahko bi se lepo preprosto vsedla na tla, kot so to sto- rili drugi domači božjepotni- ki. Dame na klopi so se mal- ce odmaknile s tako ogorče- nostjo, a tudi zvišenostjo, da me je kar zazeblo. Z dvig- njeno glavo in z uničujočim pogledom so hitro presodile, da nisva gostji Golf hotela, tako kot one. Umaknile so se le toliko, da je mama se- dla, jaz pa sem pol svoje o- sebe zadnjega dela imela na prostem. Dragocena torbica tretje dam.e pa je še vedno imela dovolj prostora na klopi. Ko so prišle tri dame od ogorčenosti nad predrznost- jo moje n^ame malo k sebi, so se začele pogovarjati v srbohrvatskem jeziku. »Moj sin,« je rekla ena iz- med njih. ;>najviše voli Wag- nera. iRIoj muž j ja bili smo baš prekjuče kod njega u Dubrovniku, gdje ima svoju vikendicu. Muž sad rješava neke probleme iz nauke, a ja, kad nišam na poslu u u- niverzitetu, kod kuče izvo- dim simfonije na klaviru...« itd., itd. v tem v sokem to- nu. Jaz sem medtem občudo- vala veličino in količino pr- stcJTov dam in s spoštova- njem poslušala njihov pogo- vor na visokem nivou. Kako sem se sramovala maminega prstana iz Trsta s steklenim kamenčkom v njem, tri leta stare torbice in nakupovalne mreže s hrano za ves dan in maminega tarnanja o ce- nah in kje goljufajo in ma- minih udobnih čevljev, ker jo bolijo noge. Kako so drugi vzvišeni nad takimi vsakdr:njim stvarmi! »Kako vse drugače bi bi- lo,« sem si mislila, »če bi imeli svoj avto Mama bi iRihko obula čevlje, ki so le- pi, pa jo malo tiščijo, lahko bi oblekla svojo najboljšo obleko, mrežo z jestvinami bi pustili kar v avtu. prstan in torbico pa b; si magari izposodili. Tako b lahko sa- mozavestno sedlr na klopna Bledu in bi začela klatiti. »Moj muž,« tako bi rekla, ker zna malo srbohrvaščine »je direkor velii-^og poduze- ča ''s^loh ne>. a baš sad je na poslovnem putov."nju u Americi. A sin *ie sto veliki stručni;;k u fabrici kao in- žiiijer, hčerka če ove godi- ne maturirati (letos bom končala osemletko — če jo bom), a posle čemo je posla- ti u Veliku Britaniju u je- dan odi čan koledž, a ja se bavim slobodnom umetno- šču ... « (tu se res ne bi ve- liko zmotila, ker je res u- metnost, da ima denar ves mesec). »Pa pojdiva,« je rekla ma- ma prozaično, ko sem si rav- no potihem zamišljala, kako bi iz svoje mame napravila fino damo. Zapustili sva klop s fini- mi damami. Zdaj moja ma- ma prav gotovo ne bo več silili v »visoko društvo«. Vesna Vreš, Slov. Bistrica J. HANS ROSSLER: Soprog je prispel Nikoli ne more biti člo- vek dovolj previden, še zla- sti ne, če potuje skozi ta ve- liki svet. To je rzkusil naš prijatelj Hans Peiermann. Junaško, skoraj drzno, kot se to spodobi mladim lju- dem, se je nekega popoldne- va približal mladi dami na sprehajališču nekega sana- torija in vprašal: »Ste drevi prosti, gospo- dična?« Mlada žena ie odklonilno zatresla z glavo, potem z glasom, ki je še vedno pre- cej obetal, dodala: »Nisem gospodična.« »Ne?« »Ne.« »Skoda.« »Morda.« _ »Ste poročeni?« jflH »Da.« ^^^P »In kje je vaš soprog?« »Ostal je doma. Sama se tukaj.« Hans občuti, da bi tuki lahko uspel, zato nadaljuji »Potem bi lahko ...« Mlada žena se zresni. »Ne. Nikakor. Prvič, taki stvari ne počenjam, in dru gič, ves sanatorij ve, da ser poročena in da sem tuka brez moža. Kaj bi porekl ljudje, če bi me nenadom. videli z vami?« . »Lahko bi dejali ...« »Kaj?« »No . .. Recite .jim, da senc jaz vaš soprog in da seir vas nenadoma obiskal.« Mlada dama je cHastala. »Odlična ideja, mladi pri- jatelj!« Potem se je nasmehnila in odločno odkimala. »Nemogoče! Povsem ne- mogoče!« Toda kljub vsemu je bilo mogoče. Po dveh, treh urah se je Hans s kovčkom v roki pojavil v hotelu, kjer je že tri tedne prebivala mlada dama in vprašal vratarja: »Ali mi je soproga pri- skrbela sobo?« »Da. V drugem nadstrop- ju.« »Hotel bi s soprogo ve- čerjati na terasi,« je nago- voril natakarja, »lahko?« »Na žalost, to je nemogo- če.« »Morda ni prostih miz?« »So. Gospa vam je re- zervirala mizo, toda prav- kar je odpotovala.« »Odšla?« je ponovil Hans. »Da.« »Ali mi ni pustila nobene- ga sporočila?« »Je. Pustila vam je ne- plačan hotelski račun za tri tedne, ki jih je prebila tu- kaj. Rekla mi je: Izterjajte račun od mojega moža. Da- nes zvečer naj bi prispel sem.« OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V nedeljo je pričelo v ob- čin-, tekmovati 20 ekip v dveh skupinah občinske no- gometne lige. V letošnje tek- movanje so se prijavile 4 nove ekipe, tako da je zani- manje iz leta v leto večje. Pri ObZTK Ptuj deluje tekmovalna komisija, ki bo vodila tekmovanje. Formira- na pa je tudi disciplinska komisija in zbor sodnikov. Po nedeljskih rezultatih sodeč bo letos večja izena- čenost in borba za mesta in čimboljšp uvrstitev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Vzhodna skupina: Rogoz- nica — Zavrč 3:4, Mezgovci — Prvenci 6:3, Stojnci — Cirkulane 4:0, Markovci — Destemik 2:4, Dornava — Gorišnica ni bila odigrana. Zahodna skupina: Skorba — Lovrenc 2:2, Kidričevo — Majšperk 8:2, Gerečja vas — Zlatol čje 4:3. Prepelje — Hajdina 2:2, Videm — Le- skovec 8;0. V II. kolu se srečajo: Za- vrč — Desternik, Cirkulane — Markovci, Prvenci — Sxojnci, Gorišnica — Mez- govci, Rogoznica — Dorna- va, Lovrenc — Leskovec, Prepolje — Videm. Zlatolič- je — Hajdina, Majšperk — Gerečja vas in Skorba — Kidričevo. anc 9 Kruh bo dalj časa ivež, če ga hranimo v vrečici iz polivinila ali kake druge umetne mase. Toda — ni- kar ne devajte vročega kru- ha v polivinil! Postal bo Ic-cljiv in težko prebavljiv @ Česen Idže stremo. če Sa potresemo s soljo. © Cvetača. k- je že bolj stara in ni več bela. se bo ubelila. ako priliiemo vodi. v kateri jo kuhamo, malo mleka in dodamo malo slad- krvria. ^ Ko kuhamo zelje mu dodnimo malo črnega kru- ha tako bo v kuhinji ma^j duha % Mleka nikoli ne posta- vimo na svetlo ali morda celo na senčno mesto V njem nastajajo kemični pro- cesi, ki vpl:vajo na njegov okus. 9 Mesa ne devajmo v po- sodo z vodo in morda celo nanj pozabimo. Peremo ga pod voHovodno pipo, vendar ne predolgo. S pranjem od- stranjujemo mefne sokove in tako_ zmanjšujemo njegovo hranilno vednost # Vsskršno pečeno meso pripravimo loliko ('aca pr'='d servirrriem. da .-e ohladi Ohlaiere^a namreč lah'*"?^ r\arC7xrr.n v lene rezine. i<' jih Dor*^m nolcžmo v vroč SpV olj rppcnO OPT-^kO. ^ Cf ctP sadn' ^ok orev-č sladkr>li mu dodsi+P lim'^- nin sok O Sadje m zelenjavo iz hladilnika operemo šele tik pred ufKJrabo ali servira- njem. # Ce želite hitro in na- tanč"^o ločiti beljak od ru- menjaka, razbijte jajce nad manjšim lijakom. iBeljak bo stekel PO lijaku v posodo, i-umenjak pa ostane. # Pri pranju posode do- da i te vodi za izpiranje ne- koliko kisa. Posoda =e bo leno bleščala. # Dobro bi bio. če bi kdai osvežili zbledele plat- nice vaših knjig Pomešajte beljak s kisom in « to zmes- io drgnite neka^ časa plat- nice. DOtem pa tih še na- lahno obrišite 'Plen':> kožo. ® Kuhan krompir bos*e leno olupile sa no'ijete s hladno vodo in pustite v njej dve minuti. STRAN 10 tednik — Četrtek, 9. septembra DELOVNA SILA, STROJI IN MEHANIZACIJA SKOZI ZGODOVINO! Stnoj ima znatno starej- šo zgodovino kot velika ka- pitalistična industrija, ki de- la z njimi. Že v starem ve- ku, v času sužnjeposestniške proizvodnje, so bili znani vodni mlini, vodna črpalka, črpalni stroji itd. V sred- njem veku so se pojavili mlini na veter, tiskarski stroji in cela vrsta drugih priprav. V začetku manufak- turne dobe so že uporabljali stroj za drobljenje rude,_ za črpanje vode iz rovov itd. Vendar sta bila vloga in po- men strojev v proizvodnji majhni, ker je imelo odlo- čilno vlogo ročno delo, kot najcenejše in najbolj ustre- zajoče delo. Uporaba strojev v predkapitalistični dobi je bila omejena tudi zaradi po- manjkanja tehničnega zna- nja, vendar pa v glavnem zaradi gospodarskih pogojev družbene proizvodnje. Valjalni stroj, ki je nado- meščal delo 24 ljudi so izna- šli že v XI. stoletju, toda že v začetka iXV. stoletja je bi- la v Angliji in vsej zahodni Evropi njegova uporaba pre- povedana, ker bi ostalo brez dela na tisoče rokodelcev. Od XIIL do XIV. stoletja je bil prepovedan celo avtomatski kolovrat, ki je bil potem že tako pozabljen, da so ga v XVI. stoletju ponovno izu- mili. Prednik predilnega stroja pa je imel še bolj tež- ko pot. Ta stroj je bil naj- prej _ izdelan v Gdansku, v drugi polovici XVI. stoletja. Gdanska mestna uprava se je bala, da bi uporaba tega stroja odvzela cehovskim mojstrom vir sredstev za preživljanje in je prepove- dala njegovo uporabo v pro- izvodnji. Prenapeti rokodelci pa so izumitelja utopili v Visli. Ponovno se je tak stroj pojavil šele čez sto let, in si- cer v Leydenu, vendar pa so njegovo uporabo tudi tu prepovedali. V Hamburgu So podoben stroj javno zažga- li... Zgodovina predilnega stro- ja je dokaj dolga. Prvega je izumil Leonardo da Vin- ci okoli leta 150o, vendar pa je prišel v pozabo. Pod vT)livom razvoja tr- govskega in industrijskega odkritja novih trgov, poseb- no prekomorskih, ko je zelo narastlo povpraševanje po blagu, v prvi vrsti po tek- stilnem, pa se je odnos do strojev spremenil. Kapitali- stičnega podjetnika stroji ni- so plašili z grožnjami, s ka- terimi so plašili cehovske rokodelce, obratno, stroj mu je obetal dobiček ir; to je bilo dovolj za kapitalista, da je postal njegov privrženec. Delavci, ki jih je utesnje- val stroj, pa So še nadalje nastopali proti njim v prvi polovici XIX. stoletja, ko je industrija zmagoslavno korakala naprej. Vendar pa je proletariat kmalu razu- mel, da vzrok njegove rev- ščine in zasužnjevanja niso stroji, temveč njihova kapi- talistična uporaba. Prehod od manufaktur k veliki industriji, ki je dela- la s stroji, je trajal od pr- ve polovice XyiII. stoletja do druge polovice XIX. sto- letja. Najprej v Angliji, na- to pa v drugih evropskih dr- žavah. Nastopil je čas velike indu- strijske revolucije. Tekstilna industrija je bi- la tedaj v Angliji že zelo razvita in napredna veja na- rodnega gospodarstva. Pre- denje je v tehničnem smislu zaostalo za tkanjem in je -dostavljalo meje razvoja v tkalstvu. GospodaTska potreba je silila iskati izhod z uvedbo strojev za proizvajanje pre- je in likvidirati glad po pre- ji. Na predilni stroj ni bilo treba čakati dolgo. Čeprav je bil izumljen že mnogo preje, je prišel do veljave, ko ga je izboljšal Arkvvri- ght. Ponoven izum tega stroja pa je povzročil cel plaz izu- mov novih, ki so postali nuj- no potrebni. Prava revolu- cija se je zgodila z izumom parnega stroja. Princip par- nega stroja so uvedli v pre- dilstvu, Watt pa ga je izpo- polnjeval zlasti za uporab- lianje pri črpanju v rudni- kih. Proizvodnja strojev pa je nujno povzročila povpraše- vanje po kovinah. Stara fu- žinarska tehnika ni več za- dovoljevala povpraševanja. Tehnična revolucija je mo- rala nujno nastati tudi v fu- žinarstvu. Tehnični prevrat v tekstil- ni industriji in fužinarstvu je moral priti do izraza tudi v prevozu. Gigantsko je na- rasla množina blaga in raz- širile so se zveze med drža- vami. Leta 1807 se je pojavil v ZDA prvi Fultcnov parnik, še ne deset let kasneje, pa je Fulton izdelal že prvo boj- no parno ladjo. 1814 je Step- henson izumil parno loko- motivo, deset let ka?neje pa so izgradili prvo železniško progo. Industrijski prevrat je te- meljito spremenil gospodar- sko sliko predvsem v Angli- ji. Do tedaj je bila Anglija pretežno agrarna dežela. Se- daj pa so nastale ogromne tovarne, nastajal je mnogo- številni! proletariat, izredno pa so se povečala tudi me- sta. Anglija je postala indu- strijska delavnica sveta. Sledile so ji tudi druge evropske di-žave. Vendar pa iridustrijski prevrati drugod, bili so precej pozneje, niso bili tako koreniti kot v An- gliji. Mnogo bolj svojevrsten je bil razvoj v Ameriki (ZDA). Po vojni, ki je prinesla ZDA neodvisnost, se je industrija zelo hitro razvijala. Izredna prostornost je omogočila razvoj kapitalističnga far- merstva. V mestih je ame- riški kapitalizem, ki ni bil vezan s fevdalnimi vezmi, lahko prosto in na veliko u- porabljal vse uspehe na pod- ročju tehnike, ki jih je do- segla Evropa. Kapitalizem v Ameriki, je po tempu in ravni svoje industrije, ki je delala s stroji, hitro preko- sil angleškega. (Nadaljevanje prihodnjič) SLIKA S PODEŽELJA Nepozabni so trenutki na otroška leta, ko smo nekate- ri takole v družbi domačih krav preživljali na paši naj- lepše čase v svojem življe- nju. Kako zasanjano ob za- četku novega šolskega leta gleda ta fantič v svet. Kdo ve, kako se bo v letošrvjem šolskem letu »izmazal« v šo- li. Kdo ve, kaj sedaj premiš- lja. Niegovi dve štirinožni prijateljici se paseta, zala- gata prazni želodec in živi- ta svoje enolično življenje. Kako velika razlika med e- nim in drugim, mar ne. Tekst in slika: F. Kelemina IZREDNA SMOLA STANKA TOPOLČNIKA Minuli teden je bilo v Ludwigshafnu (ZRN) svetov- no prvenstvo v judu. Pisali smo o pripravah Bistričana Stanka Topolčnika, ki bi mo- ral nastopiti v lahki kate- goriji. Zal pa je imel izred- no smolo. Nekaj dni pred nastopom so jugoslovansk' judoisti trenirali z .Japonci, kar je bilo zanj usodno. Na blaziini je bil s svetovnim pr- vakom Kawaguchijem in ta- ko nesrečno udaril z roko da so mu morali nadeti mav- čno obvezo. Vseh upov je se- veda bilo konec. Da pa je smola še večja, moramo povedat:., da je imel zelo ugoden žreb. V prvem kolu bi bil prost, potem pa bi se pomerili z Belgijcem Law- riensom, s katerim je izgubil pred dvemi leti na svetov- nem prvenstvu v Mehiki. Po tem, kar smo videli v lahki kategoriji, lahko sklepamo, da bi se mladi Bistričan do- bro uvrstil. Judo klub Impol, ki se pri- pravlja na kvalifikacije za zvezno ligo je tako zelo o- slabljen. vprašanje pa je, če bo Topolčnik lahko nastopil na mediteranskih igrah, k- bodo oktobra v Izmim > pajmo, da bo do takrat, dobro, ter da bo lahkoti ju z najboljšimi Francoj." Italijani posegel v boj kolajno. Ko smo že pri tekttij; njih, naj še povemo, da bj nedeljo zvečer v dvorj Mariborskega tedna Jtaj sko prvenstvo v judu. Njj, pili bodo tekmovale- iz »j lenja, Celja, Slovenske ] strice, Rač, Maribora Murske Sobote. Tekmovai se bo pričelo ob 7. uri t čer. organizirano pa je zn tivom, da si manj znani šp ti pridobijo gledalce, tako vsaj povedali organizatoi Iz Slovenske Bistrice bo nastopili naslednji tekn valci: Stern, Prelog, Vi(iii jer, Firer, Znidaršič, Se Rebernak, Soršak. Vosner Ferk. V lahki kategoriji v odsotnosti Stanka Topoi nika največji favorit Jan Vidmajer. v polsrednji Stanko Rebernak. Tudi Stt in Prelog se bosta v polti ki skupini potegovala za a slov štajerskega prvaka. STRELSTVO v nedeljo, septembra letos, je bilo v Ptuju tradi- cionalno nagradno meddru- žinsko tekmovanje v stre- ljanju z zračno puško. Ude- ležba na tekmovanju je bila zadovoljiva, saj se je pome- rilo med seboj kar 107 strel- cev in strelk. Kljub temu pa ni bilo na tekmovanju nobe- nega člana iz strelskih dru- žin Gozdar. Elektrokovinar, Juršinci, Cirkulane, Hajdi- na in TAP. Rezultati tekmovan,ia: Ekipe: Turnišče. 1574 kr., Kidričevo 1508, Železničar 1447, Rogoznica (Podlehnik) 1374, J. Lacko 1306, Grad. podjetje Drava 820 (nep. e- kipa), Gradnje 591 (nep. e- kipa). Najboljši posamezniki: Pulko (Turn.) 174, Novak (Kidrič.) 171, Ratajc (Turn.) 170, Kramberger (Kidrič.) 168, Gole (Turn.) 161, Purg (Podleh.) 160. Od mladinskih ekip je bila prva ekipa Kidričevega s 654 krogi. Sledi ekipa J. Lac- ka s 549 in Železničar s 492. Od posameznikov so bili naj- uspešnejši Stanko Rogina, Turnišče 155 krogov, Mir Skok, Turnišče 150 krog( Branko Trafela, Podlehf 148 krogov idt. Od članic sta bili najusf šnejši Zinka Kosi 151 ki gov in Olga Krambergerl krogov, obe iz Kidričeve! Med mlad.nkami so b: najboljše Zdenka Skok, Tii nišče 149 krogov, Marja Kramberger, Turnišče 1! Olga Koželj, Železničar S( Od pionirjev je nastrelj največ krogov Ivan Galii Železničar 132 krogov, si dijo Igor Primožič, Kidrč vo 131, Miro Žuran, Kid čevo 128, Boris Rogina. Ti nišče 128, Jože Reš, Kii čevo 120 itd. Zmagovalna ekipa je P' jela prehodni pokal N: boljši posamezniki pa raz praktična darila. Naslednjo nedeljo bo dn del tega tekmovanja z ma kalibrsko puško in pištol Alojz Kož — Četrtek. 9. septembra 1971 STRAN 11 Ali že veste...? ^ K najzanimivejšim ne- ugsnini pojavom spada brez Lonia severni ali polarni sij, t s svojo krasoto prevza- jje Človeka. Ta zažari v tem- ?!}, polaiTiih nočeh včasih v jbliki ogromnega mnogo- Mr\Tiega oboka, včasih spo- jjjnja na valovečo zaveso svetel trak, ki se spremi- Jja v vseh mavričnih bar- vah. Drugič je spet podo- j^n bJestečim stebrom, ki na- videzno podpirajo nebo. Na- ^nek polarnega ali sever- nega sija so poskušali ugo- toviti mnogi učenjaki in e- prvih — sovjetski znan- stvenik Lomonosov — je spravljal ta pojav v zvezo 2 elektriko. Že zdavnaj so namreč opazili, da spremlja ■polarni sij rezko magnetno tiolebanje. Severni pomor- Ištžki so včasih vedeli pove- >iati, da ob polarnem siju magnetni kazalec »nori«, Tipas pa noče in noče de- ati. Ta magnetni upor ali magnetna burja se pojavlja- ta istočasno z nastajanjem, odroma pojavljanjem veli- kih temnih peg, nastopajočih v sredini Sonca. V letih, ko je teh peg na Soncu mnogo - to se pojavlja vsakih e- iiajst let — je opaziti na Zemlji posebno veliko šte- vilo polarnih sijev. Do konč- ne pojasnitvc polarnega sija je prišlo sorazmerno pozno. Pojasnjujejo ga na podlagi električno nabitih, vrhnjih, razredčenih slojev atmosfe- re na tečajih Zemlje. Tu za- devajo delci atmosfere na e- fektrično nabite delce, ki jih je Sonce ob tvorbi peg »na- netalo« v vesolje. Učenjakom je uspelo na umetni način Mpraviti »polarni sij« v labo- ratorijih s posebno napravo. Prav tako se jim je po.«ire- olo izzvati različne oblike Iiolarnih sijev na majhnem iiodelu, magnetni jekleni togli, ki naj bi predstavlja- « Zemljo, postavljeno v bi- "to deix)či tok električno na- bitih delcev. Znanost je na '•i način razvozlala še eno Javnost narave. Tako je ^aj pojasnjen nebesni po- res nenavaden, v kate- ff^Ti pa vendar n: nič skriv- %trega, pa je vendar vča- vraževernežem V7;bujal *lfah v kosteh. — V zgodovini je znanih precejšnje štev.lo sodnih ^[^cesov, v katerih so pred sodišče prišli ali nedolžni ' možje, ati nedolžne žene, v dobi inkvizicije seveda. Med- tem pa so obstajali tudi po- . sebne vrste sodni procesi, ] precej dramatični in skoraj neverjetni. Tako so pred so- dišče priišli _ razni insekti, govedo, zveri in tako dalje. Znan je na primer sodni pro- ces v španskem mestecu Hi- maranu leta 1540, ko je bil pred sodišče priveden na- vadni sukneni molj in ob- dolžen zaradi tega, ker je razgrizel in poškodoval ne- ki dragoceni gobelin. Sodni izvedenci tedanjega časa so ugotovili, da znaša skupna škoda poškodovanega gobe- lina kar lO.OOO maraved (starih ŠF>anskih zlatnikov). Po temeljiti sodni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ob- toženi molj kriv za naprav- ljeno škodo in je končno bil obsojen na smrt z obglavlje- njem. Istočasno je sodišče iz- dalo sklep, po katerem naj se vsa kolonija moljev izženeiz španskega kraljestva. Mcd- tcrn pa lahko mirno trdimo, da je ta sklep starega špan- skega sodišča v zgodovini pravosodja velika sodna na- paka in da je popolnoma zgrešen. Za napravljeno ško- do bi pravzaprav morala bi- ti obsojena ličinka molja, ker je bila ona pravi krivec, ker kot vemo, ličinke moljev raz- jedajo sukno. Sedaj torej vidimo, s kako nepotrebnimi stvarmi se je bavil srednje- veški človek. — Na začetku džerdapske- ga kanjona na romunski strani je v granitno steno vklesana številčnica sončne ure z rimskimi številkami. V sredini številčnice, ki je oki-ašena v obliki stilizira- nega cveta, je zvrtana luk- nja, v katero je nameščen »minutni kazalec« jz čistega zlata. Cela sončna ura je iz- delana tako dobro, da še da- nes kaže točen čas. Romun- ski znanstveniki trdijo, da ta ura poteka že iz rimskih časov. Tako ta ura brez »ge- neralnega popravla« in či- ščenja tudi po 1800 letih še vedno kaže točen čas. Po nesreči pobegnila v ponedeljek, .30. avgusta, približno ob 9.30 uri je pri- šlo do težje prometne nesre- če na cesti II. reda v Zgor- nji Hajdini. Soudeleženki pri prometni nesreči sta bili voz- nica osebnega avtomobila 19-letna Doroteja Mesaric iz Kidričevega 6 in 60-letna Marija Cestnik iz Zgornje Hajdine 88. Cestnikova je vo- dila iz Kidričvega proti Zgornji Hajdini štiri krave, povezane vzporedno. Za njo je pripeljala voznica oseb- nega avtomobila Mesaričeva, ki je nameravala skupino krav prehiteti. Ker pa je v zadnjem trenutku opazila nasproti vozeči avtomobil, je poskušala za kravami usta- viti, kar pa ji zaradi pre- velike hitrosti očitno ni us- pelo. Zato je z desnim pred- njim delom avtomobila za- dela v kravo, ki je bila k ostalim povezana z leve stra- ni v smeri vožnje. Zaradi tr- čenja so se krave prestraši- le in zbezljale. Pri tem so Cestnikovo podrle in zbez- ljale preko nje in jo hudo, teil:-no poškodovale. Cestni-' kova je dobila zlom roke in druge hujše poškodbe in je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico. Čeprav je Mesaričeva po nesreči ustavila in ji je Cest- nikova povedala, da ima naj- brž zlomljeno roko in da ne more vstati, je sedla v avto- mobil n se odpeljala naprej proti P.uju, ne da bi poš.ko- dovanki. ki je bila pomoči nujno potrebna, tudi res po- magala. Brezvestno voznico so že po treh urah po po- begu izsledili prizadevni de- lavci PM Ptuj. Preiskava je v teku. -FK- Mladi umetnik (Nadaljevanje s 7. strani) Majin pogovor so zmotili ^'li^kovalci razstave, ki se '■^ ie med tem časom že kar ^^^^} nabralo. Imel sem še '[jliko časa, da sem se po- j°^l od mladega umetnika nou zaželel mnogo uspe- ?^ Ha sprejemnem izp tu ^ njegovem umetniškem "^^arjanju, kajti, če bo J^^^ajai pri svojem delu. o njem še mnogo sli- Milan Novina Po nesreči sta se poravnala v sredo, 1. septembra, ob 13.20 uri je prišlo do pro- metne nesreče na cesti IV. reda v Brstju pri Ptuju med dostavnim avtomobilom, ki ga je upravljal Ignac Kram- berger iz Ptuja in kolesar- jem Francem Zebcem iz Brezovca 76 pri Cirkulanah. Zebec se je peljal s kolesom iz Rogoznice proti Spuhlji. Tedaj ie pripeljal za njim voznik Kramberger in ga za- radi tesnega prehitevanja zadel v levo roko in ga zbil po cestišču. Pri nesreči je bil kolesar lažje telesno po- škodovan in Je iskal zdravni- ško pomoč v otujski bolniš- nici. Voznik avtomobla in kolesar sta se do nesreči po- ravnala tako, da je Kram- berger dal Zebcu lOfl dinar- jev za bolečine in nrizade- jano škodo na kolesu. Kole- sar se je po nesreči odpe- ljal z avtobusom domov, Kramberger pa je t?koj za tem nesrečo prijavil. Kolesar se je naslednji dan vrnil v Ptuj in na postaji milice pr:- jrvil, da ga je prei.snii dan podrl neznani vodnik polto- vornega avtomobila in ga te- lesno poškodoval. Ob oriiavi pa ie zamolčal, da s^a se z voznikom tovornega avtomo- bla tokoj PO nesreči porav- nala in da ie sprejel od nje- ga 100 dinarjev, k bi jih rai dobil po izjav- vojnika Krambergerja. Preiskava je v teku. -fk- TEDNIK, Mš LIST Vete, gnes sen tak slabe vole, ke se mi ne do niti gobca odpreti, zato pa rajši poslijšajte, kaj za ene štorije nan je napisala Prpj-ova Luj- zika, ki med drugin piše: SPOŠTOVONI TO VARI iS NO GOSPOD LUJZEK! Ze večkrot sen ti mislila pisati pa tudi na nojno go- dovno sen te mislila povo- biti. Te pa sen zvedla, ke si se glih v ti sten cajti v morji namaka. Veš kaj, Lujs, meni pa se le zdi, ke maš ti dvakrat na leto go- dovno, no da si mojega ne- dužnega pairuna svetega Lujzeka samo za nos poteg- na. Oh, joj, saj še se ti niti predstovila nesen kdo praf- zapraf sen. Veš tudi jas sen Lujzika pa to celo prova Lujzika. Rada bi grotala tvoj dopisnik, če me seveda vzemeš v svoj delokrog. Od- kod sen duma ti nemo pove- dala, ke si ne bi kdo misla, ke čen tvoj in dopisnikon v zelje hoditi. Moj osebni opis bi nekak tak zgledna. Od zodje strani sen tak kak bla- ja, od spredje pa tak kak deska. Zmetna sen glih tej- ko kak tvoja koza. ki ti je to pred krotk n mlode zva- lila, s koziin imencn pa me je že tudi več sosidof po- čostlo. Nosin se po zodj: mo- di iz cajtov Franca Južefa. Včosik nosin mini po maksi. odvisno od prilik in okolja, v keren se giblen. Lujzek, moren ti še pove- dati, ke se mi na tisti sliki v Tedniki joko dopodneš no si pravzapraf simpatični de- dec. Hrbet maš že tak širo- ki, ke lehko za jin vse svo- je grehe skriješ pa še poleg kokŠT.ega grešnega kozla za rogle potegneš. Za honorar te nemo spitovala, saj si mi- sljn. ke pisaje neje tvoj edi- ni poklic. Ce pa živiš samo od honorara no od svoje ko- ze, te pa ti resen moren od srca čestitati pa še za Nobe- lovo nagrado te predlcgan Ja. pa še neke bi te rada pitala. Ja. čiiješ pje Lujs. kokšni pa maš te ti tisti zvu- nec. s kerin si to poleti oko- li voglov prta toči zvunija. V€^ prekleto slabo si nan pozvuna. saj ie m.eni pa še vsen scsidon toča precik škode naredla. Z&to si mi- slin, ke tvoj zvuncc neje preveč učinkovit, najbrž pa je tudi prekrotek, ke bi leh- ko točo doj sklesta. Lujzek, tej ko ti naj bo za gnes mislin, da de zaenkrat zadosti. Prosin te tudi, da mi napišeš, če sen s svojin prispevkon naredla sprejem- ni izpit za tvojega dopisni- ka. LeE>o te pozdrovla Prpro- va Lujzika. POZDROVLENA LUJZIKA! Moren ti napisati, ke je tvojo pismo joko razveselilo pa tiidi to, da si svoj spre- jemni izpit dobro oprovla. Tvoj prispevek, ki si mi ga poslala poleg totega pisma, de objovleni driigi tjeden. Zaj te dobro ven, ke ti moren najpret odgovoriti na neke tvojih vprošanj. Tvoj osebni opis se mi je joko dopadna. Kozo sen si duma zvoga no ma točno 49 kiL Ce si tiidi ti tak lehka, te resen nemaš nikakšnih problemov zavolo drogih ževlenskih potrebščin. Tisto pa se mi nič preveč ne do- podne, ke ti sosidi tokšne kczje čestitke pošilajo. Pa ne sikiraj se zavolo toga, saj sen tudi jas vse druga, sa- mo človik še nesen grota. Tisto, da se zč.n mleš za moj honorar je seveda ženska ra- dovednost no moja vojna tajna. Saj veš. kak je pri nas, ki niben šef neče pove- dati, kejko še tak na švarc zasluži. Lidje so pač tak, več zaslužijo, boj jomrajo. kokš- ni srmaki so. Reveži smo že od negi negda tiho no po- nižno prenošamo na svojih plečah vse vsokodnevne kri- že no božje karšt ge. Lujzika. po tvojen pisaji preštimovleš, ke se neke za- nimleš za moj »zvunec«. Mo- ja Mica provi. ke ma kar vredik štimo, prsfzapraf jo je meja, kdo sen še boj mlo- di bija. Te je noglo peja bimb-bambl,bimbl-ba>mb, zaj na štora leta pa še samo bim-bam, pa še to boj pored- ko. Kaj češ, zato pa neje čudno, če tistokrot, gdo sen nogi leta okoli voglov nesen moga toče pregnati. Droga Lujzika, zaj pa se morema posloviti no si še ne- kaj šparajma za drugi tje- den. Te pa srečno. Tebe no fse brolce lepo oozdrovle Luj- zek. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 9. sontembra NEDELJA, 12. septembra 4.30—8.00 Dobro Jutro! Poro- čila — vmes ob 5.00 I^oročila 5.30 Z vami na izletu 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 EP 8.00 Poročila. Radijski In TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.40 Skladbe za mla- dino 9.00 Poročila 9.05 Iz naših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se po- mnite, tovariši . .. 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Poslu- šalci čestitajo — vmes ob 11.00— 11.20 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Domači ansambli 14.00 Po- ročila 14.05 Slovenske narodne 14.30 Humoreska tedna 14.50 Kla- vir v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Igramo za razvedrilo 15.50 EP 16.00 Radijska igra 16.4G Lepe melodije 17.00 Poročila 17.05 Ne- deljsko športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Plesna glasba 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 13. septembra 4.30—8.00 Dobro Jutro! Poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutra- nja kronika 6.30 EP 6.50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Partiture skladateljev Šepeta, Sossa in Privška 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glas- beni Intermezzo 15.40 Poje zbor »Bratov Milavcev« iz Brežic 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Pe- ter Walden 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Poro- čila 18.15 »Signali« 18.35 Ansam- bel Francija Puharja 18.45 Kul- turni poletni vodnik 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Maksa Kiimra 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Puccini: odlomki iz opere »La Boheme« 21.00 Mozaik me- lodij 21.30 Solist Jože Kampič 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Po- ročila. TOREK, 14. septembra 4.30—8.00 Dobro Jutro! Poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Na današ- nji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski In TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 18 tednov — 18 oktetov 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Dogodki In odmevi 15.30 Glas- beni Intermezzo 15.40 Recital o- boista Draga Goloba 16.00 »Vr- tiljak« 16.40 Orkester Domenico Savino 17.00 Poročila 17.10 Sim- fonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Igra zabavni orkester 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Milana Križana 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij (stereo) 20.30 Radijska igra 21.-iS Simič: Potovanje okrog sveta 22.00 Po- ročila 22.15 Verdt — komorna glasba 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila 6REDA, 15. septembra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poro- €ila — vmes ob 5.00 Poročila 8.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutra- nja kronika 6.30 EP 6.50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP «.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Ob lahki glasbi 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Simfonič- ne skladbe 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester newyorških filharmo- nikov 17.00 PoročIlžT l7.io Moj- stri francoske glasbe 18.00 Po- ročila 18.15 Iščemo popevko po- letja 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Simfonični orkester 21.25 Od melodije do melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Po- ročila. ČETRTEK, 16. septembra 4.30—8.00 Dobro Jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Na današ- nji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15 30 Glas- beni intermezzo 15.40 Poljske narodne pesmi 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Radia Beromun- ster 17.00 Poročila 17.10 Po že- ljah poslušalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne produkcijo 18.30 Igra ansambel Jožeta Privšlca 18.45 Naš podlistek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Silva Slin.gla 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Do- mače pesmi 21.00 Vabimo vas na bralno vajo 21.40 Glasbeni nok- turno 22.00 Poročila 22.15 Jugo- slovanska glasbena avantgarda 23.00 V gosteh pri tujih radij- skih postajah 23.30 Popevke 24.00 Poročila. PETEK, 17. septembra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radij- ski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lah- ka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Adamič: Tatarska suita 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Lon- donski festivalni orkester 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 Poro- čila 18.15 Glasbeni vsak dan 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Vilija Petriča 19.25 EP 19 30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor Triden- tlnskih alpincev 20.30 Top-pops 13 21.15 Oddaja o pomor.ščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov do- mačih 23.00 Poročila 23,05 Lite- rarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 18. septembra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Na današ- nji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Go- dala 14.30 Pojo solisti 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v ki- no 17.50 Orgle v ritmu 13.00 Po- ročila 18.15 Pravljični svet v glasbi 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko no6; otroci! 19 10 Ob- vestila 19.15 Kvintet Bratov Av- senik 19.25 EP 19.30 Radij-ski dnevnik 20.00—22.00 Večer z na- povedovalko Evo Jane — vmes ob 20.30—21.12 Radijska igra 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izse- ljence 23,00 Poročila 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi te- den — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. GORIŠNICA 12. septembra ameriški film SRCE JE SAMOTEN LOVEC; LJUTOMER 11. in 12. septembra'fran- coski film KATARINA: 15 in 16. septembra ameriški film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA; TOIVIAŽ PRI ORMOŽU 12. septembra taliianski film ISCEM ZENO V AME- RIKI. Delovna skupnost osn. šole Franca Osojnika Ptuj razpisuje delovni mesti — učitelja biologije in kemije — PRU (za določen čas), — učitelja za razredni pouk na podružnič- ni šoli v Grajeni —U (za določen čas). Razpis velja do za- sedbe delovneca mesta. SOBO V okolici Ptuja (HajjJ ali Kidričvo) ali v Ptuju ali Kidričevo) ali v Ptuju » no iSCem. Majda Stergar, Polskava 93. p. Pragersko. POŠTENO dekle nujno išCe, bo v Ptuju. Naslov v uprai| NUJNO iGCEiVI žensko, f, četnico, za pomoč v gott| Leopold Pernak. Tržeč 1, p, dem pri Ptuju. BRIVSKO-frizerski salon M| vec sprejme vajenKo, ki | veselje do poklica. PRODAM .štiristezni magneto| »grundig«. Naslov v upravi i tel. 79610, interna 372. ZARADI SELITVE prodam | hinjsko in sobno pohištvo kaktuse, fikuse in druge sot rože. Angela Turtuli, Gregot Čev drevored 6, Ptuj. lSrr:i%JO dekle za varstvo ei letnega otroka pri dobri dn niv Avstriji. Ponudbe pošl] na na.siov Vesna Skopič, Lji Ijana, Sojarjeva 10. DVA ŠTUDENTA sprejmem | stanovanje. Naselje bratov | stanovanje. Ciglar, Naselje h tov Rc.š, Ptuj. GARA20 dam v najem. Drjjl ca JovanoviC, Gregorčičev (S vored 6, Ptuj. PARCELO za vikend na k sončni legi v Belskem vrhu n dam. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO podkletei hišo z nekaj zemlje v Turški vrhu prodam. Naslov v upr« PRODAM brejo kravo simeni ko (6 let staro), stiskalnico vijak in žrmlje na enofazni i tor. Naslov v upravi. R.ABLJEIVO razno pohi.štvop dam. Marija Maroh. Nova ' pri Ptuju 3. ZA DELO V ZAK. NEMG (Hannovor) i.ščemo dva avtok parja in dva lakirarja, tudi | učena. Urna plača 5 do 8 D Informacije v trginini Cicih Prešernova ul. 1, Ptuj. NOV FIAT 1300 prodam. Vp šajte Pleterska ul. 3. Ptuj. 17 AROV VRTA ob StudenČi prodam. Naslov v upravi. ISCEM DEKLE ali Žensko i ure dnevno v dopoldanskem su za pomoč v gospodinjsi Naslov v upravL PRODAM skoraj nov ponjr- press s puclovim motorjem, ni moped ima še garancijo, gled vsak dan od 15. ure dil Danici Masten, Trubarjeva ol Ptuj STANOVANJE in hrano i ženska, ki bi potnagala stait ženski v dopoldanskem ali ! poldanskcm času. Naslov v pravi. POZDRAV IZ HILDESHEm Dragi moji znanci iz PtuJS; Haloz. Prav lepo vas pozdrt Ijam iz tujine in vam želim li lo uspeha pri delu. posebno še tistim, ki so začeli virt sode pripravljati in obroče I bljati, le dobro jih »zrihtajl da ne bo prehitro steklo, da Se za mene kaj ostalo. ZeV vam lepo ter srečno trgaal Lojze Milošič iz Malega OM^