Spremljanje uresničevanja ustave v krajevnih skupnostih
Prostori, sredstva in kadri
Pri občinskem komiteju ZKS Ljubljana Moste-Polje je formiran koordinacijski odbor za sprem-ljanje in usmerjanje uresničevanja ustave.
Naloga koordinacijskega odbora je poleg tekočega spremljanja tudi usmerjanje, dajanje predlogov in sugestij, konkretnih navodil ter seveda skrb za pravočasno in kvalitetno izvajanje dogovorjenih načel
Koordinacijski odbor ima za spremljanje uresničevanja usta-ve na treh tetneljnih področjih naše družbene ureditve formi-rane posebne skupine. To so skupina za temeljne in druge or-ganizacije združenega dela, sku-pina za samoupravne skupnosti in skupina za krajevne skupno-sti.
Kakšne so naloge skupine za krajevne skupnosti?
Kratko povedano je to spremljanje vseh načel ustave v kiajevni samoupravi, v nepo-srednem sodelovanju in vpliva-nju delovnega človeka in obča-na na vseh področjih družbene-ga delovanja.
0 osnutku delovnega progra-ma ima skupina napisane na-slednje osnovne naloge:
1. Pregled statutov krajevnih skupnosti
Splošni in samoupravrii akti so temelj, na katerem sloni vsa dejavnost KS. Zato bo treba pregledati vseh 17 statutov, pri tem pa posvetiti več pozornosti oblikam neposrednega delova-nja delovnih ljudi in občanov prek raznih organov (svet KS, zbor delegatov, zbor delovnih ^ljudi in občanov, komisije, sveti potrošnikov). Pri pregledu sta-tutov je treba ugotoviti, ali so zadovoljivo urejena razmerja krajevne skupnosti do delegacij za občinsko skupščino in sa-moupravne interesne skupnosti. Posebno vprašanje v statutih je tudi sodelovanje TOZD in OZD, ki ima dve strani: po eni gre za odprtost KS do delovnih organizacij, po drugi pa tudi za to, v kolikšni meri so delovne
organizacije v svojih aktih pred-videle sodelovanje s KS.
2.  Meje     med     krajevnimi skupnostmi
V   naši občini ugotavljamo, da so meje med posameznimi krajevnimi  skupnostmi nereal-ne.  Ugotavljamo pa  tudi ob-močja, ki jih ne pokriva nobena krajevna   skupnost.   Naslednja ugotovitev je, da so nekatere krajevne skupnosti teritorialno prevelike, druge pa so morda tudi    po    številu   stanovalcev predimenzionirane.   Treba   bo preučiti možnosti nove razmeji-tve, morebitne ustanovitve kake nove krajevne skupnosti ipd.
3.   Kadri v krajevni skupnosti
Kadrovska vprašanja v KS so izrednega pomena. Za celotno območje občine je treba poeno-titi kadrovske kriterije za izvr-šilne in vodilne funkcije v KS, za vodstva posameznih odborov in komisij. Pri tem gre tudi za potrebo usposabljanja in izobra-ževanja članov raznih organov KS.
4.  Prostori   in   sredstva   za deloKS
V  sleherni KS je treba zago-toviti prostore za delovanje ne le KS, temveč tudi za sestanke temeljnih delegacij, zborov de-legatov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ipd. To je eden osnovnih pogojev za sploš-no delo.
5.  Obšimost nalog krajevne skupnosti terja, da v nekateiih KS zaposlimo profesionalne taj-nike, ki bodo skrbeli za sprotno izvajanje vseh nalog KS. Med
drugim bodo skrbeli tudi za delo temeljnih delegacij. Isto-časno je treba zagotoviti tudi opravljanje administrativnih po-slov za družbenopolitične orga-nizacije.
Pri tem bi morda veljalo raz-misliti tudi o skupni finančni službi (knjigovodstvu) za več krajevnih skupnosti.
6.  Izredno    pomembno   je vprašanje ljudskega odpora, ka-
terega dobršen del je naloga krajevne skupnosti. Statuti in drugi akti ter delovni prograimi KS morajo to področje primier-no vključiti in obdelati.
7.  Letni in srednjeročni pro-grami dela KS
Programiranje dela krajevnih skupnosti, tako tekočega kot srednjeročnega, mora izhajati iz resničnih potreb in možnosti splošnega razvoja kiajevne skupnosti. Pri tem je treba upo-števati vsa področja enakc red-no, tako komunalno in stano-vanjsko gospodarstvo kot vzgojo in izobraževanje, otrro-Sko varstvo in zdravstvo. V prro-gramu vsake KS pa se je trelba opredeliti za prioriteto possa-mezne naloge.
Programi KS tnorajo kom-kretneje opredeliti skupne aik-cije s TOZD in SIS, nadalje p>o-vezavo med KS itd.
Našteli smo nekaj področiij, katerim bo morala skupina za spremljanje uresničevanja ustta-ve posvetiti posebno pozorno;st. Nedvomno je, da bodo v krajev-nih skupnostih opozorili še ina vrsto drugih vprašanj, ki jih tbo treba enakovredno obravnavaiti. Zato se bo program skupiine temu primemo še razširil.