■ I aa koristi <UU*»k«g«
„udbDtltvci m oprt« *ičcni do ?M|«, kor |»ro-ducirajo.
Tku pop«r U d«vot«d to tko int«r««U of tko work-ins dui. Workors ar« •nlilUd to ali wkat tkoy produc*.
KnUr«4 m »ccond-clui matttr, Dec. C, 1*07, at th« post offic« •l Chir««o. II!.. und«r the Act o( Con«r*«s of M.rcb Sr«l. 187».
Offic«: 4008 W. 31. St., CliMfO, NI. Delavci vseh dežela, združile te!"
PAZITE
na itcvilko v oklopaju, ki •• nahaja poleg vaiaga naslova, priUpIj«-naga »podaj ali aa ovitku. Ako j« /537 \
i lav Uka ........ * '
tedaj vam s prihodnjo it«, vilko našega lista poteče naročnina. Prosimo, p«, novite jo takoj.

5TEV. (NO.) . 536V SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
1- CHICAGO, ILL., DNE 18. DECEMBRA, (DECEMBER 18.) 1917.
LETO (VOL.) XII.
boja.


Nc le v drugih slojih, ampak tudi med Kalnimi delavci je razumevanje modernega »ocialue-ga boja še zelo pomanjkljivo. O tem ni treba izgubljati mnogo besed; zakaj če bi bilo to razumevanje zadostno, bi morali biti v deželah, v katerih je večina prebivalstva delaVska, že davno delavei na krmilu. Če prepuščajo delavci v takih deželph vlado drugim razredom, je to zadosten dokaz, da ne razumejo svojih interesov in svojih pot reb.
To se pa ne more zboljšati, če se delavci, ki ovirajo boj svojih zavednih tovarišev, zmerjajo z gumpci, zarukanci itd., ampak le tedaj, če se pripravijo do pravega »poznanja. Pri tem je pač gotovo, da je za nekatere vsaka pametna beseda bob ob steno. Tudi med delavci so nekateri neozdravljivo neumni, nekateri pa nepoboljšljivo hudobni. To resnico si moramo že priznati; delavskemu razredu se ne stori nobena usluga, če »e vsi delavci poprek povzdigujejo v deveta nebesa, kakor da so sami angeiji, ki jim manjkajo le še peroti. S takim prilizovanjem se človek lahko prikupi ljudem, ampak koristi ne prinaša to delavskemu razredu nobene.
Treba je tudi jemati v poštev, da sploh ne more biti drugače, /meseni so delavci in kapitalisti, srednji stanovi in trumpi, aristobeat je in plebejei iz enakega testa. Kar je splošno človeškega, se drži vseh ljudi; obče človeške lastnosti niso razdeljene po razredih: blagi in trdi, modri in neumni, pridni in leni, temperamentni in mlačni ljudje se lahko najdejo v vsakem družabnem razredu.
Toda če vemo, da so tudi med delavstvom popolnoma nedostopni ljudje, ki jih ne bo nikdar mogoče pripraviti k pameti, ni to noben razlog, da bi vrgli puško v koruzo. Cspeh delavskega boja ni odvisen od nekaterih posameznikov, ampak od večine. V nobenem boju ne bi bila mogoče zmaga, če bi bila odvisna cd vsAkega posameznika; sploh bi bila tedaj mogoča le splošna zmešnjava. V resnici pa odločuje v vsakem boju večja moč. B
Tudi med kapitalisti se dobe posamezniki, če tudi ne mnogoštevilni, ki so delavcem prijazni; relo tmkfi je najti, ki popolnoma odobravajo cializcm in njegove cilje. Toda ker jih je le neznatna manjšina, ne morejo nič posebnega opraviti. Oni so izjeme svojega razreda, kakor so na primer nepoboljšljivi skebi izjeme delavskega razreda.
Delavstvo bo lahko zmagalo, kadar bo močna večina njegovih članov v taboru delavskega boja. Zato je vprašanje, česa je treba, da se pridobi ta večina. ,
Nedvomno je v prvi vrsti treba, da razume, čemu naj se organizira in za kaj naj se bojuje. To spoznanje ni tako težko, da bi ga mogli le izbrani modrijani doseči. Vendar pa tudi ni tako lahko, da bi prišlo vsakemu v sanjah. Če bi bilo tako enostavno, bi moraja biti že davno ogromna večina delavstva strokovno in politično organizirana; imela bi tudi že povsod močne gospodar.' ske organizacije, v prvi vrsti konsunine zadruge, iz katerih bi se razvile velike produktivne zadruge s svojimi bankami itd., kar bi bile vse znamenite priprave za prehod, privatne v družabno pro-dukeijo.
(V bi bilo to razumevanje popolnoma brez vseh težav, bi moral biti socializem že lastnina vsega delavstva, odštevši tiste nedostopne izjeme, o katerih smo prej govorili. Zakaj ker je delavstvo iz enakega testa kakor drugi ljudje, ima tudi v bivatvu enak aparat razumevanja, kakor ga imajo drugi ljudje. Nobenega razloga ni, da bi moralo masi to ostati h sedmimi pečati zapečatena knjiga, kar se nekaterim izmed nje odpira z vso lahkoto.
Zukaj torej ni razumevanje socialnega vprašanja tako enostavno, kakor se zdi tistim, ki ga že razumejo, pa so pogostoma pozabili, koliko težav so morali sami premagati in koliko notranjih bojev jih je stalo, preden so to dosegli?
Vzroki so različni. Kden je ta, da je človeška družba sama dokaj komplicirana. Zato je precej težko priti do spoznanja, kaj je pravzaprav na dnu vSeti socialnih pojavov.
Drugo in zelo važno je to, da so ljudem glave napolnjene z nauki, sprejetimi v šoli, cerkvi, vojašnici, družini itd., ki pogostoma popolnoma nasprotujejo resničnim socialnim razmeram, ali pa vsaj odvajajo mišljenje na drugo stran. Spraviti napačne ideje in predsodke iz svoje glave je pa težka stvar, mnogo težja, kakor sprejeti prave misli.	j
Vzemiuio na primer verske nauke, pa naj bodo katrtfiftki. protestatitnvski, ŽidrVMct. danski ali katerikoli. Vsaka vera se bavi z "drugim svetom.'' Vsaka vceplja svojim vernikom misel, da je življenje na tem svetu postranska reč, le priprava za življenje po smrti. Iz tega izvira
popolnoma logično nauk, da se ni treba veliko brigati za blagostanje na zemlji. Za vse trpljenje na teui svetu bo plačilo na drugem, lil zopet je zelo dosledno, če se smatra trpljenje na zemlji celo za nekakšen blagoslov; vsaj se kupijo s tem toliko večje blaženosti v večnosti.
Ako se je v človeka ta misel vsesala z zadostno močjo, se ni čuditi, da smatra socializem naravnost za greh. Bog je človeku poslal trpljenje ; ali ni punt zoper Boga, če se hoče človek iz-nehiti tega trpljenja! Bog mu je obljubil prvo mesto v nebesih, če bo potrpežljivo prenašajvfie težave in bridkosti; ali ga noče socializem ogoljufati za tisti nebeški prostor, ko ga uči boljšega življenja na zemlji!
Cerkev uči, da njeno kraljestvo ui od tega sveta. To ne pomeni v praksi nič druzega, kakor da naj se verniki sami ne brigajo za ta svet. Cerkev pa mora gledati, da osvoji ta svet čimbolj, zato da dobi čim večji vpliv na ljudi. Kajti naj je idealizem še tako velik, ti ljudje žive vendar na zemlji in se ne morejo odtrgati od zemeljskih razmer. Zato se tudi cerkev, ki računa z njimi, ne more postaviti v oblake, ampak se mora zgraditi na zemlji iti na njej iskati svojo moč. In ker so poleg nje druge vere in druge duševne stru-je, s katerimi se sama ne strinja, mora gledati, da jih izpodrine; to se pravi: Oledati mora, da doseže čim večjo raoe na zemlji, dasi 44ni njeno kraljestvo od tega sveta." S tem pa kali pravo spoznanje zemeljsk^i razmer tem bolj, čim večja je njena moč in vpliv na ljudske duhove.
Vzeli smo cerkev za primer. S tem pa ni rečeno, da je ona edina zgradjla v glavah trdnjave predsodkov, ki morajo biti odstranjeni in premagani, da morejo oči jasno gledati in duhovi jasno misliti.
Nič nam pri tem ne gre za to, kaj si kdo misli o posmrtnem življenju. Cisto vseeno nam je, če verjame vanj ali pa ne. Socializem ne odgovarja na to, ali je s smrtjo vsega konec ali ne." To ni njegovo vprašanje, in odkritosrčno je treba povedati, da tudi znanost o tem lahko le ugiba, ne more pa reči ničesar, kar bi absolutno držalo. Ampak človeku, ki se je dal kdove kako dolgo v Tifh tfWi voditi od cerkve, gre že to teiko v glavo, da je vera res njegova privatna reč. Boji se za svoja nelw»sa, če se bo v katerikoli reči družil s človekom, ki ima drugačno mnenje o takih,, rečeh.	1 C
V resnici ni dosleden v tem in ne more biti. Razmere so mofnejfe od njega, ampak on ne spoznava tega. On mora na primer delati. Mora. Če tudi je "prepričan," da ni to življenje nič vredno; vendar ne more iztrgati življenskega nagona iz sebe. In da more živeti, mora delati. Če rnu že ne bi bilo nič za samega sebe, čuti vendar dolžnost do svoje družine, da jo prehrani. Tudi to je pravzaprav nelogično. Zakaj če ve, da se bo njegovim otrokom na drugem svetu bolje godilo, kakor na tem, jim ne stori nobene dobrote, če jih vzdržuje in s tem cdlaša njih vstop v nebeško kraljestvo. Toda njegova človeška čuvstva so močnejša od vere iu logike. On čuti, da jih mora vzdržavati, pa gre zato delat.
Ali ima izbero? Kaj še! Tam mora delati, kjer dobi delo.. Nič ne more vpraševati, ali je podjetnik katoličan ali pogan. Kolikokrat niti ne ve, kdo je pravzaprav njegov gospodar.
A tukaj mu ne pride na misel, da bo zapravil irebesa, če se druži v delovnem razmerju s tn-jevercem, torej po njegovih naukih s krivovereem. Ne ustraši se za izveličanje, dasi služi protestantu; ne zboji se za sedež v raju, dasi množi židovo bogastvo. Ti di to ga ne nažene v strah, da bo moral v peklu odplačevati grehe, ker ne posvečuje nedelj in praznikov, kadar ga zadene delo ob takih dneh.
Življenski nagon je premočan, zato se mu tudi ne porajajo take misli v glavi. In cerkev je dovolj pametna, da ga ne spominja na take grehe. Ce si hoče zavarovati svoj vpliv, se mora prilagoditi razmeram, in te so kapitalistične. Da more rabiti svoj vpliv, sprejme cerkev tudi od Hocke-fellerja, dasi je drugoverec in nič ne vprašuje, kakšni ljudje so ustvarjali bogastvo, od katerega je vzet denar za božji hram. &e to je ne boli, da so bili tudi socialisti vmes.
Ako bi veren delavec vse to prcvdaril, bi lahko spoznal, da ne more biti greh, če se združi z drugoverskiiui delavci fca boljše uravnhnje razmer na tem svetu in da tudi ta boj ni nikakršen greh.
Ampak do te misli pride človek s predsodki sam težko. Zato m ti je treba pomagati. To se lahko zgodi z agitacijo, s poukom, s časopisjem in s tiskom sploh. In organizacije je trebjt zato. S temi pripomočki bo masa spoznala, da je delavski boj opravičen in potreben.
VzroRI bede.

Pravovernim katoličanom je lahko. Ni se jim treba mnogo ukvarjati, če Hokeju vedeti, zakaj ni popolne sreče na svetu. Naj bi Adani in Eva ne bila grešila, pa bi bila še danes v paradižu, kjer ni bilo nikakršnega pomanjkanja. Košček jabolka je torej kriv, da motajo ljudje trpeti zlo v vseh mogočih podobah.
Katolicizizcm je velik in močan, ampak ljudem vendar navadno ne zadostuje njegovo tolmačenje. Naši starši v raju so okusili .sad spoznanja in od tistih dob nas preganja apetit.. Tudi ini bi radi spoznali, a lepa pravljica o paradižu i nam ne poiiNiga v tem. Če smo vsi Adamovi sinovi i;i *aradi njegovega greha obsojeni, nam ne fcre v glavo, kak<# da je kazen tako itecnaka. Kako da ima eden zakazen palačo in vilo ter pet miljonov dohodka na leto, drugi pa l>era.ško malho in žandarja za petami.
44V potu svojega obraza si bcm služil kruh — je bilo rečeno človeku. Morgan je človek, knez Švarcenberg je človek, papež je človek, učitelj Tesnopasnik je človek, zidar Strmogled je človek. To je prirodoslovna resnica. Ampak kje je ostala ona druga resnica o potu in kruhu T Teiko bo kdo videl Morgan a, Švarcenberga, Benedikta in še marsikaterega takega, da bi se potil za svoj kruh, kateremu bi navadni ljudje najbrž« rekli pogača in pečenka. Tesnopasnik in Strmogled se pa pogostoma potita tudi brez kt#ha.
Bodisi torej že karkoli s katekizmom zadoščati nam ne more njegovo razlaganje. Ce hočemo spoznrti vzroke, se moramo že nekoliko potruditi, da jih najdemo. Ampak le nikar strahu; tako težko to ni, kakor junaštva kraljeviča Marka.
Da more živeti, potrebuje človek predvsem Hrane, obleke in stanovanja. Če ima vse to, je njegovo življenje še borno. Ampak če nima hrane, tedaj »ploh ni življenja.
Vwi vemo. da se živež prideluje z delom. Ce bi komu podtikali. da ne ve tega, bi bila žalitev nearmtna. O puščavnikih pripovedujejo, da so živeli ob koreninah in kobilicah. Ampak malokdo inia tako dober želodec. Ae takemu mesu, kakršnega je jedel kralj Atila izpod svojega sedla, bi se ne privadil vsakdo in še tistega ni bilo brez vsega dela.
'Na vsak ni čin pa je treba dosti dela za vsakdanji "kruli*', ki ga potrebujejo količkaj civilizirani ljudje.
Ampak česa je treba za delo t
Zmožnosti na vsak način; zdravih rok, zdrs ve pameti, primernega znanja. Toda čudno: Clo-**k ima lahko vse to. pa vendar nima <IHa
•Strašno neumno je to slišati. Ce hočeni delati, kdo bi iinogcl braniti? Krepak sem, mlad znam, kar je treba — in vendar? Prijatelj, in vendar ne smeš delati, če ti ni dovoljeno. Ce se ti nc da delo! Nezaslišana logika je to, pa je vendar oficielna logika kapitalistične družbe. Delati se mora po božjem in človeškem zakonu; angel je napovedal človeku pot obraza njegovega, postava preganja človeka, ki mu smrdi delo — seveda le tedaj, ako je reve?. Ampak — prepovedano je delati, če se človeku ne podeli delo! Kako je ta očitna blaznost mogoča? S samimi rokami in s pametjo se ne more ac-lati nič. Treba je tudi snovi, n. pr. za kruh make, drože. soli i. t. d., za moko žita. za žito semena ; razven tega pa delovnih sredstev. Tudi če imam vso tvarino za kruh, ga ne morem zmešati, zmesi t i in speči s palci na dlani, ampak treba je za to raznih priprav.
Teh pa nima tisti, ki bi rad delal, ampa.v * drug človek, ki se mu pravi gospodar. Če ho-.čeni delati, ga moram prositi, da mi dovoli. Ako pravilne", je pa "ne"; in če pravijo vsi mojstri, kar jih vprašani, "ne", mi ne pomaga živ krst ,da bi delal i p izpolnil božjo postavo. A če dobim dela. tudi imam kruha. Iu tako je moj obstanek. je moje življenje v rokah drugih ljudi, ki morda sami ne znajo, kaj- znam jaz, ki pa od' dajajo delo jm> svoji volji, ker — so gospodarji delovnih sredstev.
No kruh se izdeluje še marsikje .po malih pekarnah. Ampak pomislimo na druge potrebščine, ki jih ustvarja delo s pomočjo velikih, velikanskih in dragih delovnih sredstev, s pomočjo ogromnih strojev v ogromnih tovarnah. Polagoma izpodrivajo taka velikanska podjetja sploh proizvajanje v malem. Nekdaj si je vsakdo n:i-ročeval hlače in suknje pri mojstru krojaču, ki je imel nekoliko igel, vatel, škarje, gladilo, niti. pa mu je to skoraj zadostovalo. Pa je prišel stroj za šivanje* in mojster, ki ni hotel zaostati za drugimi, si ga je moral omisliti. Pa se je stroj povečal, prišli so še drugi, komplicirani stroji. In danes je tako: Če imam dovolj denarja, si postavim velikansko poslopje, namestim vanje čudovite stroje, najamem ljudi, ki znajo ravnati ž njimi, v skladišče naložim ogromne kupe suknja in druzega blaga in tedaj se /.ačne: V eni sobani režejo dclavci rokave, v drugi hlačnice, | četrti jih sestavljajo s stroji, v peti delajo žepe in na krajih se skladajo gotove obleke razne mere, pa gredo v prodajalnice. krojaški mojstri pa stiskajo pesti, ko gledajo, kako hodijo njih nekdanji odjemalci v tovarniško prodajalno, oni pa — nimajo dela.
Nc Je delavec, temveč tudi mojster ne more delati, če ga je volja, ampak če.dobi dela. In če ga dolgo nc dobi, izgine vsak razloček med njim in delavcem, končno je sam proletatcc, kakor oni in mora iti prosit v tovarno, ki ga je u-ntčila, za delo. A če v tovarni nočejo, jih ne prisili nihče, da mu dajo dela.
Kdo še ni slišal prismojene trditve, da socialna demokracija uničuje rokodelstvo in da ho-žejo socialisti proletarciizirati srednje stanove? Ccš: Kadar bodo na svetu sami proletarci. zma ga socialna demokracija. . .
Tudi to je tak strah, ki ga slikajo na vse stene. Pa je žalostno, da se tresejo ljudem hlače pred takimi strahovi, kajti v svojem trepetu :te vidijo tistih strahov, ki hodijo res po svetu in bašejo ljudi v svojo vrečo kakor parkelj na Miklavžev večer. .
Srednji stanovi propadajo, to je že res. Ampak ne uničuje jih socialna demokracija, ki bi jim le rada odprla oči. A večinoma mize tski ljudje, kakor tisti veliki ptič v Sahari, ki skrije glavo, pa potem misli, da ni nevarnosti, če je ne vidi. Nekoliko več možganov hi se pa vendar lahko prisodilo ljudem, kakor noju.
Kapitalizem iu velika industrija sta neraz-družljiva. Z veliko industrijo ne more mala obrt trajno konkurirati kajti sto je bilo od nekdaj več, kakor ena; mali mojstri so v tem popolnoma podobni delavcem, da si ne morejo kupovati tistih velikih in dragih strojev, ki jih rabijo bogate tovarne, in konec je ta, da se mora mala obrt umakniti veliki industriji. Ne, ker hočejo socialni demorkatje, ampak ker je kapitalizem močan.
Poglejmo doma v velika mesta. Na tisoče je bilo tam krojaških mojstrov, ki so delali zh privatne naročnike. Tekmovali so med seboj, ampak stvar ni bila prehuda; če ni bilo dela za deset pomočnikov, ga je bilo vsaj za dva in ob tem se je že živelo. Pa je prišla velika nuiiiufaktu'a. Ljudje so začeli hoditi vAelike prodajalne, kjer je gotovih oblek na izbero, za vsako velikost iu vsake kvalitete. Človek dobi obleko takoj, ni mu treba parkrat poimerjati, čakati, jeziti se. če ni mojster gotov o pravem času i. t. d. Vse je bolj priročno in navadno tudi ceneje. Saniostalni mojstri. Uviemši nekatere, ki so slučajno "slavni", so izgubili svoje naočnike in zaslužek, s tem pa tudi sanvostalnoat. Veseli »o morali biti. če so jih velike tv rdke sprejele v službo in post tli so ' Ntiiekmeistri". .Kje pa je razlika med njimi in pomočnikif Komaj v imenu!
Socialna demokracija razlaga, da je tako iu
zakaj je tako, strahopetneži pa kriče: Socialna demokracija je kriva!
Srednji stanovi pa imajo tudi "dobre prijatelje", ki razumejo socialna vprašanja tako kn-• kor zajec na boben. Oni hočejo rešiti malo obrt in zahtevajo zakone, ki naj ustavijo raz v« j kapitalistične industrije.
Kako neki. ljudje božji? Vsi bi se kiohotali. . če bi prišel človek in bi dejal: 44Prepovedati se morajo železnice". Kdo pa verjame, da je to mogoče? Takrat, ko so napravili sedanjo železnico, pred okroglimi šestdesetimi leti, jc ta nova kočija odjedla kruh neštetim voznikom. A sinovi teh voznikov bi se danes sami lepo zahvalili, če bi se odpravile železnice.	___
Živ krst ne verjame, da bi bilo to sploh mogoče. Pa je vendar tudi železnica plod tehničnega in kapitalističnega razvoja. Kako na,i se pa ustavi razvoj kapitalizma na katereml oli dragem polju? Miljarde ne požirajo samo vinarjev, ampak tudi miljone. Ne le male obrtnike, temveč tudi manjše kapitaliste uničuje veliki kapitalizem. Tako je kakor v vodi: .Malo ribico.požre večja, to pa še večja .Aiuerikanski "truMi" so znali spraviti produkcijo raznih izdelkov popolnoma v svoje kremplje in o btej koncentraciji je šel tudi marsikateri bogatin rakom ivižget in Žabam gost. A naše akcijske družbe, naši karteli so samo začetki 44trustov". Kakor se je postavil kapitalizem v Ameriki, tako se postavlja tudi po Evropi in kdor se z bikom bori, je morda junak, modrijan pa ne.
Os, okoli katere se vrti ta proces, so pa delovna sredstva. Noben mali obrtnik si m more napraviti takih kakor velekapitalisti, seveda tudi noben delavec ne. Ker je ločen od delovnih sredstev, ne more delavec užiti plodov svojega dela, nuili obrtnik pa ne konkurirati z veleindu-strhilcem. V modernem gospodarstvu odločuje, kdor iniiH delovna sredstva, kdor jih nima, je pa suženj. Rešiti se sužnosti, se torej pravi: Dobiti delovna sredstva.
To je strašno, kajneda?
Ali pa ni bolj strašno trpeti že danes bedo, pa vedeti, da bo otrokom šc hujše, ker se bo kapitalistična moč še povečala? Danes je naJi mojster fižol in krompir; v par letih sin Se kaše in močnika ne bo imel.
Ampak socialna demokracija — to so strahovi!
Kdor hoče po sili biti slep, mu ni moči dati zdravega vida A delavci ne ostanejo slepi. Pa si vsaj ne čudimo, če delavci napredujejo a »vajini i 44strahovi", drugi pa propadajo.
LETA REC
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V OHICAGI, ILL,
IZVRfiEVALNI ODBOR:
Frauk Boatič, Filip Godina, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frauk Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik lienedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John EneM, Ivan A. Kaker, Ivan KuŠar, Anton Mota, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Sava, Fr. Udovich, Andrew Vidrkh, Stefau^Zabric, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doslej Še niso priglasili, postanejo dlani centralnega^ odbora, čim ae pravilno prijavijo iti izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi nadeli 8. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 .Cicero, 111.)
SLOVENCI V OONEMAUOH IN OKOLICI 1
Tukajšnji lokalni zastopniki Slov. Rep. Združenja ao sklenili prirediti VELIK SHOD, ki se vrši v soboto, 22. decembra t. 1. ob 7.30 zvečer v dvorani društva sv. Alojzija Conemaugh, Pa.
Rojaki!
V nenavadno resnih časih živimo, ki zahte-
\ , .
vajo resno delo tudi od nas. Velika vprašanja so na dnevnem redu in zahtevalo rešitev. Ta vprašanja se tičejo tudi nas in naše bodočnosti, tičejo se našega naroda v starem kraju, in če ne bomo sami storili, kar je v naših močeh, se bodo ta vprašanja rešila na škodo našega naroda.
IVsakdo nu>ra priznati, da je naša dolžnost odvrniti škodo, ako moremo in kolikor moremo. Za ta namen in za dosego najboljših ciljev za nu£ narod hoče Slovensko Republičansko Združenje
zediniti Slovence v Ameriki. Tenm namenu slu-
t
ži tudi naš shod in zato po pravici pričakujem*:, da se ga udeleži vsak Slovenec iz mesta Cont-maugh in bližnjih naselbin, komur le dopušča čas in razmere.
Na shodu poroča
Etbin Kristai* ir. Chicage o namenu in nalogah S. R. Z.
Slovenci! Vsi na ta shod in agitirajte za obilno udeležbo!
Lokalni odbor S. R. Z.
O ledeni dobi
VI. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPU-BUCANSKO ZDRUŽENJE
Društvo št. 44. H. S. P. Z., in posamezni roja ki v Virden, 111. #7.50; dr, Zveza Dctroitskih Hlovencev št. 121 H. N. P. J. *10.00; Frank Žagar, Terre Haute. Ind. #1.00; Josip Bratkovieh, Franklin, Kans. $4.00; Zveza Slov. Hvobodomi-selcev, postaja št. 1., Chicago, III. $2.20; Matt. Pogorelec $5.00; Anton Ličen, Collinwood, O., nabral $5.35.
Anton J. Terbovec, tajnik.
Nešteti dokazi na« prepričujejo, da je naša zemlja preživela nekoliko takozvaulh ledenih d<>b, to je časov, v katerih je padla splošna temperatura,in so bili obširni kraji, ki jih poznamo Meda j kot dežele zmernega podnebja, pokrit) z ledom.
Seveda ae je znanost* ba vila s vprašanjem, na kakjften način ho nastale take ledene dobe in če je pričakovati, da se vrnejo. Različne teorije so skušale odgovarjati na to in nekatere med njimi so bile zelo duhovite. Trda vpričo stroge kritike vendar niso mogle obstati.
V novejšem čas« ao se pojavile nove teorije. Dvoje izmed njih išče v menjavi meteoroloških razmer na zemlji; dvoje pa sega po vzroku v daljo neba, na solnce in njegove pege.
Svante Arrhenius razločuje dobe, v katerih so vulkani izmetavali manj od onih. v katerih so bruhali več. Čim več izmeČejo ognjene gore, tem več ogljikove kialine pride v ozračje. Čim večja pa je množina te kisline v zraku, tem več tiste gorkote požre ozračje, katero izžarja ogreta žem-Ija nazaj proti vesoljnemu svetovnemu prostoru. Ozračje z obilno množino ogljikove kisline zadržuje toliko gorkote okrog zemlje, da nastajajo tople dobe, narobe pa izgublja pri pomanjkanju te kisline ozračje toliko več gorkote, da se ohladi odveč ter povzročuje ledene dobe.
Arrhenijevi hipotezi je ugodno to, da razlaga neperiodično nastajanje ledenih dob in da traja ledena doba lahko ob enem času po vsem svetu. Težavo pa dela temu nauku to, da ni moči presoditi, aH izpuhti ob močnem vulkanskem iz-metavanju iz tal taka obilnost ogljikove kisline ali ne, da bi naatajali omenjeni razločki v toplini zraka in zemlje. — Drugo težavo je odkril Noetling, ki dokazuje, da silovita ledena doba "paleozoiska" ni trajala med "karbonsko", ampak med "permskim" razvojem zemlje. To pa izpodbija, če je resnično, podlago \rrhen i je vi teoriji, zakaj ob permskem razvoju ao živahno delovali vulkani, torej bi po Arrhenijevem nauku moralo biti v permski dobi posebno toplo, ne pa mrzlo ledeno podnebje.	.
Drug novejši učenjak, De Marchi, opira svoje razlaganje na množino vodnih soparov v zraku. Zrak okoli nas sy kaj občutno ohladi, kadar zakrijejo na solnčni poletni dan gosti deževni oblaki solnce. Skoro mraz nam je pod črno oblačnim nebom. Goste megle love in požirajo solnčno gorkoto. Enako se vlažni zrak upira prevodu solnčne gorkote. skozi spodnje sklade ozračja. e. pa traja tako cdstranjanje solnčne gorkote predolgo, utegne nastopiti ledena doba. .
De Marchi podpira svoje razlaganje z enakimi razmerami na bližnji zvezdi, na Martu. Martov svet stoji skoro poldrugikrat dalje cd solnca kakor zemlja, solnee ga torej še eelo pol toliko ne ogreva kolikor zemljo. Če bi solnee ogrevalo zemljo tako slabo, bi zmrznila vsa voda, in ledeniki bi pokrivali vse dežele.
Zakaj pa na Martu ni poginilo rastlinstvo in življenje ob preslabi solnčni toploti? De Marchi pravi: "Pozimi res preganja hud mraz rast in življenje na Martu, saj led in sneg ga pokrijeta od tečajev daleč t je proti ravniku, a poleti skopni sneg in raztaja se led tako hitro, da nastane ve-
lika povodenj. Poleti se razprostira toplo podnebje na Martu eelo do tečaja enako, kakor sc je razprostiralo tropično podnebje v tretjetvomi dobi eelo po sedanjih arktičnih pokrajinah. — Čudite se in poprašujete, kako je to nu Martu niožnp ob tako slabem solnčnetn šarjenju? Odgovor: na Mar. tu zaleže uianjša solnčna gorkota več nego na zemlji zato, ker je ondi nebo vedno jasno, suho, brez temnih oblakov in brez preobilne pozemske vlage.
Po zgledu na Martu razlaga De Marchi, da je zemlja <*!> časih posebno jasnega neba imela tople, ob časih oblačnega pa ledene dobe. Vzro« ke menjave med prozornostjo in neprozornostjs obnebja išče pri vulkanih. Po De Marchijevih nazorih napreduje prozornost neba in gorkota zemlje, ko pojemlje vulkanizem ; po ArrhCniju pa toplina raste v tej meri, kakor se okrepčava vulkanizem. Po De Marehiju se združuje vulkanizem in ledena doba, do Arrheniju se razdvajata. —Tej De Marehijevi hipotezi se ustavlja trdni nauk, da je tudi v tretjetvomi dobi zemeljskega razvoja vladal krepki vulkanizem, ledene dobe pa v tistem času ni bilo.
Drugi razlagalei novejših dni sodijo, da je ledena doba diluyijalnega zemeljskega razvoja nasledek solčnih peg. Biermann pa pravi: "Organsko življenje je nastalo v tisti dobi, ko je bila zemlja gorkejša, solnce pa hladnejše kakor sedaj. Sčasoma je pojemala Joplina zemlje hitreje kot je naraščala solnčna gorkota — in tedaj je nastopila diluvialna ledena doba.Te je bilo šele konec, ko se je solnee toliko zgostilo, da daje več gorkote od sebe."
% Holandski vojni zdravnik K v gen Dulntis pa si je pridobil priznanje, da je njegovo razlaganje najverjetnejše. Njemu se zde različne zemeljske dobe prejšnih vekov nasledek razvoja našega soln-ea. Ko se je pomnožilo žar jen je solnca, tedaj je nastal razloček med gorkoto dežela ležečih krog tečajev in krog ravnika. Iz tega pa izvirajo riioč-nejši vetrovi in izdatnejše pretakanje morja od ravnika proti tečajema. In močnejši vetrovi in morski pretoki prenašajo velike množine gorkote proti tečajema, in od te se ogrevajo tečajne pokrajine. 'Na ta način izkuša K. Dubois razložiti na-vtanek tople dobe arktičnih dežela. To, kar je bilo doslej najteže umeti: tropično rastlinstvo in živalstvo okrog severnega tečaja, to dokazuje Dubois s prenašanjem obilne solnčne girkote. — Ko se je pa drugikrat zmanjšalo solnčno šarjenje, je minulo današnje gorkote, ohladile so se tedaj tečajne pokrajine, ter je nastala ledena doba.
Odkcd pa neki taka izprememba solnčnega Žarjenja? Za odgovor na to vprašanje kliče K. Pubois na pomoč enake razmere na drugih svetovih. Htalne zvezde imajo razne barve, kar priča, da niso vedno enako vroče. Kakih 58 stotin jih je belo svetlih, do bele vročine razgretih, drugih 33.5 stotin toliko ohlajenih, da svetijo z rumeno svetlobo; še bolj ohlajenih do rdeče svetlobe jih je kakih osem stotin. Ker je največ belo svetlih, sklepa E. Dubois da traja na vsaki zvezdi, torej tudi na •olnctt, najdalje časa bela vročina. Potemtakem M bilo solnee od svojega začetka do
tretjetvorne dobe ostalo v beli vročini in ves tisti čas je trajalo tropično podnebje t je do tečaja. <M tcet jctvoruega razvoja pa nastopa na solneu hitro rumena vročina, žarjenje pojema hitro in ž njim vštric se ohlaja zeml.i>; v zadnjem delu te dobe se namestu tropičnega kažejo razna podnebja do mrzlega in do ledenega v diluvialni dobi.
Ako bi bilo to res, ugovarja marsikateri či-tatelj, bi moralo v današnjih dneh biti Še inrzleje kot v diluvialni ali tiaplavinski dobi. E. DuMs se tega brani, češ: to bi bilo, ako bi se solnčno žarjenje ne menjavalo, ako ne bi oseiliralo. Priče takega menjavanja so množine zvezd, ki svetijo z rumenkasto lučjo in izpreminjajo barvo. Tudi sedanje solnce ni brez menjavanja v svojem žarenju. Očitno znamenje tega menjavanja je enajstletna perioda njegovih peg. Med čvrstejšim žarjenjem. so nastajala topla, med slabejšim pa mrzlejša podnebja.
Woeikoff, mojster klimatologije ali podnehje-slovja, je tudi preiskoval to stvar in se potegnil na vso moč za Duboisovo hipotezo, trdeč, da ta domneva ne nasprotuje ne fiziki, ne meteorologi-ji, ne astronomiji. Izpopolnjuje pa to teorijo s pristav kom, da so sosebno tedanji krepke j^i morski pretoki prenašali vročino iz južnih krajev proti tečaju, torej je v tfsti dobi posebno po otokih arktičnega okrožja vladalo tropično vreme. Nasprotno je pri oslabljenem solnčnem žarjenju pomanjkovalo dovažanja obilne gorkote, nastopil je mraz in ledena doba.
{teologi pa ugovarjajo s svojimi pomisleki Neumayer je namreč dokazal, da so se že prej med k rednim razvojem zemlje razločevala mrzla in topla podnebja. In Noetling dokazuje, da so ie med starejšim paleozoiskem razvojem mogočni ledeniki pokrivali široke pokrajine po Indiji. Avstraliji in Afriki ne manjka njegovih sledi. Torej belo-razbe^jeno žarjenje ni trajalo do tropične dobe trrtjet-voniega razvoja. Če je res, kakor trdi Zoellner, da so solnčne pege ge orjaški ogorki, ni verjetno, da bi se bili ohladili na solneu med belorazgretim stanjem, ovirali žarenje in povzročali ledene dobe na zemlji.
Po vsem tem sklepamo, da še ni popolnoma dognati odgovor na vprašanje: Kaj jc vzrok ledeni dobi? --
Najbolj sovražijo socializem tisti, ki ga ne poznajo. Žalostno je pa, da ga mnogo tistih ne pozna*, ki ne morejo pričakovati boljšega življenja zase ali za svoje otroke od ničesar druzega, kakor od zmage socializma.
e Mars&do misli, da je socialist, ker smatra za socializem to, kar se porodi v njegovi glavi. Pri tem pozabi, da se mora vse, kar je znanstveno, učiti, tiidi Če je samo* po sebi popolnoma razuml jivo. Da je dvakrat dva štiri, je povsem razumljivo, a vendar smo se morali učiti, da je tako.
Kadar bodi 'kralji lahko živeli brez jedi in
pijače, brez spanja in počitka, brez obleke in strehe, pa se v svoji nagoti bleščali kakor diamant, bomo verjeli, da so kaj druzega. kakor ljudje brez "milosti božje".
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Nairtol dr. H. Dolenc.
je šla kuna v tla in je dognana, potem nastopi prava prilika za sposobnost izvežbanega kuna rja.
Iz tal se prežene kuna z dimom. Nastanejo sedaj vprašanja, v katero smser drži podzemeljska votlina, koliko odduškov ima, pri katerem je zakuriti, pri katerih je sake in železa nastaviti, katere je zabiti? Pri tej priložnosti, kakor prej pri supljih drevesih imajo navadno prvo besedo starejši lovci, ki so jim na daleč in daleč znana gozdna tla in drevje in ki so na istih mestiih kuno že preganjal}: Po krajšem ali daljšem posvetovanju sc možje odločijo. Železa se nastavijo v večjo votlino, ki se proti svetlobi založi, in se na rahlo pokrijejo z ltotjem. Sak se nastavi pri ozkem izhodu, ki se, ako ga popolnoma ne obseže, obloži še e kamenjem. Potem, ko se zakuri in dim s vetrnico ali s sapo poganja v votlino, jo paziti, kje naokrog se iz tal kadi. Po dimu se spozna obseg votline in določijo tudi še mesta, ki jih je treba založiti ali pa zaetaviti.
Ko je vse to po najboljšem preudarku storjeno, nastane za ktmarja mučno ugibanje, se li ni trudil zaman tri in še več ur, da je kuno dognal; jo li prežene izpod zemlje in skoči li žival na že-leza ali pa v kak sak in ne edide po nezavarovanem mestu, ali se pa sploh ne da pregnati k votline, ker je preobširna in ni mogoče na vse kraje vanje nagnati dima Vrste se možakarji, ki pri-huljeni pihajo v lwtje In mah. Ta tvarina pa ne e tlj} preittha, ticer ne dela fiosti ostroga dima. ^ «Ul It Ikiuug in pihalcu v oči in dušnik. Za ni pravega prostora, ker je vhod, pri kaše kuri, v tesnobi. Ves aolzan m zasopel kiirilec in prepusti ta posel tovarišu. Piše napravi iz jelovih vejic in se imenuje
tU
fUtafo.
Tisti, ki niso pri ognju, zvesto pazijo na na stavljene in zamašen* odduške. Večkrat kateri nastivi tudi uho na tla, da posluša, če živali ne preganja že dbn Iti se ne aluti, da že prehaja po votlinah. Te je na vsak nafin dobro znamenje in tinti. tt kuri, dobi izpodbujo z besedami: "Le fu-tAj, le futaj, se že premiče!"'<Kar ftklenvpne Železa ao eptožila. Težke, da M držala, preveč jih je bilo ališati. Vendar se hitro pogleda v votlino, v Kateri je bilo nastavljeno V resnici ne drže &J I
na drialo in nI je pr»-luna je še bolj prepla-toli mogoče In noče
t*
in se


nikakor več na dan, večkrat raje zadahne. Železa se prestavijo, kajti k tistemu oddušku.kjer so bila nastavljena, žival ne gre več. "Vidiš jo?'Na celem si je prekopala!" Za vitki životek zadostuje nrnla luknjica, da gre le glavica skozi, život se kar za njo potegne. In ves trud je bil zaman. Seveda najbližji «e skoči za njo in jo skuša s pasjim lajanjem spraviti na drevo. Tudi puška, ako le mogoče, še poči za njo, ali kuna je nagla ko blisk in na grdem svetu in v gošči se lahko prav ne pomeri. Nič ne pomaga; ako je dneva in časa za to, pobero se stave in druga priprava in hajdi naprej po drugi sled in novo krajdo! Toda po največkrat se kuni ne posreči uiti, ko jo dim jame preganjati in mora na dan. Najimenitnejši prizor je taT ko telebne z vso silo v sak. Predno se utegne obrniti, že plane najbližji na njo. Če pade s celim životom po njej, se ne briga, ako ga poprime za roko, s katero jo pritisne, gorje pa mu, ako bi odnehal — pregrize n>u celo prst! Hitro je zadavljena, sak se odstavi in v zrak privzdigne, da vsi vidijo, da je zaželjena sreča v rokah. Za inomentno fotografijo hi si želel ta prizor, ko sc kuna zakadi v sak in so lovci vsi nagnjeni proti njej, da bi jo potlačili. Iz saka gre iz roke v roko. Vsak jo pretehta in pregleda, ali je velika, starn ali mlada, ali je temnožolte podlanke in črne rese, kajti bolj ko je koža temna, tem več je veljavna.	*
Če dnevna doba dopušča, so lovci hitro na nogah; da si poiiČeje še drugega sleda, ako ne, se obrnejo proti domu. Tudi ena kuna zaleže za dober zaahižek in pot. Dolga in in učna je pa pot proti domu, ako je bil trud brezuspešen. Love! se navadne razidejo in Obhodijo druge kraje, ki jim niso MN na potu, ko so Šli v gozd. Ako ne za-slede dragih loV<*v, je še zmerom nekoliko nade, da se nazaj grede *e kaj obsledi. Če pokažejo stopinje, da že drugi lovci hodili za sledom, ali pa ni nič živali slediti, onda se pretrga zadnja rešilna nit vedno upajočega lovca, in knnarji se po-gnbijo drug od drugega in klavrno pa, kolikor je mogoče, na skritem sc potaknejo v*ak na svoj dom.
Kdor je sam svoj in dela, kar hoče, sc okrepča, kakor more in leže zA peč ali na klop in zaspi, ne da bi ga bilo treba zibati. Toda lovec, ki iinn ženo in družino doma, ta še ni presrtal vseh nezgod slabega lovskega dneva. Žena, ki se sufe po veži, ki je obenem kuhinja, že na pni pogled ukrene pravo istino, da je bil zoman celodnevni trud. Me-
sto dobrega večera ga pozdravijo besede: "Ves dan prehajaš, jaz pa se naj ubijam sama doma z otroki, pa naj opravljam še živino. Čas bi bilo, da bi se spametil!" Utrujenec čuti pikrost besed, ali ni mu, da bi odgovarjal. Htopi v sobo, v kateri sede otroci okrog štirioglate niize. Čuli so materino besedovanje, in starejši že vedo, kaj da pomeni. Tiho se odmaknejo od mize, da naredijo očetu prostor. Ali najmlajši se oglasi izza peči in vpraša zvedavo: "Oče, kaj ste prinesli?" — "Kaj ti boni nosil, spat pojdi!" odgovori oče, ki je vrgel malho raz sebe, ne da bi jo obesil na svoj prostor. Pomakne se na klop pri mizi, izvleče pipico iz žepa in jame kaditi, da bi mu dim odnašal zlo voljo. Vsi molče. Starejša hJei si najde na hitro opravka, obesi tudi na skrinjo vrženo malho in odide k materi. Oče so se dima naveličali, posebno ker želodec že silno nagaja, tudi so se za toliko okoristili, da se jim zdi potrebno nekoliko pokazati, kdo je pravzaprav gospodar v hiši, in zatorej reko s precej osornim glasom proti starejšemu fantiču: "Reei materi, naj dado večerjo na mizo!" Že med vrati sreča fantič setro, ki postavi obilno skledo na mizo in zraven nje položi lesene žlice. Mati so (»stali v kuhinji. Ko hitro so se oče najedli, se spravijo na posteljo in se pritisnejo prav k zidu in nekako take misli jim rojijo po glavi, da gozd jih tako hitro več ne vidi. Ali že ob petih-zjutraj potrka nekdo na okno in za-kliče Janeza. Namesto Janeza se oglasijo mati in to precej osornoT "Kaj bo že zopet? Janez spi!" Toda Janez ne spi in se je tudi prebudil in spoznal Karutov glas. Tudi Karu ve, da ga je Janez "za čul, in ne da bi se zmenil za materino osornost, izpregovori nadalje r "Ravno toliko snega je zapadlo, da je včeraj*ni sled pokril. Pri Hlepovih v padlo, da je včerajšnji sled pokril. Pri Hlepovih v silo M režejo: "Ijc pojdi, kamor hočeš, naš ima doma delo!" Micka je že pokoncu, ker ve. da oče ne odnehajo, in jim je treba dobrega zajutreka, predno odidejo. • Oče pa stopijo črez dolnji konec postelje na skrinjo in po skrinji do peči, da posežejo po osušene obujke. "Nikamor ne pojdes!" se mati še enkrat zagrozijo, potem se pa zabrnejo proti zidu, ker dobro vedo, da očeta ne ustavi no- < bena sila, ako je Karu zval)ilec.
Kam je bil orjak. Ob svojem času je služil za drngonea, Da*i posestnik in gospodar in že črez šestdeset let star, je bil Se zmerom fant. Sestro je imel pri sebi za gospodinjo iti ko hitro je
jeseni pospravil polje in nekoliko nastila pripravil k hiši, je jel pohajati po gozdu za polhi, ako je bilo leto za to. Brž ko je zapadel sneg, je pa hodil okolo stav in za sledom, s puso in brc« pu-še. Nihče bi ne bil prisodil Karutu šestdeset let. Lase je imel črne ko kavran, kar izpreminjali so se, zobe pa tako lepe, bele in enakomerne, da takih nc prej ne slej nisem nikdar videl. Oči so bi le temne in žive, in kadar ie Karu pripovedoval se ga ntseni mogel nagledaii in naslišati. Karu je vselej govoril resnico in ni bil gostobeseden, toda v pravem društvu je bil rad in kar je biio zanj, temu je vselej prikimal, nasmejal se je in pokazal krasne zobe. ^ takrat, ko sem ga jm spoznal, je veljal za najjačjega v vasi in v svojih mlajših letih je bil strah vsem zahavljiveem. »Sam ni prav vedel in nikdar nisem mogel prav •dognati, kako se piše. Tone mu je bilo ime. Pri hiši se Je reklo pri Karovih in tudi pri Karlovih sem slišal reči, nisem pa slišal, da bi bil kdo rekel : Karla sem videl, vselej le: Karuta Jaz šara pri sebi sem ga obsodil za potomca (Tskokov. Kaj da je Karu zmogel, naj pove sledeča dogodba, ki tudi dokazuje, kaj je vse prestati kunarjeni.
(Dalje.)
Pred nekoliko leti je našel naravoslovec (Juth-bert Christy v Vgandi v Afriki kače, ki se poslu-Žujejo rastlin, di jini pomagajo do plena. Za svojo zbirko bi bil rad dobil dve vrsti gadov. Domači za. moreč, ki naj bi mu bil pribavil te Živali, je šel v gozd in <Tiristy ga je spremil. Kače so se našle brez posebne težave pod neko rastlino po imenu Pisonfa z izredno mnogoštevilnimi plodovi, ki ims-jo našemu osatu podobno lastnost in se ob naj-rahlejši dotiki primejo vsega, zlasti če ni popolnoma gladko. Če se ji približajo manjši ptiči, jih takorekoč v jame ali pa jih njenf plodovi, ki «* primejo ptičjega perja, tako ovirajo v gibanju, da ne morejo leteti, pa morajo izkušatl, da se na tleh op ros? e sitnih priveskov. Kače, ki čakajo t listju pod rastlino skrite, jih tedaj zelo lahko vja-mejo in zahajajo-zato redno p<d take rastline na prežo. Da so neumne, se jim torej ne more očitati
Razum ni nezmotljiv,. Ampak bolj zanesljiv je vendar od slepe vere.
Kraljevska sankcija predpostavlja nezrelost
naroda. u i	♦ ,
mm
rm
51J
vo
U
lr
Takrat sem bil še majhen deček, umazan in Opoludne sem nosil kosilo svojemu očetu, [je opravljal po raznih krajih mesta strme >he ali kaj podobnega. Imel sem malo košaro, 5 v katero je mati postavila dva mala lončka, zatlači ta ob »trani košare za rob žlico in položila na i vrh lončkov še kos kruha. •
"Pa da ga zopet ti ne pogoltneš!" je pri-pomnila navadno, ko sem atopil s košaro v roki na ulico. "Glej, da zopet ne razlije*, pa hitro fcjl," j« vpila Se za menoj po ulici. Ljudje so prihajali mimo in se ozirali vame in bilo me je sram pred njimi. To je bil sram revščine in zavrže-nosti.
Oče me je čakal pri kakih cerkvenih stopni-, eah ali pa na klopi v drevoredu, kjer je povžil t tvoje kosilce. Njegov obraz je bil navadno tru-den. Po leti, v največji vročini, je nosil visoke Škornje in njegov modri predpasnik je bil raztrgan in zamazan od starega prahu in pajčevin. Včasih je bil malce pijan in takrat me je okre-gal, če sem mu razlit juho po košari in kruhu.
"Si se že zopet ruval, falot!" je rekel navadno fr ni nw več pogledal. Ko je bil s kosilom gotov, je odšel, ne da bi mi rekel, kakor navadno: "Na — idi doniov, pa priden bodi!" Tedaj to me zabolele prsi in solze so mi prišle v oči. Jezen sem bil nad vsem in sem samo mislil, kako bi se to dalo popraviti. O, da bi prišel sedaj le gospod s cilindrom in debelo cigaro v ustih k meni ter rekel: Izberi si, kar hočeš, ti dam, samo zini! Izbral b! si prav gotovo kaj za očeta, da bi bil zopet dober z menoj, me pogledal in se nasmehnil ter pogladil po mehkih laseh. . .
'A nikogar ni bilo. Umazan in z blatnimi nogami sem taval po ulicah, se pretepaval s tova-
fe;
riši enake usode, nosil kosilo, spal in se zope? pretepaval.
Kadar sem tako opoludne stal poleg očeta, ki je sedel na kamnitih stopnicah in jedel, me je pretreslo sovraštvo do vsega. Mimo so hodili lepo opravljeni dečki iz šole, dijaki z očali, gospodje v dolgih površnikih in gospe lepe in krasne in duJiteče omami ji vega parfuma. Vsi ti so se ozirali vame in očeta tako enakomerno in vsakdanje, da sem se zasmilil sam sebi. Časih me je kdo pogledal nekako prezirljivo, kakor bi hotel reči:, No kaj pa ti, bosonogi capin, kaj pa je tebe treba bilo! Drugi so zopet upirali oči kot za* bode ni in šepetali: Ah, taka revščina!
Jaz sem vse to videl, vsakemu sem bral misli iz obraza in moje sovraštvo proti njinr je raslo in se večalo. In zopet sern začel fantazirati, kako bi jih davil in drobil in bičal, če bi linel moč, veliko moč. . . .
To moje sovraštvo je bilo edino, kar sem imel, o čemer sem vedel, do je eilno moje. In branil in dojil sem ga, da je raslo in se večalo z menoj vred. In vedno popolnejše je bilo to moje sovraštvo, vedno močnejše.
Polno tovarišev sem imel okrog sebe in dasi smo se večno ruvali in suvali in grizli m®d seboj, »ino se vendar ljubili in kar je eden vedel, vedeli so vsi. Naš« od kamenja pobite in ranjene noge, naše skupno življenje, naše sovraštvo do vseh onih dečkov iz boljših rodbin, ki so nas prezirali, tožili, za kar smo jih bili po cestah kot živi — vse to nas je vezalo skupaj in ta vez je bila; neporušljiva in nepremagljiva.
To je bilo sovraštvo ljubezni do sebe in svojcev!
A preden amo ne zavedli, smo se povzpeli
Iran Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
Morda je seglo študentu v srce, zakaj m se ▼eč smejal.
"Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in božjih zapovedih; tudi jaz sem ae prerekal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka. Hotel sem razložiti ljudem krivico sveta in postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico, Jernej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni pred gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot Iste hiše, ki si jo sam postavil, za skorjo tistega kruha, ki si ga sarn pridelal. Tako stori, pa boš ubogal posvetne postave in božje tapovedi!"	• .. .
Jernej je počasi zmajal z glavo.
"Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne in brezbožne besede. Ampak ker si trpel, »topi k meni, kadar boš truden in lačen: postelja bo tam zate in žlica!"
Tako je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo budo in težko.
In sta šla po »vaji poti.
V.
Pred krčmo je stal župan, golorok, debel in Tesel.
"Kam, Jernej!"
"K tebi, župan* po opravkih P'
Stopila sta v krčmo; široko je sedel župan, Jernej pa je stal.
"Zdaj poalušaj, župan, kakor ti bom povedal, ter presodi po pravici in postavah! — Tole mi je rekel mladi Sitar: pojdi in išči si gospodarja drugod! To je rekel starca: pomlad si mi dal in poletje si mi dal in jesen; vse ®en» spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa pojdi zdaj na zimo, kamor te še poneao stare noge' Jaz ni-**n oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem žel, •nvpak tvojo bogato žetev boni spravil; jaz bom Met pogačo, ti pa glej, če najdeš pred pragom skorjo, ki jo je solnce posušilo. Ti si nam pripravi jed in pijačo, ti si nam pogrnil mizo; zdaj P* na tla poklekni, I^azar, ter lovi drobtine! Ta-
je rekel in nič ga ni bilo sram! — Kje j* •daj pravica in postava, to razsodi, župan!"
Župan je namršil obrvi, nagubančil je čelo in njegov pogled ni bil več vesel, ne prijazen.
"Dolgo si govoril, bU bi kratko povedal; Sitar te je spodil iz službe!"
. Jernej je položil klobuk predse, naslonil se
J* na mizo s pestmi.
"Kako spodil t Kako bo hlapec podil gobarja t Kdo je gradil tisto hišo, da je zdaj *«lika in imenitna? On ali jaz T Kdo polje gno-■Ls svojim blagoslovljenim polom, kdo širil M p, "enožet in gozd visoko v hrib globoko v do-On ali jaz? Kdo je ustvaril to bogastvo a
svojo veliko močjo? Jaz, ki sem stal na polju gol in poten — on, ki je ležal v plenicah in kričal? Kdo ima pravico, da pravi: zadeni culo na pleča in pojdi brez slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? Razodeni pravico, župan, razloži postavo!"
Župan je naslonil plečati hrbet na klop in je gledal mrko.
"Kaj hočeš, Jernej, to povej! Čemu si prišel?"
Jernej jc zravnal dolgi život in se je začudil.
"Po pravico sem prišel! Nisem te prišel prosit ne kruha ne postelje! Poglej* postave, razpe-čati pismo in razodeni pravico! Tvoj |>osel je!"
"Kaj hočeš?"
"Kar sem povedal!"
"Gospodar te je spodil iz službe?"
"Kateri gospodar? Iz kakšne službe?"
"Ne budali, Jernej! Star si, pa si že neumen, nič ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?"
"Kdo spodil? Odkod?"
"Pojdi, Jernej, pastirjem\ pripovedovat svojo zgodbo, če ne inaraš pametne besede! To razloži, drugegatic vprašam nič: kaj misliš zdaj, Jernej, ko nimaš ne doma, ne gospodarja? Kam pojdešl"
v "Kam da pojdemf" je vprašal Jernej počasi in je široko odprl oči.
"Tako*je! Odpri uše«a in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš, ne gospodarja — kam zdaj?"
(IV)lgo je molčal Jernej, preden je izpregovoril.
"Kaj je to postava in pravica?"
Župan se je razjezil.
"Ne beseduj o pravici in postavi — kaj je pravica in postava, kaj so te reči hlapnu rn kaj ga brigajo! — Zdaj se govori o tej stvari: kam nameriš svoje stare noge?"
Jernej je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal.
"Torej* tako je zdaj beseda, tako je napisana: »hlapcu ne pravice, ne postave!".
"Nisem tako rekel, nikjer ni tako napisano — ne obrekuj! Gospodar je gospodar in hlapen je hlapec; in če reče gospodar hlapcu: poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukazano, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako bo na vse verne čase, zakaj drugače bi bil svet narobe. — Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati kakor otroku, ko imaš križev
že dobrih ifost?"
v-*	*	tn.
Jernej je gledal v tla in je premišljeval.
iz onega nizkega, malega življenja ozkih ulic visoko nad vse druge.
Sam Ho g ve, na kaj smo postali tako ponosni, da smo nakrat začeli mi prezirati. Gledali smo vse z drugimi očmi in čutili drugače.
•Nekoč je prišel oče domov z dela in me našel v kotu jokajočega. Jokal sem,ker me je neki tovariš, s katerim sem se sporekel, nabil. Jokal sem od jeze, žalosti uad svojo slabostjo. Povedal ..sem svojemu očetu, na kar se je 011 nasmejal in dejal:
'/Saj si fant, saj si močan!" Odslej sem hodi! z rokama v žepu po ulicah in kjer sem koga dobil, sem ga premeril od nog do glave in če se mi ni zdel baš nevaren, stopil preden j in "of, čof, čof" je padalo po njegovem obrazu Od tedaj sem nosil glavo po koncu in kar nisem mogel doseči, to sem preziral. In z menoj ho prezirali vsi drugi.
Tako sem hodil in hodil vedno dajje, vedno više . . .
, Takrat sem stal na vrhu hriba in gledal nazaj. Strma in trnjeva je bila pot tu sem in kaj imam od tega?
Mraz in samota in zaničevanje in večno trp-ljehje se je razlilo pred očmi. Mnogi so se spla-šili in odhiteli po poti nazaj in izginili v dolinski megli.
Pi*eril sem »e na vrh, hotel sem na vrh, pozabil sem na dobro tam doli. Drugi so ostali daleč doli za menoj in prav nič jih ne mika mraz in vihar in borenje, ki vlada tu gori pri nas. Oni so se borili za življenje, za uživanje in ne za resnico.
Oni, ki so ostali tam v doli v teminah, v za-duhlem zidovju, bolj ljubijo zakonsko posteljo brez ljubezni kot pa samega sebe, bolj ljubijo
4'Da torej povežem culo in vstaneni in grem!"
44Da greš po svoji poti!"
"To je pravica!"	i
"To je postava!"
44Ampak še to mi povej, učenjak in župan: kaJco bom pa v culo povil ^n povezal svoje delo, kako bom spravil vanjo štiride*etero let? To mi razloži, pa pojdem!"
iZares se je tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril po mizi.
44Ali si prišel norce brit? Zberi paglavce na cesti, pa jim pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, še med babe ne sodiš več!"
Jernej je čudoma poslušal.
44Še včeraj so bile v*e drugačne tvoje besede, župan! Vse drugačen je bil tvoj pozdrav in
*e tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako čudno je, da se človek izpremeni kar pred očmi, ob belem dnevu — še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drngi sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pljuje« v lice, ko si me še včeraj krščansko pozdravljal?"
"Nisem ti dolžan ne besede, ne odgovora, hlapec! Ne delaj nadlege he meni, ne občini; poveži culo in se spravi po svojem potu!"
Tako je rekel župan in je vstal.
VI.
Ko sta se Jernej in žirpan tako pogovarjala in prerekala,, so prihajali v krčmo ljudje.
In ko je bil Jernej ves užaljen, se je ^krenil k njim in je izpregovoril.
"Zdaj ste slikali ljudje Imžjl, zdaj prehodite! Po vesti vas vprašam, nikar se ne premagajte z besedo! Pernate me vsi in kakor ste možje, ste bili mladež in otročad ko sem že oral m žel in kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli dontii ni v malerinem telesu! Tam gori je moj dom, tam pod klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane senožeti in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval ihlap-cem in deklam, če ne" Jernej? Kdo je priklical z nebes bolj i blagoslov ,da je vzraslo bogastvo iz kamna, kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? — Zdaj je štirideset let, zdaj jc vse obdelano požeto in pokošeno in spravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveži culo in poj-di! Tako se je zgodil«: bodite vi moji sodniki, ljudje premislite in prmodite!"
Ljudje so gledali, nekateri so se smehljali, vsi so molčali. Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo.
"Zakaj molčite in me gledate kakor berača m nadležnega popotnika? ljudje krščanski, le molčite; natanko premklite, ne prenaglite se z
nizko klečeplazstvo, kot pa jasen in odprt pogled, bog ljubijo besedo svojega bližnjega, nego svojo moč. 'Njihovi udi postajajo ohlapni, liea udrta in jutri že se bodo plazili po vseh štirih.
Tisto moje sovraštvo, ki se je pričelo tam doli poleg velikega mojega očeta, se je razvilo v neodpustno sovraštvo proti vsemu življenju tam doli, proti tlačenju samega sebe, proti poniževanju mojega bližnjega. Mi ljubimo fa vihar, ta mraz in zaničevanje in trpljenje, ki vlada tu gori. A kadar razbija razkrčeno nebo zemljo, jo obsipa z ognjenimi »trelami, kolje stoletne hraste, tedaj stojimo trdni in neomajani, majhni sicer proti onemu nepreglednemu nebu zapada, črnemu kakor hudič, ki ustvarja veličastno borbo vsemirja. Naša mala četa raste in raste in naše vriskanje in smeh in jeki so vedno močnejši, močnejši in ljubkejši.
Ozka, ravna pot se razteza pred nami, vodeča naravnost v ono črno nebo,, obdano s strelami. Časih kdo omedli, opeša in izgine nazaj v dolino, kjer ni viharja in strele in napora. Nihče se ne ozre za njimi. . . .
In vedno krutejši, vedno silnejši, vedno večji je ta vihar, grmi vedno bolj, silne strele razsvetljujejo za hip V9e nebo od vzhoda do zahoda.
Moje in naše sovraštvo pa je vedno močnejše .. .
A vihar mine, dolga zima se neha in zopet zašije solnce in iz smrti vzklije nov svet in novo življenje. Tedaj se ozrem nazaj tja dol, do onih kamenitih stopnic kanunite cerkve, do onega drevoreda z nizkimi klopmi in z enim pogledom premerim pot, ki sem jo prebrodil, da znova podkrepim svoje sovraštvo. In z menoj bodo gledali tja dof vsi, cela vrla četa.
besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi pbrotni možje, moji pravični sodniki; razložil sem vam svojo pravdo, kakor se je vrnila od začetka do konca; ničesar primaknil, ničesar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte resnico in jo razode-nite!"
Vejačev se je zasmejal in je rekel:
"Ali se ti je zmešalo, Jernej?"
Jernej ni razumel, široko je gledal.
"Čemu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici seni te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne burke uganjal pred vami, v zabavo vam in pohujšanje: moja pravica bi ostala takšna, kakor je. Tudi norec ima pravico!"
"tNaj razloži, kar se jc zgodilo!" je rekel Šalander. "Če je znorel, ni znorel na lepem!"
Pa je osorno izpregovoril župan.
"Kaj bi sc bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar — gospodar je odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!"
"Jerneju odpovedal?" se jc začudil Salan-der. "'Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi! Še oslepelega konja bi ne pognal iz hleva!"
Jernej je visoko vzdignil košate obrvi.
"Kako — oslepelega konja? Ne gre se za miloščino in za vbogajme, za pravico se gre! Če kaže; zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil veje človeška postava in božja r.apoved, da mi u-čer, poveži culo in pojdi, kamor ti je pot! — za to se gre!"
Kmetje so se spogledali in so molčali.
"Ti govori, Salander!" je rekel Jernej. "Ali je to človeška postava in božja pravica?"
"Tako ste ga slišali!" se je zasmejal župan. "Odgovorite mu!"
In Salandcr je odgovoril.
"Človeška postava je in božja zapoved, da hlapec ubogaj svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana, pm*sod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne ženi gospodar hlapca od hifte, kadar ti je doalužil in je star in nadložen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu raz-' loži in se te bo usmilil!"
Jernej pa je vzrojil in je govoril nagla«.
"Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro nastežaj! Ni berač in po-popotnik, kdor je gospodaril, štirideset let; ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu treba prositi kruha, kdor je sam obdeloval^pro-strana polja. Ti, ki si delal — tvoje delo: to Je postava! Našel bom pravico, dodeljena ml t>0; če mi je vi ne prisodite, sodniki nespametni, krivični: velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!"
Kmetje »o gledali mrko, župan se je pogrne hnil.
(Dalje prihodnjič.)
y*r Forelgn eMMMI UM I i HI
$1.25 for half ye«r. -j-
A«lv«rti»ing rste« on sgreement.
NASLOV (ADDRESS)i
"PROLETAREC"
w. SI. STREET. CHICAGO, ILLINOIS
DVA 8VETOVA.
• Ko je neka fina, elegantna in dobrosrčna dama sliiala, da je ne-kdo na ulici od lakote poginil, ne i je zgrozila in zaklicala: "Kaj ni j mogel dobiti dveh krajcarjev, da | bi si bil kupil zemljo?"—
Če boste to anekdoto pripovedovali v delavski družbi, boste z njo gotovo imeli uspeh. Delavci v takozvanih normalnih razmerah ne bodo smejali, da jih bo vse šče-getalo okrog trebuha ; brezposelni! delavci se bodo tudi smejali, am-pa k to bo tak smeh, ob katerem se krčijo pesti.
»Pred zvemo komisijo za indu-strijalne zadeve je bila zaslišana dolga vrst%Jjudi različnega položaja, med njimi tudi nekoliko ve-iekapitaliatičnih magnatov. V zapisniku kourisije so "prominen-tna" imena mladega in starega Rockefellerja, Morgana, Gug-genheima — poleg imen unijskih uradnikov, navadnih delavcev, u-bogih delavskih* vdov, katerim so bili možje in otroci pobiti.
Ako čita človek pazno izjave teh veleduhovnikoV Mamonovih, mu je včasi prav tako, kakor tla posluša anekdoto o žemlji, ki naj bi bila rešila od lakote umirajočega človeka.
Dva krajcarja, da rešita življenje!
Izpovedi gospodov, ki imajo kraljevski položaj v kapitalističnem svetu, so s sociološkega in s psihološkega stališča tako zanimive, da bi se o njih lahko napisale cele knjige in nobeno poglavje ne bi bilo dolgočasno. ML pa hočemo na tem mestu upozoriti le na eno dejstvo, ki je važno dovolj, da bi mu delavci posvetili svoje misli.
»Med socialističnimi nauki stoji na prvem mestu ta:
Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega.
Iz tega nauka izhaja dru<gi, ki pa je podprt tudi z drugimi argumenti;. Da je med delom in kapitalom neizogiben boj.
Proti tej teoriji postavljajo razni človekoljubi drugo' zahtevo: Spravo in slogo med delom in kapitalom.
Vzpored s preiskavami komisije m se odigrali nekateri dogodki, ki jih je meščansko Časopisje debelo podčrtavalo in jim pripisovalo velikansko znamenitost.— Mladi Rockefeller je govoril z Mother Jones in imel je celo konferenco s tremi unijskimi uradniki, Čitali smo, da je proglasil boj med delom in kapitalom za barbarski in nekrščatiski.
V Ameriki je veliko ljudi, ki smatrajo "velike" časopise za evangelij. Taki so morali pričakovati, da nastane zdaj veliki preobrat, ki napravi vsjem socialnim bojem konec, odstrani "socialni nepokoj" in privede mahoma socialno slogo. Niti najmanjši dogodek ni sledil tem prerokova njem, po katerem bi bilo mogoče sklepati, da se res pripravlja taka čudovita sprava. Pač pa se nadaljujejo boji na vseh koncih in krajih. Kdor ni ostal slep in gh*h, pa je moral dobiti v izpovedih velekapitalistov le potrdilo, da ne more biti drugače.
Hodimo dobrosrčni, pa vzemimo kapitaliste z najboljše strani. Haj <*> tudi m-ed njimi so vod m raznovrstni značaji, in n^ni se prihaja
ii m i v 11» 11111 j' m nu crrzn> m umnijnini <»i-
sekov revidiranega statuta, s tem nadalje raz-
glašam iti odločam, da bodi obnašanje od strani Zedinjenih držav napram vsem rojakom, državljanom, podržavljeneem in podanikom. Avstro-Ogrske moškega spola nad 14. letom starosti, ki
ostanejo v Zedinjenih državah rn niso natu-ralizirani, sledeče:
"Vsi rojaki, državljani, podržavljene! in podaniki Avstro-Ogrske moškega spola v starosti 14 leta in več. ki so v Zedinjenih državah in še niso naturalizirani, se pozivajo,da ohranijo mir napram Zedinjenhn državam in se vzdrže zločinov napram javni varnosti, naj ne kršijo postav Zedinjenih držav, njih posameznih držav iu teritorijev, naj se varujejo sovražnih činov s podajanjem informacij, pomoči in podpore sovražnikom Zedinjenih držav in naj se točno ravnajo po navodilih. ki jih s tem ali pa ki bi jih od časa do časa razglasil predsednik.
"In dokler se obnašajo v soglasju z zakoni naj ne bodo vznemirjam v svojem mirnem življe-nji| in v izvrševanju svojih poklicev in naj se z njimi ravna kakor z vsemi miroljubnimi in zakone spoštujočimi osebami, izvzemši kolikor hi bile potrebne izjeme za njih lastno zaščito ali za varnost Zedinjenih držav.
podanik Avstro-Ogrske, ki je moškega spola, star
14 let ali starejši in še ni naturaliziran, ne sme zapustiti Zedinjenih držav, dokler ne dobi dovoljenja, kakršno določi predsednik ali pa po ukazu sodišča ali sodnika po odseku 4069 in 4070 revidiranega statuta.
1." Noben rojak, državljan, podržavljenec ali vstopiti v Zedinjerje države, izvzemši po takih določbah in na takih krajih, ki jih predpiše pred sednik.
3. Vsaka taka oseba, za katero *e more po pravici misliti, da podpira ali namerava podpirati sovražnika ali ki bi bila sploh nevarna javnemu miru ali varnosti, ali ki krti ali poskusu kršit* ali o kateri se po pravici lahko misli, da hoče kKti katerokoli določbo, razglašeno od pre-če kršiti katerokoli kazenski zakon Zedinjenih držav ali posameznih držav ali teritorijev, bo podvržena sumarični aretaciji od strani maršala Zedinjenih držav ali njegovih deputijev ali takih drugih uradnikov, in pridržanju v taki ječi, zaporu, vojaškem taboru ali drugem prostoru za de-tencijo, kakor ga določi predsednik.
"Ta prokiamacija in v njej obsežene določbe veljajo za kopno in vodo, za klfhtinentalno in otočno poset, ki je pod jurisdikeijo Zedinjenih držav.'*
Kapitalizem in organizacije proletariata.
Ne glede na sijajen razvoj tehnike in pro-meta, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, se nam v primerjanju sedanjosti s preteklostjo jasno pred-očuje značilen preobrat z ozirom na organizacije. Še sredi minulega stoletja je v najširših krogih gospodoval individualizem ,temeljno načelo neor-ganiziranja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije. Zlasti v proletarskih vrstah se je vedno bolj pojavljal klic po združitvi, kar ni ostalo brez učinka.
Agitacijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so se pridružile svojim zvezam. Na miljone jih je pod zastavo or-ganizacije in delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stoti-soče članov. <e bi mogli naši predbojevniki, ki so marljivo in z velikim trudom orali celino in obdelovali trda tla, videti sad svojega dela. bi bili veselo iznenadeni. Blagajniki tiste dobe. ki so računali le s par stotinami dolarjev, bi zavidali svoje naslednike, ki imajo računati in upravljati milijone. Proletarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko vedno naraščajoče združitve posameznih Kil v enotno silo množic. One so izraz skupne volje, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje miljone razrednih bojevnikov v trden in življenja poln organizem.
Postanek teh organizacij mas pa ni edinole posledica agitacijskega dela. a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brezor-ganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni predpogoji. Za duševnim stremljenjem v ^meri organizacije, ki samo zase ne bi bilo zadostovalo za stvaritev or-
jaške organizacije, so morali priti tudi materija)-ni predpogoji, ki so omogočili združitev milijonov enako mislečih in enako stremečih ljudi. In res sta se sredi mioukv.i stoletja združila oba momenta: socializem j. iMvaril duševno razpoloženje. rodovitna tla / j deiavske organizacije, kapitalizem pa je ustvaril tehnične in organizatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija mas nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru zanimivo.
Znana prislovica je. da je kapitalizem svoj lastni grobokop v tem. da si sam vzgaja sile, ki ga bodo nekdaj puhnile s prestola. Kapitalistični gospodarski način je koval orožje in gladil pot za organiziran osvobodilni boj proletariata. Močno razširjen promet sedanje dobe s svojimi železnicami, parniki, poštami in električnimi vozili nam nudi možnost za obiskanje najoddaljenejših pokrajin dežele in priti z najširšimi sloji ljudstva v dotiko z našimi idejami. Potom pisem, brzojavk in telefona se moremo pogovoriti z vplivnimi osebami raznih krajev. Z izpopolnitvijo tiskarske tehnike iu razširjanjem časopisja je ogromno na-rastla možnost za agitacijo. "Outenbergovi črni vojaki" pridejo v najtemnejše kote dežel in se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. I V neštetih časnikih in časopisih, zvezkih in letakih se raznasa seme znanja med mase, v knjigah pa se razpravlja o vprašanjih svetovnega naziranja in najvažnejša vprašanja človeštva. Kar izume učenjak v svoji sobi, gre v svet in vzbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče dramiti mase, jih poučevati in vršiti agitacijsko delo, kakor ga svet še
ni poznal. Obenem pa nudi moderni promet tudi možnost redne zveze s posameznimi člani in podružnicami velike zveze.
čilen. (ilasil ne je: "Ordinanca za preprečen je ueapc razumov in konfliktov med belim in barvastim plemenom v Louisville in za vzdržavanje javnega miru z ustanovitvijo razumnih razmer."
Po tej naredhi je bil kazniv čr-, ncc, če se je naselil v hišo ali uli-* co, v kateri je bila večina prebi-valstva bela, ali pa če je vzel belo-| kožec na tak način stanovanje i med črnci.
Tožba, ki je prišla naposled pred najvišje sodišče, je zanimiva zaradi tega, ker jo je vložil belokolee, ki je trdil, da je nared-ha protiustavna, češ, da se z njo kršijo ustavne pravice črncev; , nasprotno pa je črnec temu oporekal.
Lahko »V je misliti, da ni prišlo do procesa iz idealnih nagibov, ampak da so bili materialni interesi vmes. Relec, ki je nastopil kot tožitelj, je prodal nekemu zamorcu hišo v ulici, v kateri žive lelokožch Ko je pa zamorec zvedel za omenjeno ordinanco in tako spoznal, du ne bo mogel stanovati v novi hiši, ni hotel izpolniti* kupne pogodbe.
Temu se je uprl l»elokožec. Zahteval je, da prevzame črnec j Mšo in plača dogovorjeno kupnino. Na opazko, da brani* črneu to 1 omenjena naredba. je odgovoril, da je ordinanca neveljavna, ker nasprotuje 14. dodatku k zvez-ni ustavi.
Kakor rečeno, je najvišje sodišče soglasno odločilo, da je ordinanca neveljavna. Odlok je sestavil sodnik Da.v.a podpisali so ga vsi zvezni višji sodniki. Fte-uieljitev sodbe se sklicuje na 14. dodatek k ustavi v zmislu tožbe, ampak poleg tc^a navaja tudi nko drugo določbo zvezne u-stave, ki pravi, da "se ne sme nobena oseba v Zedinjenih državah oropati imetja, življenja in svo-i bode brez rednega sodnijskega postopanje."
svvp \nm\
< Vnec, ki je izgubil proces, ga
I je pravzaprav dobil.. Najvišje sodivše izreka, da nima prav, e I trdi, da je ordinanca v mest Louisville veljavna in da zato l jhko ovrže kupno pogodbo. A sodišče mu obenem pravi, da m nihče ne more braniti nakupa, posesti in rabe hiše, tudi če stoji med hišami samih blokožcev.
S tem je rešeno vprašanje, ki je dolgo vznemirjalo duhove po Zedinjenih državah, zlasti pa na jugu. In kdor ima kaj napredne krvi v svojih žilah, komur je res kaj za enakopravnost plemen, bo pozdravil to razsodbo.
Drugo vprašanje je seveda, če se ne bi bila dala ta razsodba bolje utemeljiti. Ali ne bi bilo kazalo pohagati večjo važnost na o-menjeni 14. dodatek k ustavi, ki prepoveduje omejevanje črnče-vega svobodnega kretanja?
Tožba je imela materijalno podlago, to je res. In morda je to glavni vzrok, da je polagalo najvišje sodišče največjo važnost na lastninsko vprašanje. Toda ustava ne govori le o lastninski pravi-cj, ampak o enakih pravicah sploh. No, na&a družba sloni na privatni lastnini in ob nobeni priliki se to ne more zatajiti. Vedno sili ta.dtjrtvo na površje.
. Pri vsem tem se pa prezira, da ne more nobena ustava in noben zakon na svetu izpremeniti dej-jstev, ki so utemeljena v družabnem redu. Nobeni osebi ne sme biti onemogočeno, da si nabavi lastnino, da jo rabi in da razpo-ilaga z njo. Toda — družabni red sam onemogoča to. Zakon določa teoretične pravice, družabni red pa praktične, in ene se ne vjemiajo s drugimi. Kapitalistični red obsoja miljone na siromaštvo in noben zakon jim ne more pomagati proti temu, dokler ne obveljajo take razmere, da bodo iz njih izvirale enake gospodarske pravice. Te bodo potem podlaga vseh idealnih pravic.
Kositrovi otoki.

na misel, da bi jih nategnili vse na eno kopito. Ali če se nič ne o-ziramo na zlobo, na sovraštvo, in zaničevanje "nižjih ', katerega je nedvomno dosti med kapitalisti, vendar ne moremo prezreti dej -stva, ki ostane tudi v najugodnejšem slučaju: Nerazumevanja de-lavskega življenja, delavskih potreb, delavskih želja, delavskih stremljenj, delavskih ciljev v kapitalističnih krogih. . Kapitalisti in delavstvo — to Ma dva svetova f Med njima je hrezdno. in noben most ju ne spa-ja.
Na stolu prič so sedeli ljudje, ki vladajo s svojim denarjem v Ameriki in razširjajo svojo moč preko oceana! Rdeti izmed njih je odkritosrčno povedal, da nimajo ka-talistična podjetja filantropičnih namenov, temveč da je kupčija njih naloga. Nehote je s svojimi besedami potrdil star£, le nekoli ko drugače zvereče besede socializma.
•V splošnem pa so vsi. ko so jih predsednik in člani komisije vpra-
ševali o delavskih razmerah in podobnih rečeh, debelo gledali, kakor da jih izprašuje profesor o predmetu, katerega niso nikdar študirali, ali kakor da jih kdo vodi v deželo, katere niso še nikdar; videli.
('e bi bila v svetu kapitalistov dobra srca, vsa polna usmiljenja in krščanske ljubezni, veudar ne bi mogla priti iz njega osvoboditev delavstva. Od slikarja ne »norem zahtevati, da mi napravi čevlje, od čevljarja ne smem pričakovati, da bo naslikal Venero.
Nekdanji fevdalni grofi, baro rl in vitezi so imeli med sabo znamenite ljudi; mnoga njih imena so zapisana v knjigi zgodovine na odličnih mestih, ('živali so nnj-višjo izobrazbo tedanjega časa Objektivno se jim ne morejo od rekati zasluge na tem ii) onem polju. Ali odirali so svoje kmete tlalane, da so tudi najpotrpcUlji vejše poganjali v obupne punte.
Interesi in razmere ustvarjajo, p iholegijo. V razmerah kapitalističnega sveta se ne morejo po-
rajati take misli kakor v razmerah delavskega.
Nasprotni interesi, nasprotno mišljenje — iz tega ne more reznl-tirati nič druzega kakor boj.
Delavstvo se sme in more zanašati le na svojo moč.
Iz Springfielda, Ill„ poročajo: Zvezni sodnik Humphrey je kaznoval šerifa Jenkins na $1,000 globe, ker je ta uradnik aretiral stavkokaze, zaposljene pri St. Lottis Smelting and Refining dri ribi v Oonnelsville, TU., in ker je .preiskal uradnike kompanije, ako imajo pri sebi kaj orožja. Sodnija je izrekla, da je šerif na-laAč aretiral stavkokaze, pomagal stavkarjem in je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da škoduje drufthi. £erif se je zagovarjal, da je to storil le radi tega, da je pre-pre-Ml ljudsko klanje. Poroča se nadalje, da je bilo veliko stavkar-je i, aretiranih in obsojenih na t rl-dew< t »liti ječe, ker so prelomili srdnijsko zapoved.
Vstk sodnik ni Salomon.
j . V dobi, ko so se ljudje posluže-jvali bakra za svoje orodje in orožje in ko je je I to rudo izpodrivati bron, je bil kositer, ki se primeša bakru, da se dobi bron, velikanske važnosti, in kdor je imel dohod do kositra, je dobil s tem veliko oblast. Med najstarejša nahajališča te znamenite tvari-ne spadajo glasoviti kositrovi otoki ob jugosapadnem obrežju Aglije in polotok Oornwallis.
V času, ko je bila bronasta industrija v ra&ftoju, pred okroglo pol-i tretjini tisočletjem, je bil ein ali kositer po deželah okrog Sredozemskega morja pač znan, in tedanji kulturni narodi so vedeli tudi nekaj ne jasnega o kosit rovih otokih. Toda niti Orkom ni bila znana njih natančna lega, ampak vedeli so le, da so nekje blizu Britanije. To pa je bil večini tedanjih narodov še tuj svet. Sredozemsko morje s svojimi velezatoki Kgej-skim, Jadranskim, Jonskim morjem je bilo njih svetovno morje; onstran "llerkulovih stebrov", to je onkraj sedanje (Jibraltarske ožine, je bil "ocean", neskončen, neznan in grozen. Rn narod teda -njega časa se pa ni uslrašil neznanega in groznega. Feničani so bili takrat glavni pomorščaki in so se drznili s svojimi malimi ladjami brodarili, četudi večinoma le ob obrežju, daleč proti severu, ter so pod vodstvom slavnega P.vtheasa prišli okrog I. 350 pred Kristom najbrže eelo v Kal tirno morje. ("> se vzame v pošte v, kako neznatne
so bile ladje v tistem času, kako nepopolno znanje navigacije in kako je manjkalo zemljevidov in instrumentov, ki olajšavajo sedanje brodarstvo, se lahko pravi, da niso pomenile take ekspedicije nič uianj, kakor poldrugo tisočletje pozneje prva Kolumbova vožnja v Ameriko.
Dve reči sta bili, ki *ta predvsem mikali Feničane in poplačili trud in nevarnost njih voženj. Ena je bila jantar. To je bil v južnih krajih popolnoma neznan predmet in ko so ga Feničani prinesli, je spravil prebivalce dežel okrog Sredozemskega morja v največje začudenje. Lahko si je mi-1 sliti, da se je ta redka tvarina tedaj cenila nemara tako kakor v naših časih na primer rubin.
Drugi predmet pa je bil hal ein, ki je omogočal izdelovanje brona. Če so si hoteli Feničani ohraniti kositrov monopol, so mogli to najbolje doseči s tem, da so zaprli drugim narodom gibral-tarsko ožino. To so rc* prav dobro dosegli.	v
Tudi Sredozemsko morje je bilo preširoko za tedanje pomorščake; kar počez se ni nihče upal broda-riti po njem, ampak barke so se čimbolj držale obrežja. Treba je bilo torej le na obali dobiti oblast, in Feničani so dosegli to glavno z dvema kolonijama; na afriški strani je bila ti jih najvažnejša naselbina Kartaga, na evropski pa iMassilia. Njihove ladje so imele (Konec na 6. strani.)
Cas
'Nihče ne bo trdil, da se dandanes' gospodujoči sloji bolj pošteno bojujejo kakor nekdaj — kajti alabe lastnosti gospodujočih niao nikjer tako očKidue, kakor v njihovem časopisju.
'V razvoju meščanske družbe, ki je izuuiite-Ijiea časopisja, je časopisje igralo prvo vlogo. Vsi uspehi, ki jih je doseglo meščanstvo, do ae večinoma pridobili » časopisjem. Ali meščansko časopisje je zatajilo svobodne ideje, ko je meščanstvo prUlo na krmilo; vsebina mehanskih časnikov je v resnici bore malovredua, dasi je meščansko Časopisje dobro razširjeno.
Oeslo: "Nsbirajte bogastvo" velja za u»e-Ščansko časopisje. I)asiravno zastopajo meščanski časniki nekakšna načela, vendar menjajo, če je treba, vsak dan svoje prepričanje kot navaden človek srajco. Navadno ima urednik — če sploh smemo tu govoriti o uredniku — tri duše v sebi. Pri takih časnik h je razdeljeno delo,zato ae pripe-da urednik v političnem pregledu ali v uvodnem
in M
članku to pobija, kar drugi pod črto priii^^ "Barba de t res colores no la traen sino tra lote*," (Trojna brada lopovov) se glasi pregovo tako je tudi pri meščanskem časopisju. Dane« govarjajo svobodo, pravico itd., jutri pa že pr si jo vlado, naj s silo /atre gibanje med delavci svobodo, za pravico. To je načelno po naacjih meščanstva iu njih plačanih pisarjev.
Ker so delavei spoznali, da zagu\ arja meso m-sko časopisje le izkoriščevalec, le parasite sedli ije človeške družbe, so obrnili "krščanskemu" "naprednemu ' mesčanskemu časopisju hrbet* ustanovili svoje časnike, katerih naloga je, bi obzirno bičati vse, kar je gnilega v človeški žbi, kritizirati zakone, ki se kujejo v palačah želodcev m širiti resnico.
Delavcem gotovo bore malo koristi, če se ša razredno nasprotstvo prikriti s sredstvi, za nekoliko tednov ali mesecev znižajo bedo in revščino, ker bi se s takimi sredstvi le zapirila
sle.
pot razvoju in napredku. Delavcem gotovo več koristi, če se meščanska družba drobi in drobi, če izgine s pozorisča ter se na njeuih razvalinah ustanovi druga, socialistična, v kateri ne bo človek tlačanil človeku, temveč bo užival sam sad svojega dela. Zato mora delavsko časopisje tudi poučevati delavce, da spozna delavstvo kulturno na* logo, katero mora in jo bode tudi rešilo.
Delavsko časopisje mora biti vedno na straži, če se mogotci pripravljajo za nov napad na ljudske žepe, če nazadnjaki poželjivo stezajo svoje roke po ljudski šoli, da bi mladino v neumnosti vzgojili. Malim obrtnikom mora brez ovinkov povedati v obraz, da je laž, če nekateri dobrijaui trdijo, da si lahko pomagajo sami — z raznimi sred stvi.
Vsa ta sredstva so šepava. Njih rešitev je le edino v socialistični stranki, če gredo združeni z delavci v boj za preosnovo sedanjega krivičnega družabnega reda.
Pavel Mihalek:
Takrat sem bil še majheu deček, umazan in bos. Opoludnc seiu nosil kosilo svojemu očetu, ki je opravljal po raznih krajih mesta strme strehe ali kaj podobnega. Imel sem malo košaro, v katero je mati postavila dva mala lončka, zatlačila ob strani košare za rob žlico in položila na vrh lončkov še kos kruha.
44Pa da ga zopet ti ne pogoltneš!" je pri-pomnila navadno, ko sem »topil a košaro v roki na ulico. "Glej, da zopet ne razliješ, pa hitro idi," je vpila Se -za menoj po ulici Ljudje so prihajali mimo in se ozirali varne in bilo me je sram pred njimi. To je bil sram revščine in zavrže-noati.
Oče mc je čakal pri kakih cerkvenih- stopnicah ali pa na klopi v drevoredu, kjer je povžil svoje koailce. Njegov obraz je bil navadno truden. Po leti, v največji vročini, je nosil visoke škornje in njeg^ modri predpasnik je bil raztrgan in zamazan od starega prahu in pajčevin. Včasih je bil malce pijan in takrat me je okre-gal, če sem mu razlil juho po košari in kruhu.
"Si se že zopet ruval, falot!" je rekel navadno in ni me več pogledal. Ko je bil s kosilom gotov, je odšel, ne da bi mi rekel, kakor navadno: "Na — idi domov, pa priden bodi!" Tedaj ko me zabolele pfcsi in solze «o mi prišle v oči. Jezen sem bil nad vsem in sem samo mislil, kako bi seHo dalo popraviti. O, da bi prišel sedaj le gospod s cilindrom in debelo cigaro v uatih k meni ter rekel: Izberi si, kar hočeš, ti dam, s^-
nasmehnil ter pomladil po mehkih laseh. . .
A nikogar ni bilo. Umazan in z blatnimi nogami sem taval po ulicah, se pretepaval s tova-
Sovr
aštvo.

riši enake usode, nosil kosilo, spal in se zofe* pretepaval.
Kadar seiu tako opoludne stal poleg oči a, ki je sedel na kamnitih stopnicah in .jedel, me je pretreslo sovraštvo do vsega. Mimo so hodili s-po opravljeni dečki iz šole, dijaki z očali, o spodje v dolgih površnikih in gospe lepe in k a-sne in duhteče omamljivega parfuma. Tsi ti »o se ozirali vame in očeta tako enakomernopn vsakdanje, da sem se zasmilil sam sebi. Časih je kdo pogledal nekako prezirljivo, kakor bi tel reči:, No kaj pa ti. bosonogi capin, kaj pi tebe treba bilo! Drugi so zopet upirali oči kot bodeni in šepetali: Ah, taka revščina!
Jaz sem vse to videl, vsakemu sem bral sli iz obraza in moje sovraštvo proti njim je slo in se večalo. In zopet sem začel fantazii kako bi jili davil in drobil in bičal, če bi ii moč, veliko moč. . . .
To moje sovraštvo je bilo edino, kar imel, o čemer sem vedel, da je edino moje.« branil in dojil sem ga, da je raslo in se večal menoj vred. In vedno popolnejše je bilo to sovraštvo, vedno močnejše.
• Polno tovarišev sem imel (»krog sebe in smo se večno ruvali in suvali in grizli med sel smo se vendar ljubili in kar je eden vedel, v< li so vsi. Naše od kamenja pobite in ranjene ge. naše skupno življenje, naše sovraštvo do onih dečkov iz boljših rodbin, ki so nas pi li, tožili, za kar smo jih bili po cestah kot
j« vezalo skupaj in ta v« neporušljiva in nepremagljiva.
To je bilo sovraštvo ljubezni do sebe in svojcev!	>
A preden Smo se zavedli, smo se povzpeli
iz onega nizkega, malega življenja ozkih ulic visoko nad vse druge.
Sani Bog ve, na kaj smo postali tako ponoani, da smo nakrat začeli mi prezirati. Gledali smo vse z drugimi očmi in čutili drugače.
(Nekoč je prišel oče domov z dela in mc našel v kotu jokajočega. Jokal sem,ker me je neki tovariš, s katerim sem se sporekel, nabil. Jokal senrod jeze, žalosti nad svojo slabostjo. Povedal sem svojemu očetu, na kar se je on nasmejal in dejal:
"Saj si fant. saj si močan!" Odslej sem hodil z rokama v žepu po ulicah in kjer sem koga dobil, sem ga premeril od nog do glave in če se mi ni zdel bas nevaren, stopil preden j in "of, čof, čof" je padalo po njegovem obrazu Od tedaj sem nosil glavo po koncu in kar nisem mogel doseči, to sem preziral. In z 'menoj so prezirali vsi drugi.
Tako sem hodil iu hodil vedno dajje, vedno vise ...	•
Takrat sem stal na vrhu hriba in gledal nazaj. Strma in tmjeva je bila pot tu sem in kaj imam od tega?
Mraz in samota in zaničevauje in večno trpljenje se je razlilo pred očmi. Mnogi ao se »plašili in odhiteli po poti nazaj in izginili v dolinski megli.
Preril sem se na vrh, hotel sem na vrh, pozabil sem na dobro tam doli. Drugi ao ostali daleč doli za menoj in prav nič jih ne mika mraz in vihar in borenje, ki vlad* tu gori pri nas. Oni ao ai borili za MvIJertJe; za u»vanje in ne za resnico.
Oni, ki so ostali tam v doli v teminah, v za-
duhlem zidovju, fofolj ljubijo zakonsko posteljo brez ljubezni kot pa samega sebe, bolj ljubijo
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica,
Morda je seglo študentu v srce, zakaj ni se več smejal.
"Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, nc o postavah in božjih zapovedih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne douia ne človeka. Hotel sem razložiti ljudem krivico sveta in postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico^ Jernej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni pred gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot iste hiše, ki si jo sam postavil, za skorjo tistega krnha, ki si ga sam pridelal. Tako stori, pa boš ubogal posvetne postave in božje zapovedi!"
Jernej je počasi zmajal z glavo.
"Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne in brezl>ožne besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni, kadar boš truden in lačen: postelja bo tam zate in žlica!"
Tako je rekel Jernej, pri srcu pa nvu je bilo hudo in težko.
'In sta šla po svoji poti.
V.
Pred krčmo je stal župan, golorok, debel in vesel.
"Kam, Jernej?"
"K tebi, župan, po opravkih I"
Stopila sta v krčmo; široko je sedel župan, Jernej pa je stal.
"Zdaj poslušaj, ž* ^n, kakor ti bom povedal, ter preoodi po pravici in postavah! — Tole mi je rekel mladi Sitar: pojdi in išči si gospodarja drugod! To je rekel starcu: pomlad si mi dal in poletje si mi dal in jesen; vse sem spravil v »•hrambe, da so polne do stropa, ti pa pojdi zdaj na zimo, kamor te še poneso stare nogie! Jaz nisem oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem žel, ampak tvojo bogato žetev bom spravil} jaz bom jedri pogačo, ti pa glej, če najdeš pred pragom skorjo, ki jo je solnce posnelo. Ti si nam pripravil jed in pijačo, ti si nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla poklekni, Lazar, ter lovi drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo sram! — Kje je zdaj pravica in postava, to rasaodi, župan!"
Župan je namršil obrvi, na^ubančil je čelo in njegov pogled ni bil več vesel, ne prijazen.
"Dolgo si -govoril, bil bi kratko povedal; Sitar te je spodil iz službe 1"
Jernej je položil klobnk predse, naslonil se je na miao s pestmi.
"Kako spodil t Kako bo hlapec podil gospodarja? Kdo je gradil tiato hišo, da je zdaj velika in imenitna t On ali jaz? Kdo polje gnojil s svojim blagoslovljenim potom, kdo širil po-lje, senožet in gozd visoko v hrib globoko v do-lioot On ali jaz T Kdo je ustvaril to bogastvo s
svojo veliko močjo! Jaz, ki sem stal na polju gol in poten —r on, ki je ležal v plenicah in kričal t Kdo pravico, da pravi: zadeni culo na pleča in pojdi brez slovesa, zakaj velik je avett Jaz ali on? Razodeni pravico, župan, razloži postavo!"
Župan je naslonil plečati hrbet na klop in je gledal mrko.
"Kaj hočeš, Jernej, to povej! (''emu si prišel?"
Jernej je zravnal dolgi život in se je začudil.
"Po pravico sem prišel! Nisem te prišel prosit ne kruha ne postelje! Poglej postave, razpe-eati pismo in razodeni pravico! Tvoj posel je!"
"Kaj hočeš?"
"Kar sem povedal!"
"Gospodar te je s|x>dil iz službe?"
"'Kateri gospodar? Iz kakšne službe?" V "Ne budali, Jernej! Star si, pa si že neumen, nič ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?"
"Kdo spodil? Odkod?"
"Pojdi, Jernej, pastirjem\ pripovedovat svojo zgodbo, če ne maraš pametne besede! To razloži, drugega ne vprašani nič: kaj misliš zdaj, Jernej, ko niinaš ne doma, nc gospodarja? Kam pojdeš?"
"Kam di pojdem?" je vprašal Jernej po» časi in je široko odprl oči.
"Tako jef Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš, ne gospodarja — kam zdaj?"
tDolgo je molčal Jernej, preden je izprego-voril.	(
"Kaj je to podava in pravica?"
Župan se ie razjezil;
"Ne bescunj o pravici in postavi — kaj j# pravica in postava, kaj so te reči hlapen in kaj ga brigajo! — Zdaj se govori o Icj stvari: katn * nameriš svoje stare noge?"
Jernej je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal.
"Torej, tako je zdaj beseda, tako je napisana: hlapcu ne pravice, ne postave!"
"Nisem tako rekel, nikjer ni tnko napisano — ne obrekuj! (Jospodnr jr gospodar in hlap«* je hlapec; in če reče gospodar hlapcu: poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu uka-zano, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako 1>o na vse večne čase, zakaj drugače bi Wl svet narobe. — Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati kakor otroku, ko imaš križev že dobrih *est?"
Jernej je gledal v tla in je premišljeval.
"Da torej povežem culo in vstanem in grem!"	✓
"Da greš po svoji poti!"
"To je praviea!"
"To je postava!"
"Ampak še to mi povej, učenjak in župan: kako bom pa v culo povil in povezal svoje delo, kako bom spravil vanjo štiridesetero let? To mi razloži, pa pojdem!"
'Zares se je tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril po mizi.	* .
"Ali si prišel norce brit? Zberi paglavec na cesti, pa jim pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, še med babe ne sodiš več!"
Jernej je čudoma poslušal.
"iSe včeraj so bile vse drugačne tvoje besede, žup^n! Vse drugačen je bil tvoj pozdraven še tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako Čudno je, da se človek izpremeni kar pred očmi, ob belem dnevu — še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drugi sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pljuješ v lice, ko si me še včeraj krščansko pozdravljal?"
"Nisem ti dolžan nc besede, nc odgovora, hlapec! Ne delaj nadlege ne meni, ne občini; poveži culo in se spravi p« svojem potu!"
Tako je rekel župan in je vstal.
VI.
Ko sta se Jernej in župan tako pogovarjala in prerekala, so prihajali v krčmo ljudje.
In ko je bil Jernej ves užaljen, se je okrenil k njim in je izpregovoril.
"Zdaj ste slikali ljudje božji, zdaj prehodite! Po vesti vas vprašam, nikar se ne premagajte z besedo! Poznate me vsi in kakor ste možje, ste bili mladež in otročad ko sem že oral in žel in kosil. Moj dom je stal, moje potje je zorelo, ko niste imeli doma ni v materinem telesu! Tam gori je moj doni/tam pod klancem, vse tinto polje je moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane senožet i in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval ihlap-cem in deklam, če nc Jernej? Kdo je priklical z nebes božji blagoalov ,da je Vzraslo bogastvo iz kamna, kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? —- Zdaj je štirideset let, »daj je vse obdelano požeto in pokošeno in spravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: bodite vi moji sodniki, ljudje premislite in presodite!"
Ljudje so gledali, nekateri so se smehljaU, vsi ao molčali. Jernej se je oziral od obraza <n> obraza in strah ga je Ml«.
"Zakaj molčite in me gledate kakor berača in nadležnega popotnika? Ljudje krščanski, le molčite; natanko premislite, ne prenaglite se z
v
( lin odločneje kaže delavsko časopii sedanje človeške druibe, toliko ver pi ima, toliko bolj se širi med ljudstvom, ker j( niča, da ima list, ki piše resnico, mnogo Sovi kov, a še več prijateljev. Dasiravno zavzema lavsko časopisje v politični borbi strogo n stališče, ae kljub temu čedalje bolj ftiri tudi drugimi sloji. Ljudje, ki so v resnici napredni svobodotnuni, so priiuorani dandanes zbirati okoli delavskega časopisja, ker edino delavsko sopisje uči človekoljubje, brani svobodo in se proti črni reakciji, ki skuša zopet vpeljati namesto črnih — bele sužnje, gospodariti / njimi sij
kakor z najslabšo živino« Istotako ne miru^^ nikjer črni srednjeveški jezuiti — inkvizitorjL Čedalje glasneje odmeva povsod njih klic: "J nazaj, v blažene čase nazaj, ko grmade so uri plamtele in na njih žrtve bogu v slavo so prokl gorele..." Ali njih trud je zaman. — Zave< delavstvo je s svojim časopisjem na straži!
—>
nizko klečeplazstvo, kot pa jasen in odprt pogled, bolj ljubijo besedo svojega bližnjega, nego svojo moč. 'Njihovi udi postajajo ohlapni, lic* udrta in jutri«ie se bodo plazili po vseh Štirih.
Tisto moje sovraštvo, ki se je pričelo tam do* li poleg velikega mojega očeta, se je razvilo irj neodpustno sovraštvo proti vsemu življenju doli, proti tlačenju samega sebe, proti ponižal vanju mojega bližnjega. Mi ljubimo ta vihar, ta mraz in zaničevanje in trpljenje, ki vlada tu g#Žj ii. A kadar razbija razkrčeno nebo zemljo, jo obsipa z ognjenimi strelami, kolj<> stoletne hpg.] ste, tedaj stojimo trdni in neomajani, majhni cer proti onemu nepreglednemu nebu zapada, nemu kakor hudič, ki ustvarja veličastno boi vsenrirja. Naša mala četa raste in raste ins3 vriskanje in smeh in jeki so vedno rin močnejši in ljubkejši.
Ozka, ravna pot se razteza pred nami, ;v< ča naravnost v ono črno nebo, obdano s mil mi. (asih kdo omedli, opeša in izgine nazaj v < lino, kjer ni viharja in strele in napora. iNil se ne ozre za njimi. . . .
Iu vedno krutejši, vedno silnejši, jvedI večji je ta vihar, grmi vedno bolj, silne razsvetljujejo za hip vse nebo od vzhoda hoda.
Moje in naše sovraštva pa je vedm nejše
A vihar mine, dolga zima se neha ii zašije soince in iz smrti vzklije nov /i V lje n ie. Tedni i« mina niui ti

drevoreda z nizkimi klopmi in e enim
premerim pot, ki sem jo prebrodil, da zi krepim svoje sovraštvo. In z menoj bodo gledal. tja dol vsi, cela vrla četa._
besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni možje, moji pravični sodniki; razložil sem vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; ničesar primaknil, ničesar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte resnico in jo razode* lihe!"
Vejačev se je zasmejal in je rekel:
"Ali se ti je zmešalo, Jernej?"
Jernej ni razumel, široko je gledal.
•"Oemu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne burke uganjal pred vami, v zabavo vam in pohujšanje: uioja^ pravica bi ostala takšna, kakor je. Tudi nvtfjc ima pravico!" . \
*VNaj razloži, kar se je zgodilo!" je rekel * Šalander. "Če je znorel, ni znorel na lepem!"
Pa je osorno izpregovoril župan.
"Kaj bi se bilo zgodilo!Odpovedal mu jel Sitar — gospodar je odpovedal hlape«, to se je i zgodilo!"
"Jerneju odpovedal?" ^e je začudil Šalan-der. "'Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi! &e oslepelega konja bi ne pognal iz lile- !
va!
(tS
Jernej je visoko vzdignil košate obrvi.
"Kako — oslepelega konja? Ne gre se za j miloščino in za vbogajme, za pravico se gre! 0.1 kaže; zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil v je človeška postava in božja zapoved, da mi 1 čer, poveži culo in pojdi, kamor ti je pot! — i to se gre!"
i Kmetje so se spogledali in so molčali.
"Ti govori, Salander!" je rekel Jernej* 44Ali je to človeška postava in božja pravica?"
"Tako ste ga slišali!" se jc zasmejal žnpaig "Odgovorite nvu!"
In ftalander je odgovoril.
4'Človeška postava je in božja zapove hlapce ubogaj svojega gospodarja! Ampak je postava, nikjer zapisana, pn»vsod velja tudi je Kristusov ukaz, da ne ženi hlspea ml hiše, kadar ti je doalužil in je star nadložen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu lpži in se te I«, usmilil!"
Jernej pa je vzrojil in je govoril nagim1
"Nič na vrata usmiljenja, na vrata pra trkajn, da se mi odpro nastežaj! Ni berač in popotnik, kdor je goapodaril štirideset let; brez doma, kdor si je sam dom postavil; JU treba prositi kruha, kdor je sani obdeloval strana polja. Ti, ki si delal — tvoje deteti postava! Naše! bom pravico, dodeljena mi ti* mi je vi ne prw»odite, sodniki nespal^^H vični: velik je svet, mnogo je sodnikov nlB mi; nad vsemi pa je Bog!"
Kmetje so gledali mrko, župan se Je sinehnil.
(Dalje prihodnjič.)
LETAREC
INTKRKMC DELAVSKEGA UUDMTVA.
TOREK. _
LMtaik in U*Uet*iJ: -
delavski llskovaa V Ckleago, llllaols.
Za Ameriko $2.00 ta celo *a pol leta. Za Evropo elo leto, $1.26 za pol leta.
degovuru. ^ri spremembi poleg novega nazusultl dl stari naslov, v
»'■	i. ■ ii ■ m ■ v
•rfanfuci)« Jm(m1. |mm ivm v Ameriki. —
tbe glede nerednega pošilja in drugih nerednosti, je po B predsedniku družbe iM^kk. 1844 So. Rac m* Av«.. Ckka«o, 1»._
iLETARIAN
m*4 puMUkrd w«ry Tuc»day hy
Slavlc HorkmfnN Pub. O., Cfeifago, Illinois.
tion ratee: Unitod States and $2.00 a year, $1.00 for half Foreign countrieH $2.&0 a year,
for
ysar.
Proklamacija pred
True translation filed with the poetmaster a« Chicago, Dec. 20, 1»17, as req
Advertising ratee on agreement. KABLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
w. »1. street, chicago. illinois
DVA SVETOVA.
je neka fina, elegantna in čna dama slišala, da je ne-o na ulici od lakote poginil, se zgrozila in zaklicala: "Kuj ni
l dobiti dveh krajcarjev, da si bil kupil ženil jo T"— Če boate to anekdoto pripove-v delavski družbi, boste »Jovo imeli uspeli. Delavei ta^esvanih normalnih razmerah bodp smejali, da jih bo vse šče-okrog trebuha; brezposelni ae bodo tudi smejali, ani-tak smeh, ob katerem se ti.
zvezno komisijo za indu-zadeve je bila zaslišana ita ljudi različnega polo-njimi tudi nekoliko ve-^rotičnib inagnatov. V za-kourisije so "prouiinen-lena mladega iu stare-tefellerja, M organa, (»ug-— poleg imen unijskih navadnih delavcev, u-svakih vdov, katerim so otroci pobi
►vnikov Manionovih, li prav tako, kakor da
anekdoto o zemlji, ki naj rešila od lakote umir%jo-č k) veka.
Dva krajcarja, da rešita življc-nje I	■ ■
Izpovedi gospodov, ki imajo kraljevski položaj v kapitalističnem svetu, so s sociološkega in s Patološkega stališča tako zanimi-da bi ae o njih lahko napisale «<ele knjige iu nobeno poglavje ne bilo dolgočasno. Mi pa lioče-no na tem mestu opozoriti le na dejstvo, ki važno dovolj, jta mu delavci posvetili svoje
Jtfed socialističnimi nauki stoji Nptjrem mestu ta:
OsvoInSlttrv delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega.
Iz tega nauka izhaja drugi, ki pa je podprt Hudi z drugimi argumenti : Da je med delom in kapitalom neizogiben boj.
Proti te} teoriji postavljajo raz ni človekoljubi drugo zahtevo: Spravo in slogo.med delom in kapitalom.
Vzporcd s preiskavami komisije so se odigrali nekateri dogodki, ki jih je meščansko časopisje debelo podčrtavalo in jim pripisovalo velikansko znamenitost.— Mladi Rockefeller je govoril z Mothcr Jones in imel je celo konferenco s tremi utiijskimi uradniki. Čitali smo, da je proglasil boj med delom in kapitalom za barbarski in nekfšcanski.
V Ameriki je veliko ljudi, ki smatrajo "velike" časopise za evangelij Taki so morali priča-da nastane zdaj veliki preji Iti napravi vsem socialnim ii Vonce, odstrani "soeialni \tfirt i« privede mahoma so-slogo. Niti najmanjši doni sledil' tem prerokova katerem bi bilo mogoče JfttL da se res pripravlja ta idavita sprava. Pač pa se KMejv boji na' vseh koncih PJtll Kdor ni ostal slep in pa je moral dobiti v iz|mv". vclckapitalistov le potrdilo, || gore biti drugače. HUP dobrosrčni, pa vzemimo Ipf« s najboljše strani. Saj ■KSgtd njimi seveda razno-frlpačaji. in nam se prihaja
Predsednikova proklamacija o vojni z Av-stro-Ogrsko pravi po navedbi kongresove poobla-
stilnc resolucije:
* Jaz, „Woodrow Wilson, predsednik Zedinje-nih držav ameriških, razglašam torej vsem, kate-rih se tiče, da obstaja vojno stanje med Zedinje-nbmi državami hi cesarsko iu kraljevsko avstTO-ofcrAb' vlado; in specialno pozivam vse eivilne iu vojaške uradnike Zedinjenih driav, da izvršujejo pazuo bi marljivo svoje dolžnosti, nanaša« joče se na tako vojno stanje; nadalje resno apeliram na vse ameriške državdjane,da naj v lojalni vdanosti napram svoji deželi, ki je od svoje usta-novitve posvečena načelom svo-bode in pravice, vzdržujejo deželne zakone in naj docela in rado-voljno podpirajo ukrepe, ki jih določijo ustavne oblasti za vodstvo vojne do uspešnega konca in dosego vernega iu pravičnega miru.
44 Ravnajoč z močjo oblasti, ki mi jc izročena od ustave Zedinjenih držav in omenjenih odsekov revidiranega statuta, s tem nadalje razglašam in odločam, da bodi obnašanje od strani Zedinjenih držav napram vsem rojakom, držav-ljanom, podržavljencem iti podanikom. Avstro-Ogrske moškega »pola nad 14. letom starosti, ki ostanejo v Zedinjenih državah in a* niso natu-ralizirani, sledeče:
44 Vsi rojaki, državljani, podržavljene! in podaniki Avstro-Ogrske moškega spola v starosti 14 leta iu več, ki so v Zedinjenih državah in še niso naturalizirani, se pozivajo,da ohranijo mir napram Zcdinjcnrni državam in se vidrže zločinov napram javni varnosti, naj ne kršijo postav Zedinjenih držav, njih posameznih držav iu teritorijev, naj se varujejo sovražnih činov s podajanjem informacij, pomoči in podpore sovražnikom Zedinjenih držav in naj se točno ravnajo po navodilih, ki jih s tem ali pa ki bi jih od časa do časa razglasil predsednik.
44In dokler sc obnašajo v soglasju z zakoni naj ;ic bodo vznemirjam v svojem mirnem življenju iu v izvrševanju svojih poklicev in naj se z njimi ravna kakor z vsemi miroljubnimi in zakone spoštujočiiyi osebami, izvzemši kolikor bi bile potrebne izjeme za njih lastno zaščito ali za varnost Zedinjenih držav.
WUsona.
thcuct of Oct. 8, IU 17.
44ln vsi državljan Zedinjenih držav se pozivajo, da ohranijo mir napram takiiu navedenim osebam, ki se obnašajo v soglasju z zakoni in naj. ravnajo z njimi z vso j rijaznostjo, ki je združljiva 6 lojalnostjo in zvei obo do Zedinjenih držav.
4'In vsi rojaki, dr iavljani, podržavhjenei ali podaniki Avstro-Ogrsk moškega spola v 14. letu aH starejši, ki so v Zecinjcnih državah in še niso naturalizirani in se nc jn obnašali po tem pozivu, bod razun vseh drugi kazni, ki jih predpisuje zakon,podvrženi omejil rt,ali bodo morali dati var-šMno ali se preseliti ir zapustiti Zedinjene države, kakor je predpisan« v odsekih 4069 iu 4070 revidiranega statuta in Ukor je določeno v regulacijah, razglašenih od iredsednika.
44In .v zmislu obli iti, ki mi jc podeljena« u Mana vi jam in razglasi u s tem sledeče določbe, ki jih smatram za potreb le po navedenem in za javno varnost: .
1. Noben rojak, < ržavljan podržavljenem ali podanik Avstro-Ogrsk , ki je moškega spola, star 14 let ali starejši in ie ni naturaliziran, ne sme zapustiti Zedinjenih <j -žav, dokler ne dobi dovoljenja, kakršno določi predsednik ali pa po ukazu sodišča ali sodnika vidiranega statuta.
1, Noben rojak, vstopiti v Zedinjene d ločbah in na takih k sedn i k,
3. Vsaka taka pravici misliti, da p rati sovražnika ali ki nemu miru ali varne kršiti, ali o kateri se če krati katerokoli če kršiti katerokoli držav ali posamezni podvržena sumarični Zedinjenih držav ali drugih uradnikov, in ru, vojaškem taboru teucijo, kakor ga
44Ta proklamaei veljajo za kopno
Važna razsodba.
odseku 4064.* iu 4070 it-
'žavljan, podržavljene« ali ive, izvzemši po takih d«.-gili, ki jih predpiše pred
>a, za katero se more po Ipira ali namerava podpi-ii bila sploh nevarna jav-ti, ali ki krši ali poskusa pravici lahko misli, da }io-> loč bo, razglašeno od pre-tzcuski zakon Zedinjenih držav ali teritorijev. bo •etaciji od strani maršala (egovih deputijev ali takih pridržanju v taki ječi, zapo-drugem prostom za de-
I
določi predsednik, ciji In v njej obse j in Vodo, za konti
obsežene določbe kontinentalno in
otočno pose t, ki je ||t>d jurisdikeijo Zedinjenih držav.*1
-ij-----
Kapitalizem in organizacije
Ne glede na sijajen razvoj tehnike in prometa, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, se nam v primerjanju sedanjosti s preteklostjo jasno pred o ije značilen preobrat a ozironi ua organizacije.
gospodoval individualizem ,temeljno načelo neor-
ganiziranja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije. Zlasti v proletarskih
vrstah se je vedno bolj pojavljal klic po združitvi.
kar ni ostalo brez učinka.
Agitacijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so ae pridružile svojim zvezani. Na miljone jih je pod zastavo organizacije in delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stoti-soče članov. Če bi mogli naši predbojevniki, ki so marljivo in z velikim trudom orali celino in obdelovali trda tla, videti sad svojega dela. bi bili veselo iznenadeni. Blagajniki tiste dobe, ki sn računali le s par stotinami dolarjev, bi zavidali svoje naslednike, ki imajo računati iu upravljati milijone. Proletarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko vedno naraščajoče združitve posameznih bil v enotno silo množic. One so izraz skupne volje, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj iu ki združuje miljone razrednih bojevnikov v trden in živ-ijenja poln organize«.
•Postanek teh organizacij mas pa ni edinole posledica agitacijskega dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brezor-ganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različtii vzroki. Kakor za vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni predpogoji. Za duševnim stremljenjem v Kineri organizacije, ki samo zase ne bi bilo zadostovalo za stvaritev or-
riala.
jaške organizacije, so 'morali priti tudi inaterijal-ni predpogoji, ki so omogočili združitev milijonov enako mislečih in enako stremečih ljudi. Iu MMfefta aifedi mmMha Stoletja združila oba mo-
aosevno razpoloženje, rodovitna tla zindelavske organizacije, kapitalizem pa je ustvaril tehnične in organizatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija ma* nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru zanimivo.
Znana prislovica je. da je kapitalizem svoj lastni g robo k op v tem, da si sam vzgaja sile, ki ga bodo nekdaj pahnile s prestola. Kapitalistični gospodarski način je koval orožje in gladil pot za organiziran osvobodilni boj proletariata. Močno razširjen promet sedanje dobe S svojimi železnicami, parniki, poštami in električnimi vozili nam nudi možnost za obiskanje najoddaljenejših pokrajin dežele
in priti z najširšimi sloi* ljudstva v dotiko z našimi idejami. Potom p: *»iii, brzojavk iu telefona se moremo pogovoriti z vplivnimi osebami raznih krajev. Z izpopolnitvijo tiskarske tehnike in razširjanjem časopisja jc ogromno na-rastla možnost za agitacijo. 4lOutenbergovi črni vojaki" pridejo v najtemnejše kote dežel in se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih ui časopisih, zvezkih in letakih se raznaša seme znanja med mase, v knjigah pa se razpravlja o vprašanjih svetovnega naziranja in najvažnejša vprašnnja človeštva. Kar izume učenjak v svoji sobi, gre v svet in vzbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče dramiti mase, jih poučevati in vršiti agitacijsko delo, kakor ga svet še ni poznal. Obenem pa nudi moderni promet tudi možnost redne zveze s posameznimi*člani in podružnicami velike zveze.
V južnh državah se skuša življenje med hclokožci iu črnci strogo ločiti. Na železnicah so ua primer posebni vozovi za črnce; kolodvori m) razdeljeni, tako da ima vsaka barva polti svojo posebno čakalnico. Po muogih trgovinah so napisi, ki označujejo, da se tam nič ne proda zaiuorcdiu.
Po nekaterih mestih so šli še dalje. V liouisvillc, Ky.f Uichmond, Va., Ha! Umore, M d., St. Louis, Mo.' so bile izdane mest ne ordinanee; ki določajo^ da ne smejo črnci stauovati *v (okrajih ali ulicah 1 kjer Živo beli, in narobe. Pred I kratkim je pa prišla taka ordi-nanca iz Ijouisville pred najvišje zvezno sodišče «1 je izreklo, da Ije neveljavna, ker nasprotuje u-atavL	,
Naslov te naredbe je bil značilen. (Jlaol se je: "Ordinanca za prepreče-nje nesporazumov in ! konfliktov med belim in barva-istim plemenom v Louisville in za i vzdržavanje javnega miru z. ustanovitvijo razumnih razmer."
Po tej nar"dbi jo bil kazniv čr-! nee, če se je naselil v hišo ali tali-i co, v kateri je bila večina prebi-: valstva lnda, ali pa če jc vzel l>elo-' kožee na tak način stanovanje 1 med črnci.
Tožba, ki je prišla naposled j pred najvišje sodišče, je zanimiva zaradi tega, ker jo je vložil belokožee, ki je t idil, da jc nared ha protiustavna, češ, da se z njo kršijo ustavne pravice črncev; nasprotno pa je črnec temu opo-
' rekal.
j.
Lahko si je misliti, da ni prišlo do procesa iz idealnih nagi-j bo v, ampak da so bili inaterijal ni 1 interesi vmes. Belec, ki je nasto-1 pil kot tožitelj, jc prodal nekemu i zamorcu hišo v ulici, v kateri ži-' ve lelokožck Ko je pa zamorec i zvedel za omenjeno ordinanco in tako spoznal, da ne bo mogel sta-1 novati v novi hiši, ni hotel izpol-! niti kupne pogodbe.
Temu si' je uprl belokožee.
Odločba najvišjega sodišče iztoka :
44Lastnina pomeni več kot to, kar ima ali |>o«eduje oseba. Lastnina vključuje v prvi vrsti pravico, da se pridobi, rabi ali odda. , . . Prepovedali kakšni o-sebi, vseeno naj je bfie ali barvaste polti, nabavo, zaposedenje ali rabo in prodajo katyicga pred meta. le ker ne ugaja njena barva, nasprotuje po soglasnih nazorih najvišjega zveznega sodišča tej določbi ustave., < . Pravna enakost vseli oseb in piemen je z zakonom zajamčena, ker določajo zakoni, izrecno, da morajo vsi državljani Zedinjenih držav v vsaki državi in v vsakem teritoriju imeti enako pravico, da si nabavijo, najamejo, prodajo, posedujejo in preneso zemljiško ali drugo posest.'*
- <"'rnec, ki je izgubil proces, ga je pravzaprav dobil.. Najvišje sodivše izreka, da nima prav, če trdi, da jc ordinanca v mestu Louisville veljavna in da zato lahko ovrže kupno pogodbo. Ali sodišče mu obenem pravi, da mu nihče ne more braniti nakupa, posesti in rabe hiše, tudi če stoji med hišami samih blokožcev.
S tem jc rešeno vprašanje, ki jc dolgo vznemirjalo duhove po Zedinjenih državah, zlasti pa na jugu. lii kdor ima 1<aj napredne krvi v svojih žilah, komur, je res kaj za enakopravnost plemen, bo pozdravil to razsodbo.
Drugo vprašanje je seveda, če se ne bi bila dala ta razsodfia bolje utemeljiti. Ali ne bi bilo kazalo pohagati večjo važnost na o-menjeni 14. dodatefc k ustavi, ki prepoveduje omejevanje črnče-vega svobodnega kretanja?
Tožba je imela materija I no podlago, to je res. In morda je to glavni vzrok, da je polagalo najvišje sodišče največjo važnost na lastninsko vprašanje. Toda ustava ne govori le o lastninski pravi, ci, ampak o cgiakih ^r«v«cah sploh.. No, naša družba sloni na privatni lastnini in ob nolieni pri-
Zahteval je, da prevzame črneeT|Jki He to nc n|ore zatajita. Ved Uso 111 plača dogovorjeno kupni- no to dejstvo na površje, no. Na opazko, da brani črneu to |>rj
ha misel, da bi jih nategnili vsr na eno kopito. Ali če se nič ne o-ziramo na zlohotna sovraštvo, iu zaničevanje 44nižjih'*, katerega je nedvomno dosti med kapitalisti, vendar ne moremo prezreti dej -stva, ki ostane tudi v najugodnejšem slučaju: Nerazumevanja dc-
sevali o delavskih razmerah in podobnih rečeh, debelo gledali, kakor da jih izprašuje profesor o predmetu, katerega niso nikdar študirali, ali kakor da jih kdo vodi v deželo, katere niso še nikdar videli.
Ck bi bila v svetu kapitalistov
jWWfc- i<r odgovoril,
da je ordinanca neveljavna, ker
nasprotuje 14. dodatku k zvezni ustavi.
Kakor rečeno, je najvišje sodišče soglasns odločilo, da je ordi-
lic niore nobena ustava'
zakon na svetu izpremeniti dejstev, ki so utemeljena v družabnem redu. Nobeni osebi ne sme biti onemogočeno, da si nabavi
lastnino, da jo rabi in da razpo-nanoa neveljavna. Odlok je se- Iaga z njo. Toda — družabni red stavil sodnik Dav.a podpisali- so satu onemogoča to. Zakon dolo-ga vsi zvezni višji sodniki. tUe-jča teoretične pravice, družabni meljitev sodbe se sklicuje na 14. red pa praktične, in ene se ne
dodatek k ustavi v zmislu tožbe, ampak poleg tega navaja tudi nko drugo določbo zvezne lista ve, ki pravi, da 44se ne sme nobena oseba v Zedinjenih državah oropati imetja, življenja in svo-bode brez rednega sodnijskega postopanje.*'
vjemajo z drugimi. Kapitalistični red obsoja miljone na siromaštvo in noben zakon jim ne more po-magati proti temu, dokler ne obveljajo take razmere, da bodo iz njih izvirale enake gospodarske pravice. Te bodo potem podlaga vseh idealnih pravic.
Kositrovi otoki.
V dobi, ko so se ljudje poslužc-|so bile ladje v tistem času, kako
vali bakra zn svoje orodje In orožje in ko je jel to rudo lapod-rlvati bron, je 1»i I kositer, ki se
rajati take misli kAkor v razmerah delavskega.
Nasprotni interesi, nasprotno mišljenje — iz tega ne more rezul-tirati nič druzega kakor boj.
Delavstvo se sme in more zanašati le na svojo moč.
lavskega življenja, delavskih po-, dobra srca, vsa polna usmiljenja treh, delavskih želja, delavskih ju krščanske ljubezni, vendar ne stremljenj, delavskih ciljev v ka-|bi mogla priti ir. njega osvobodi-pitalističnih krogih.	)itcv delavstva. Od slikarja ne mo-
•Kapitalisti in delavstvo — to,rem zahtevati, da mi napravi čev-.sta dva svetova! Med njima jc Ije, od čevljarja ne sinem pričako-
brezdno, in noben most ju nc spa-ja.
"Na stolu prič so sedeli ljudje, ki vladajo h svojim denarjem v Ameriki iu razširjajo svojo moč preko oceana! Kden izmed njih jc odkritosrčno povedal, da nimajo ka-talntična podjetja filantropičnih namenov, temveč da je kup<Mja njih naloga; Nehote je s svojimi besedami potrdil stare, le nekoli ko drugače zveneče besede socializma.
(V splošnem pa so vsi, ko so jih predsednik hi člani komisije vpra-
vati, da bo naslikal Venero.
^Nekdanji fevdalni grofi, baro ni in vitezi so imeli meri sabo znamenite ljudi; mnoga njih imena ko zapisana v knjigi zgodovine na odličnih meitih. Uživali so najvišjo izobrazbo tedanjega časa Objektivno se jim ne morejo od rekati zasluge na tem in onem po-Iju. Ali odirati so svoje kmete tlačane, da so tudi najpotrpežlji-vejše poganjali v obupne punte.
Interesi in razmere ustvarjajo psihologijo. V razmerah kapitalističnega sveta se ne morejo po-
lž Springfielda, lil., poročajo: Zvezni sodnik Humphrey je kaznoval šerifa Jenkins na $1,000 globe, ker je ta uradnik aretiral stavkokaze, xapos|j#ne pri St. Louis Smel t ing and Ilefiuing druibi v ConnelsvHle, III., in ker je preiskal uradnrke kontpanijc, ako imajo pri sebi kaj orožja. Sodnija je izrekla, da je šerif nalašč aretiral stavkokaze, pomagal
nepopolno znanje navigacije in kako je manjkalo zemljevidov in instrumentov, ki olajšavajo seda-primeša bakru, da se dobi bron,1 nje brodarstvo, se laliko pravi, da velikanske Važnosti, in kdor je niso pomenile take ekspedieije nič imel dohod do kositra, je dobil s manj, kakor poldrugo tisočletje tem veliko oblast. Med najsi a rej-1 pozneje prva Kolumbova vožnja v ša nahajališča te znamenite t vari- Ameriko.
ne spadajo glasovitt kositrovi oto- Dve reči sta bili, ki sta pred-ki ob jugozapadnem obrežju vsem mikali Fenk'ane in popla-Anglije in polotok CornvvaUis. čili trud in nevarnost njih voženj.
V času, ko je bila bronasta indu- Kna je bila jantar. To je bil v strija v fazvoju, pred okroglo pol- južnih krajih popolnoma neznan tretjim tisočletjem, je bil cin ali predmet in ko so ga Fcničani pri-kositer po deželah okrog Sredo- nesli, je spravil prebivalce dežel zemskega morja pač znan, in teda- okrog Sredozemskega morja v naj-nji kulturni narodi so vedeli tudi večje začudenje. Lahko si je mi-nekaj nejasnega o kositrovih oto- sliti, da se je ta redka tvarinn kih. Toda niti Grkom ni bila zna-1 tedaj cenila nemara tako kakor v na njih natančna lega, ampak naših časih na primer rubin, vedeli so le, da so nekje blizu Bri- Drugi predmet pa je bil bas tanijc. To pa je bil večini tedanjih ''in, ki je omogočal izdelovanje narodov še tuj svel. Sredozemsko bronu. fV so si hoteti Fcničani
morje s svojimi velezatoki Kgej-skim, Jadranskimi Jonskim morjem je bilo njih svetovno morje; onstran 44Ifcrkulovih stebrov", to je onkraj sedanje Gibraltaralcc ožine, je bil 44ocearr \ neskončen, iie-,znan in grozen. K11 narod tc<l»i-
stavkarjem in je storil vse, kar je oj^tffl <w,asa se pa ni ustrašil nežna-bilo v njegovi moči, da škoduje nega in groznega. Fcničani so bili drulihi.	se je zagovarjal, da;*«krat glavni pomorščaki tn -«o se
je to storil le radi tega, da je pre- drznili s svojimi malimi ladjami pretil ljudsko klanje. Poroča se brodariti, četudi večinoma le ob nadalje, da je bilo veliko stavkar- obrežju, daleč proti severu, ter so je v aretiranih In obsojenih na tri- pod vodstvom slavnega Pytheasa deset dni ječe, ker so prelomili prišli okrog 1. 350 pred Kristom sodnijsko zapoved.	uajbrže celo v Baltično morje. Če
Vsak sodnik ni Salomon.	se vzame v poštev, kako neznatne
ohraniti kosit rov monopol, so mogli to najbolje doseči s tem, da so zaprli drugim narodom gibral-tarsko ožino. To iho re« prav dobro dosegli,
Tudi Sredozemsko morje je bilo preširoko za tedanje pomorščske; kap počez se ni nihče upal brodariti po njem, ampak barke so se čimbolj držale .obrežja. Treba je bilo torej le na obali dobiti oblast, in Fcničani so dosegli to glavno z dvema kolonijama; na afriški strani je bila njih najvažnejša naselbina Kartaga, na evropski pa Massilia. Njihove ladje so imele (Konec na fi. strani A
PRO
Kako se ubi
K, ■
RAZLIKE.
S Videli »lili) nekatere Mtrani in posledice moderne kapitalistične koionijaltte politike, hčrpaii jih nismo. Zgledov, ki suh> jih doslej navajali, ne priznava kapitalizem za kolonijalno politrko! dam imajo vae njene znake na sebi. Po navadni teoriji so kolonije le osvojen* dežele dkjih ple-men, pri čemer bi pa včasi bilo opravtfeno vprašanje, če ni kultura pod jarmi jenih divjakov več vredna od tiste, ki jo prinašajo osvojevalei.
bistvena razlika rueti prvotnimi kolonijami starih časov in med sedanjimi je ta j Nekdanja kolonija je bila naselbina ljudi, ki so iz raznih vzrokov, največ žaradi preobljudenosti in z n> spojenega pomanjkanja živeža zapustili svoj domači kraj. Lahko se je zgodilo, da jc ta izseljena truma izbrala za novo domovino kraj, ki je bil že obljuden, pa je prvotne prebivalce pokonča'« ali zasužnjila. Stari vek ni bil posebno rahločuten. Toda to od moralo biti.
Ko je bila še zemlja slabo obljudena, j«» bilo dovolj praznega prostora za nove naselbine. Čc se je našel, se je lahko prihranil boj in h tem žrtve, ki jih mora v boju doprinašati tudi napadalec. Mnofro kolonizacije se je v takih razmerah izvršilo mirno..
Današnja kapitalistična kolonijalno politika nima v prvi vrati namena, da bi se pridobil prostor za prebitek ljudstva, ki nastaja v domači deželi. 'Njena glavna cilja sta pridobivanje novih tržišč m novih krajev za izkoriščanje prlrodnih bogastev. Kolonije našega časa pravHoma ni*o irove naselbine, temveč nove osvojene in podjar-tuljene dežele.
AGRIKULTURA IN INDUSTRIJA.
Ce se to le površno razmišlja, bi se lahko prišlo do zaključka, da je vsaka kolonijalna politika sploh obsodbe »n prokletstva vredna in da nimajo l>eli ljudje v krajih divjih ali pretvezno drv jih plemen ničesar iskati.
Tak zaključek bi bil napačen. Kolonijalna politika ni sama na sebi okrutna in grozna, ampak kapitalistični sistem jo dela tako; kolonizacija in vpliv na kulturno zaostala picuieiia ne mora brezpogojno, voditi do vojne; to posledico povzroča lopet kapitalistični sistem, ta pa res neizogibno.
Problem preseljevanja in napeljevanja bo po vsej človeški previdnosti dajal naloge tudi bodoči družbi, ki bo j>o našem mnenju in pričakovanju socialistična. Dejstvo .da so nekateri kraji dandanes bogato obljudeni, drugi preobljudeni, nekateri pa trajno redko naseljeni, se ne dn utajiti in tudi ne spraviti s sveta. In s tem dejstvom mora računati vsak socialni sistem.Tudi socializem
socializem.

Kafeo se bodo produktivne prilike ob bodočem razvoju tehnike Se razvile, ne moremo vedeti. Marsrkaj si lahko mislimo. Toda ugibanje ima pri znanstvenem delu žeto podrejeno vlogo, in socializem heče znanstveno delati. Oraditi mora torej na trdnih tleh in se v prvi vrsti opirati na znane razmere.
" ' 'V to znano spada na primer dejstvo, da ne morejo biti kraji, ki so namenjeni pretežno polje-defcrtvu, nikdar tako gosto obljudeni, ka>kor indu-strrjalni okoliši. To se sicer v gotovem večjem obsegu lahko ponekod izenači. Zemlja, ki je obdelana za agrikulturo, ne služi le poljedelcu, na njej živečem, ampak tudi mestnim prebivalcem, ki uživajo njene plodove. Kolikor več je redko naseljene, a koristonosno obdelane zemlje, toliko gosteje so industrijski kraji lahko obljudeni.
Iz tega se pa vendar ne more izvajati, da bi se razmerje med agrikulturo iii industrijo lahko v mejak posamezne dežel? poljubno n redilo in s tem zadovoljivo rešilo vprašanje notranje koloniza-
NEKOLIKO ODGOVORA D]
cijc. Poljedelstvo ima svoje pogoje, industrija p svoje. Nesmiselno je vpraševati, zakaj se Sahar s svojo ogromno razsežnostjo ne obdela. V peič< ni pučavi pač ne raste ne krompir ne detelja, i dokler ne bo človeštvo iiiielo boljših sredstev o sedanjih na razpolago, da bo moglo nerodovitn kraje z boljšim uspehom izpreminjati v rodovitni bo moglo računati le s produkti tiste zemlje, ki j godna za motiiko in plug.
Prav tako se pa tiaii industrija ne more pc • ljuimo snovati tam, kjer jc kapital. Kjer ni dale: naokrog potrebnih surovin, prinodnih vil ali p t pripomočkov za ustvarjanje umetnih, ugodni 1 zvez s tržišči i. t. d., tam se ne more industrija u> teptati iz tal. Tudi če je res, da se to in ono lahk 1 dobavlja iz drugih krajev, se ne sme prezreti, d 1 je industrija v sedanji družbi v prvi vrsti vpraša nje profita.. Ako so produktivni atroški preveliki ne bo noben kapitalist iz gole ljubezni do rojstnej ga kraja gradil tovarn v njem.
NEIZOGIBNI PROBLEM.
Od teh laziner je problem obljudcnja neizpro 3110 odvisen.
Najdejo se dežele, ki so tako srečne, da je f njih dovolj pogojev za poljedelstvo, živinoreji gozdarstvo na eni, in za vsakovrstno industrijo 11 drugi strani. Ali to ni splošen zakon. Nek a tel dežele sploh nimajo pogojev za agrikulturo, vsaj ne za zadostno; druge jih- nimajo da bi se mogla industrija uspešno ustanoviti. Tj ko so gotove dežele za sedaj ali pa tudi se za zneje obsojene, da morajo ostati redko obljudci
Priroda se pa ne briga za to pri množitvi pi bivalstva. Nobenega naravnega zakona ni, ki urejeval porode tako, da bi bilo v določenem kri ju vedno le toliko ljudstva, kolikor se ga tam li hko dobro prehrani. Ce pa nastane prebitek čl< veškega materijala, je neizogibno vprašan, Kam z njim?
Ta problem olrstaja danes in bo obstajal tm v socialistični družbi.
Danes se družba sama ne briga veliko amrpak prepušča njega rešitev navadno posaim nrku. 41 Pojdi s trebuhom za kruhom." Včasi pa še ovira v tem. Tako jo na primer v ra/ai deželah prepovedano izseljevanje moškim, ki niso opravili svoje vojaške dolžnosti. Drugi, so sicer odslužili kasarniska leta, pa to še pod< ženi vpoklicu za orožne vaje ali vojno, smejo h posebnim oblastnim dovoljenjem zapustiti dežel Ali se more človek preživeti doma ali 119, za to vprašuje oblast.
V	socialistični družbi bo reševanje tega pi blema olajšano, ker,ho ustanovljena na v^lil širši podlagi, kakor *edaujs,. Družben« A>o. nobenega interesa na tem, da bi šiloma zadria1 ljudi v krajih, v katerih se ne morejo preživeti;, nasprotno bo zanjo važno, da bo kolikor mogeče vsakdo tam, kjer bo -najbolj potreben. Ali tudi če. bo reševanje probiema ložje, bo vendar obstajal problem.
VlfiJI INTERESI.
Tudi če ima 'kakšna dežela mnogo ugodnosti za agrikulturo kakor tudi za industrijo, je, če ni zelo velika in če nima posebne lege, tako da sega v različne pasove n uživa naj raznovrst nejša podnebja, skoraj izključeno, da bi mogla eksistirati brez vsakega uvoza, zlasti ako se ne mara ljudstvo odreči užitkom, ki jih omogoča splošno stanje kulture in tehnike našega časa. Ti ali oni predmeti se ne pridelujejo v nobenem kraju dežele, toda ljudstvo jih vendar zahteva. Včasi gre za reči, ki bi se več a 1 ima n j lahko smatrate za luksus; včasi gre za zelo važen živež.
V	krajih, kjer žive še,necivilizirana plemena,.
GORlCJARJU. — Etbin Kristan.
so ogromne plohe zemlje, ki bi lahko dajale bogate plodove, pa jih ne dajejo, ker ne zna ondotno domače ljudstvo racionalno obdelavati zemlje ali pa tudi ne čuti potrebe za to, ker rodi njegovo polje prav toliko, kolikor potrebuje samo.
Ali naj se taki kraji prepuste sterilnosti?
Kapitalizem odgovarja; :Ne.
Tudi socializem odgovarja; Ne.
Razlika je le v. tem, da uiisli kapitalizem; Z modernim obdelovanjem bi se tam dosegli ogromni prof it t". Doc i m pravi socializem; 4*S kultivira-njeih teh krajev bi se lahko prehranile velike množice in odstranilo bi se pomanjkanje."
Da so v tistih krajih barbarji gospodarji, ne ovira kapitalizma, lutersi njegovega dobičkarstva so večji, kakor cspokt pred lastninko pravico divjakov. Tudi socializma ne more ovirati to dejstvo, ampak njegovi razlogi so drugačni. Interesi vsega človeštva stoje nad interesi posamezne skupine, ki bodo itak le navidezno, ne pa resnično trpeli, ako se bolje neobdelana ali pa slabo ob-delana zemlja bogato rodila, bo tu koristilo tudi tistim, ki so danes njeni gospodarji, pa jo odtegujejo sebi in vsemu človeškemu plemenu, čigar interesi so socializmu prvi.
KULTURNI CILJI.
Tudi kulturni interesi prihajajo pri tem vprašanju v potšev in se ne Umrejo prezreti. Res je to beseda, ki se je zelo zlorabljala. -Strahovita zločin-stva nad posamezniki in celimi narodi so se {ločen jala v imenu kulture. Mk iona rji vsakovrstnih cerkev so nosili "pravo vero", torej višjo kulturo na vse strani sveta, a vedoma ali nevedoma so bili pionirji brezobzirnega izkoriščanja in zasužnjeva-nja. Ni dvoma, da je bilo med njimi mnogo poštenih požrtvovalnih ljudi; bili so pa tudi pustolovci in zavedni hlapci profitarstva med njimi.
X enem ali drugem slučaju so pa vendar le delali pot trgovskemu agentu, ki jim-je sledil za petami in si najrajši vzel vojaka za pomočnika. Koliko kulture se je zneslo le v Afriko! I11 koliko groze je zapisane v zgodovino te kolonizacije — pod pretvezo in pod avspicijami kulture!
Zloraba dobre reči nas pa vendar ne »me tako zaslepiti, da ne bi mogli iz umazane lupine izluščiti zdravega jedra. Beseda **kultura'! se je zlorabljala in oblatita na vse mogoče načine; stvar "kultura" je važna in vzvišena. In ta stvar je č&uidaljf bolj na poti, da postane skupna last vsega Človeštva. Vsa družba je na tem interesiraua. in z njo tudi socializem.
Najvišja mogoča kultura je v resnici pravi eilj socializma; rešitev ekonomičnega vprašanja je le odločilno sredstvo za ta namen.
NekultUra je ovira socializma in — kar jc #vi*» sp*s*negw napee< gično je, da mora socializem povsod pospeševati kulturo in po svoji ntoči odstranjati nekulturo. Socializem ne more priznavati tesnih pojmov "nacionalne kulture", "krščanske kulture", "deželne kulture '. Socialna kultura je kultura vsega človeštva, ki nastaja n sodelovanjem vsega človeštva in za užitek vsega človeštva.
< e so torej na svetu posamezna plemena, ki nimajo kulture ali pa so naravnost protikulturna, je to protisocialen in prot»socialističen pojav. Po socialističnih pojmih kulture jc važno, da se tudi taka plemena do vede jo v skupni krog vsečloveške kulture.— za sodelovanje in za uživanje.
»Socializem na primer ne more biti indifereu-ten glede pojava kanibalizma. Ako bi mu bile take reči ravnodušne, bi izgubil pravico, da imenuje svoje gibanje in svoje cilje obče človečanske. Socializem hoče iztrebiti izkoriščanje — ne le*v tovarnah stomiljonskih trustov, ampak po vsem svetu, ne le v formi mezdnega suženjstva, ampak v vsaki obliki. Navada gotovih divjih plemen, da


napadajo sosede, pobijajo nekatere in odvj druge v suženjstvo, je tudi izkoriščanje, in nfttti socializma je, da odpravi tudi to, če ne bo odprti Ijcno pred njegovo zmago.
Tudi za to je pa potreben gotov način lonijalne politike", dasi se bo ta seveda bisti razlikovala od kapitalistične.
KAPITALISTIČNI KOLONIZEM.
Koloni/eni sani na sebi ni zlo. Njegovo gorjit. v sedanjih časih povzroča kapitalizem, kateremu
služi kolonijalna politika kakor vse drugo za nje-govc namene, ki ne morejo biti drugačni, kakor sebični in profitarski. Treba je torej pogledati na kolonijalno politiko, kakršna je dandanašnji, njen sedanje vzroke in na neizogibne posledice, ki jih mora porajati v taki družbi in v takih razmerah, v kakršnih živimo sedaj.
V ta namen se je treba vsaj nekoliko ozreti na značaj obstoječega razreda.
Kapitalizem ima svoje zakone, ki veljajo povsod enako, kakor je zakon teže enak v vsej neskončnosti. V enakih razmerah morajo biti tudi učinki zakona enaki. Značaj kapitalizma se ne razlikuje po deželah in narodih, temveč le po raznoterosti svojih materijalnih pogojev in po stopnji svojega razvoja. Mnenje, da je kapitalizem ene dežele bolj okruten, bolj grabežljiv, bolj agresiven od kapitalizma druge dežele, je popolnoma neutemeljeno. Če se kaže v mnogih slučajih tako, je to le posledica večjega in manjšega razvoja, na pa posledica različnega značaja kapitalizma. <:"
Prirodne razmer na zemlji so neenake. Tukaj so kraji z vedno ugodnim podnebjem, z rodovitno zemljo, ki daje najžlahtnejše sadove za ceno najmanjšega dela, tam je večen led in mraz; govori in piše se tedaj pač o blagi, prijazni, skopi, trdi naturi, ali vsakdo razume, da so to le jezikovne figure, s katerimi se ne more označevati karakter nature same. Natura ni ob Kongu nekaj druzega kakor ob Volgi, spomladi kaj druzega kaor v jeseni, na zemlji kaj druzega kakor naf Jupitru. Njeni zakoni so enaki povsod in v vseh časih; njeni zakoni so njeno bistvo in miniti bi n*jgli le tedaj, če bi minrla natura sama.
Tudi zakoni kapitalizma ne morejo miniti tiru« gače kakor s poginom kapitalizma samega; difkler pa obstoja kapitalizem, morajo obstajati tudi njega zakoni in morajo učinkovati kot zakoni; v!ena-kih razmerah.pod enakimi pogoji morajo bitij tudi učinki enaki.
Lahko se govori o angleškem, nemškem,;am< riškem, belgijskem, ruskem kapitalizmu in likah med enim in drugim. Ali to ne more niti nič druzega, kakor da so te in eno posameznih deželah različne, da je vsled kapitalizem različno razvit in da
lili, ne pa zsi čaja — različno učinkuje.
(Kadarkoli je industrijski kapitalizem' dežele tako razvit, da ni na domačem volj prostora za njegove produkte, nastane zanj potreb«, da najde druge trge v tujini.
Da se razumemo: To ni potreba industrije same na sebi, temveč potreba kapitalizma. Industrija je le kzdelovalka gotovih potrebščin. Kapitalizem je pa sistem vlaga nega kapitala, ki stremi po dobič-ku. Industrija lahko služi temu sistemu, in v s3danji družbi mu res služi. Industrija bi pa tudi lahko služila sistemu kooperacije, sodelovanja, in ■ bi bila lahko urejena tako. Ja bi producirala vae za potrebo, a le za potrebo.
Današnja industrija sloni na kapitalistični podlagi, služi kapitalističnim interesom in i* vsM tega projfitarska. Če ne najde toliko dobička doma, kolikor ga more pričakovati po svoji produk-' j tivnosti, ga gre iskat čez meje. V tem je zarodek kapitalistične kolonij al ne politike.
(Dalje prihodnjič).
v ■
Iridijartke.
Ko je Oolumbus priplul v Ameriko, se mu Se sanjalo ni, da je cdkril nov kontinent. Zapustil je bil sta^o Bvropo z namenom, da najde zapadno pot po morju v staro, bajeslovno Indijo in s tem obenem dokaže, da je zemlja obla. Ko je našel kupnino 1111 zapadu, je torej mislil, da je prišel v Indijo in ljudi, ki ^ih jc tam videl, je smatral za Indijce. Tako so prebivalci stare Amerike po krivem prišli do imena Indijanci.
Od tistega časa se jc marsikaj napisalo o Indijancih. Ali to, kar je največ prihajalo ljudem v roke, je imelo bore malo znanstvene vrednosti. Pač se je znanost veliko bavila z njimi in nam zna povedati marsikaj zanimivega. Pri mnogih indijanskih plemenih so se na primer še do sedanjega časa ohranili običaji, ki nam omogočajo, da lože spoznavamo človeško . prazgodovino in uredbe nekdanje družbe.
V splošnem j^ pa to znanje malo razširjeno. Največ, kar "ve" masa belih ljudi o Indijancih, je radovedna mladina čitala v takozvanih inrija-naricah, v fantastičnih povestih, med katerimi pa je bilo prav, i>rav malo takih, ki bi se bile naslanjale na fešhiČna dejstva. Tako n ičndno, da ni le malo pravega znanja o Indijancih, ampak da vladajo o njih večinoma čudno zasukani pojmi.
Med temeljnimi napakami je ta, da se navadno govori o Indijancih, kakor da je to en narod in da velja za vse, kar vemo slučajno* enem. Ce bi kdo dejal, da so belokožci vsi en narod, bi ga gotovo debelo pogledali. A kakor se ločijo beli ljudje, tako tudi ideči, črni, rumeni. Mul raznimi indijanskimi plemeni, in narodi so celo velo večje razlike, kakor med belimi. Ze prvi osvojevalei Amerike so opažali, kako močno se ločijo v kulturi, a čim bolj in čim resneje se je pozneje stvar znanstveno raziskavala, tem več in značil-
nejših razlik se je našlo.
Ce Je splošno znanje o Indijancih zelo površno
in luknjasto in veliko bolj prepojeno s fantazijo, kakor z resničnostjo, se pa lahko pravi, da je še prav posebno majhno znanje o ženski pri Indijancih. To, kar se večinoma o njej misli, je približno tako podkovano kakor povesti o sta roda v: nih hrustih, o copernicah it d.
•Dasiravno je Itjlo stališče ženske pri številnih severoameriškili plemenih, posebno pri Irokesih, zelo visoko, igra indijanska žena ne le v onih krvavih povestih podrejeno vlogo, temevč celo v mnogih znanstvenih delih.
Brez znanja glede vpliva in delovanja ženske pa nam ostane indijanska kultura knjiga, ki je zapečatenn s sedmimi pečati. V kulturi indijanskih plemen je določena ženski čisto posebna, produktivna vloga. Indijanska žena se mora pečati ne le s hišnim delom, vzgojo otrok in pripravljanjem jedil. Ona mora preskrbeti deloma vsa živiva v i K povestih podrejeno vlogo, temveč celo vi rastlinstvo. Ona zbira sadeže ter j«) je smatrati tndi za početnieo v saditvi rastlin. Nadalje mora sama izdelavati vse posode, ki jih potrebuje ' v svojem gospodinjstvu, ter tudi obleko, s katero se pokriva družina. Ona gradi pri Številnih rodovih koče, i>deluje posode in sklede, prede itd.'' Tako se je na primer v I »olivi ji in severni Argentini ohranila starodavna indijanska kultura, Iti je ostala nedotaknjena od modelnega vplivi.
Nazorno sliko mnogostrajskega delovanja indijanske žene nam nudi ftved Nordenskjold v svoji knjigi Življenje Indijancev". V tej knjigi se obravnavajo plemena v ozemlju Rio Pilco-ma.vo v'južni Ameriki in življenju žensk samih je posvečenih par poglavij knjige.
£> gre pri nas ženska na trg, da kupi tam ribo, se večkrat jezi na dolgo |>ot, katero mora pri tem prekoračiti. Veliko na slabšem pri tem pa so indijanske ženske, kajti one morajo ribo najprej vloviti. Jerbase, katere uporabljajo pri tem,
morajo najprej same izdelati. Zelo velike ribe vja-mc sicer mož sam, kajti za to je potrebna večja ročnost v streljanju in potapljanju. Pri tem jc treba pripomniti, da je pravi lov zadeva moža sa-mega. Čim je privlečena riba v kočo, se razloži s pomočjo lesenega noža aH poostrenih školjk. Poostreno kamenje je v onih krajih komaj najti in železni noži belih ljudi se še niso razširili med temi prvotnimi plemeni. *
Tudi vodo za kuhanje, katero pogosto tako lahkomišljeno trosimo, ker imamo na razpolago vodovode, mora prinesti indijanska žena v posodah. Pri tem pa je treba pomisliti, da pota niso uglajena in da so v večini slučajev zelo trn jeva. Kazventega pa žge solnec način, kot si ga niti predstavljati ne moremo v naših zmernejših krajih. V suhi dobi pa ne pripomorejo niti najdaljša pota do lonca vode. Tedaj pa je treba iskati korenine, ki vsebujejo vodo in iz katerih se dobiva pri kuhanju tekočina.
V	dobrih časih skrbi indijanska žena lahko za izmenjavo pri jedilih. Tedaj je dobiti koruzo, divje sadje, korenine, ribe in od časa do časa prinese mož d>niov 7. lova tudi kakšnega jaguarja.
V	takih časih se vari trdi takozvano Algar-robo pivo, ki se izdela na naslednji način: Več moških ali žensk sede okrog velikega lončenega kotla, nakar vr.ame vsak kos sadeža Al ga r robo v usta, in ga prežveči, nakar izpljune iz&večcni sok v posodo samo. Na sličen način izdelujejo tudi prebivalci Južnega morja opojni Kava-Kava. Slina, ali snov, ki je vsebovana v njej, takoavsid Ptialin, izpreininja v rastlini nahajajoči se škrob v sladkor, na kar nastane vsled vretja alkohol.
Pri tem ne pride nikomur na misel, da bi smatral slino drugega za kaj nečistega ali ogavitega. Nasprotno pa igra slina v ljubezenskem življenju indijanskih žensk veliko vlogo. Indijanska
ženska ne poljubu je svojega ljubimca, temveč ga praska ter mu pljuje v lice.
Pri indijanskih plemenih ozemlja Pilcomayo opazujemo lahko dve kulturni stopnji, dasiravno stanujejo ta plemena daleč drug od druzega. Obenem s kulturno stopnjo pa je tudi različno stališče ter različna useda žensk. Najniže stoje Ča-roti in Ašlukaj Inijanci. Že na prvi pogled se razlikujejo od više stoječih Ca ne in ririguano Indijancev, in sicer po njih naravnost neumevtu u-mazanosti. Tmivajo se le popolnoma majhni otro-ei. Glede jedi so ta plemena malo izbirčna. Drob ubitih živali se ser vira kot priklihs pri jedi ter se zavživajo podgane, gosenice in žuželke. Obstaja dalje navada, da si ljudje drug drugemu jedo uši z glav.
Kakor druga indijanska plemena so tudi ta na stalnem potovanju iz enega kraja v drugi. Pri tem je ženska tista, ki naloži vse imetje družine na konja ter vleče za seboj otroke. Mož pa kottaka poleg obtežen le s pušicami in lokom. Številni^ raziskovalci so videli ženske le tako obložene^ jih vsled tega označili kot "tovorne živaH" mol To označenje pa je precej pretirano. Ravno na „ potovanju mora imeti moški svoje roke popolno- , ma proste, kajti v gozdni globeli preži večkrat sovražnik ali divja žival in pri tem je treba ime- | ti odprte oči in usesa ter biti vsak trenutek pri^H pravljen braniti ženo in dete.
Pri Indijancih Ašlutaj in Čoroti grade ženske koče ter znašajo skupaj kurivo. Pri rodu Sane pa sta oba {Kisla izključno delo moških. Moški in ženske obdelujejo skupno polje, dočira je živinoreja izključno stvar žensk. Lončarstvo, to je izdelovanje lončenih posod ter tkanje je popolnoma pra-piiM(Vno ženskam. Tiuli na tem polju kažejo In-dijanke. da znajo več kot graditi koče in kuhati^ Okraski na lončenih posodah ter čudovito lepi (Konec na 8. strani.)	^ ^ j
▲ D V KKTtHBM HNT
DELAVSKA
'iS*
I«, k
M-
rt Nu.
Sedež: ConemaugH, Pa.
QLAVNI URADNIKI:
>KDNIK; Ivan Prostor, 6120 St. Clair Avo. Clevelantl, Ohio. 1KDNIK: Josip Corko, H. P. D. 2, bu* 113 Weit H*wtos, Pa. Dim« Novak« ru Maiu 8t., Conematitffc, P* [1 TAJNIK; A mir« j Vldriuh, 170 KraakUs Mala Ht, Coaemiufk, Pa TIK: J otip tele, 6502 8t. Clair Ave., 'Clevolaml, Okio. BLAGAJNIK:	Pavltfv#!#, b. 64T, Korut Citj, Pa.
•	v	'
7 NADZORNIKI:
tik: Iran A. Kakcr, 207 Hanovor 8t, Milwaukoc, Wis. tik: Nikolaj Povl«, 1 Cralb 8t., Nuni rej Bili, N. p. PiUaburgh, Pa. ilk; Prank KauM*. b. 73. Pualo. Pa.
POBOTNIKI: iik: Anton Lavrlft, bo* 8, Tukou, Pa. lik: Frank Bavdek, «303 GlataAve., Cleveland, Ohlo. lik: Aatoa W«lly, box 53, Snperior, Pa.
VmHOVNI ZDRAVNIK:
i. M. D., «208 8t. Clair A**, Ctaralaad, Okio.
POMOŽNI ODBOR:	■ ?	<
Jager, Conrmangh, Pa.
laor, 546 Koaaol Ave., Johnatown, Pa. Zabrta, Goneanamh, Pa. ihadilnik, Box 253, 8outh Fork, Pa. i Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnatosrn, Pa. Pristave, Conemaugh, Pa. kVNI URAD ▼ bili It. 20 Mala St, Conemaugh, Pa.
Ino Glasilo: PBOLETAREC, 4008 W. 31at Rt., Chieago, III. ftaa »Iruitva, os i roma njih uradniki, se uljudno profteni, poftiljati vit' naravnost na glavnega tajnika ia nikogar dragega. IVnar naj se pošilja potom Poitnih, Eipresnih. ali Bantmh denarnih nakaznic, nikakor pa ne vatnih fekov. Nakasnire naj se naslovljajo: Blat Novak, Conemaugh Bank, Conemaugh, Pa., in tako uaslovljeae pošiljajo s meneč nim poro. i I naslov gl. tijnika. slučaju, <Ta opazijo dru&tveni tajuiki pri poročilih glavnega tajnika kake ikljivoHti, naj to uemudoma uazuanijo uradu glav nega tajnika, da se v pri popravi.
nčna sila*
sak otrok vsak otrok čen odgo-i>te ni tako
bel n a , topi .L. t a vem potne tlja solin
natančno. M tem pomenu be-aolnčna to-
LOLIKO POJASNILA
izredne seje gl. od-S£PZ , g dne 10. nor. 1917.
Jfe, P. Z., je dne H), novem-sklicala izredno aejo gl. od-i Izključno v svrho, da ne raz-:ja o ZAPISNIKU konferen-idružitev raznih podpor-gsnizacij. zapaifMiik te seje izgleda, da se je vršilo le nekako iko poizvedovanje o ralni konferenci, — v za-opozicije združenja — na je zaslišal brat Jos. •mrritiftBilrr na
e presega že vse meje,
dolžnost ostalim zastop-ki so bili navzoči na kon-i, da njegovemu izvajanju
0	odgovore, er ne naram svojega pojasnili preveč zavleči, začnem takoj odgovarjati na posamezna vprašanj« kot zadeva obatoji kar seseda ne soglaša z odgovori brala Jos. Pritza.
IjNa 1. vprašanje : Po na konferenci prečitanem mnenju odvetnika Car! 8toverja je najbo-jlje združenje izvršiti pod ehar-[tarjeni kakšne obstoječe organizacije, na kar naj se skliče konvencija, katera naj nadaljne za-eve resi. Na to sc je tudi konfe-ca ozirala in sprejela pogodil aa združenje, katera to vsebu-v kolikor je potrebno.
Na 2, vprašanje: Zastopniki i|>osanieznih organizacij so poročali o stanju svojih organizacij na podlagi zadnjih proračunov, in o solventnosti na podlagi zadnjih aktuarskih proračunov; o-'i menjalo se je tudi, da se je sol-ventnost računala na podlagi ni h prispevkov po N. F. C. frici, po kateri poslujejo v.,c ane organizacije katere brat Fritz se o zadevah ne ugajajo, kar lepo nevod-naredi. Sploh je pa samo oh mevno, da morajo biti vse ujoče se organizacije po ak-jih proraeunane pred zdra-
1	Ako ni katera prizadetih organizacij sedaj solventna, je /.adeva posamezne organizacije, pod vzeti potrebni korake, da »e postavi na solventno stališče do adrttftenja.
3. vprašanje: Po daljšem vljanju glede razlik char-iT zastopanih organizacij, s ne je tudi pokazalo, da eh-arter 8. D. P. Z., najbolj-Ufodnosti za združenje pod i-& je izbralo pet zastopni-kateri določijo ehartei. pod naj se združenje izvrši glasovanja o sharterju je hH znanja; p redno pa je bil , se je ovrgel na uteinelj-priporočilo zastopnikov S. S Z. In .1. S. K. J., katera sta hlod bora za določitev . Da so razni zastopniki ponovno glasovanje, so dovolj vzroka. Da sta S. D P. Z. In S. S. P. iu isto, je le brat Fritz po-
jasnjeval iu ostala dva zastopnika S. 8. P. Z., sta se začasno z njiui strinjala, a končno priznala, da je v avrho združenja znatna razlika nved njima in da daje S. D. P. Z. najboljše* ugodnosti nved vsemi zastopanimi.
iNa 4. vprašanje: 8. P. Dr. Sv. Barbare «e ni imenovalo V pogodbi za združenje, ker je združenje iste s H. D. P. Z. v teku in ne pride njeno ime v na-daljnem združevanju v poštev, ker ne bo tisti čas več obstojalo. Brat Fritz se je dejansko udeležil sestave pogodbe za združenje, dasi ni bil posebno delujoč. Priporočal bi mu, naj si pokHče v spomin razrno tri vanje o. razlik pravil Nepoatavna % M<»K(m"o ima država Illinois kakšen zakon, na katerega bi se mogel opozicionalee opirati?
Na 5. vprašanje: Pravila vseh zastopanih) ufgamkzacij ra-zirn A. S. B. P. Dr. so bila na konferenci na razpolago ter jih je vsak zastopnik, ki se je za stfbjo nalogo zanimal, lahko čital. Ako pravila organizacije, pod katero se naj združenje izvrši, ne odgovarjajo združeni organizaciji, se bodo v času združenja lahko toliko spremenila, da bodo odgovarjala. Obstoječa pravila S. 8. P. Z. tudi ne bi odgovarjala po združenju.
Ako je imenovana kbnferenca i storila kaj prot ipostav nega, apeliram na brata Fritza, da da v javnost tudi določeno, s čem in katere postave so se kršile, da se ne bodo prizadete organizacije v naprej t rodile za izvršitev proti-•postavnega združenja; naj si šteje v dolžnost prihraniti organizacijam nepotrebne nadaljne stroške. Dvomim pa. da se motim, »ko trdim, da .se do sedaj v tem delu še ni nič nepostavnega ukrenilo in dokler ne pride na dan s tozadevnimi dokazi. smatram njegovo izjavo za zavijanje, s katerim hoče članstvo napeljati na mnenje, da je le on veščak parlamentarnega poslovanj«, kar nam pa še ni z ničemer dokazal.
Od članstva S. S. P. Z., priča-kujem toliko svobodomiselnosti, da sene bo dalo loviti na prazne pretveze, ter zahtevalo izvršitev začetega dela (»eveda ako je postavno).
•Brata Fritza hi gotovo smatral za boljšega možaka, ako bi direktno povedal, da se strinja z združenjem le. ako se združenje izvrgi pod chartarjem 8. 8, P. Z., od česar nikakor ne odneha pod nikakršnimi pogoji.
as je. da ne le zastopniki pri- j zadetih organizacij, ampak tudi članstvo nekoliko globlje »fže v zadevo, ter pod name korake ro izvršitev že stare Iti važne ideje zdiiiženja podpornih organizacij — in to arveda nostavnim potoni Vaš 7\ nadaljnje združevanj?
Blas iNovak. tajnik S. D. P. Z. I
Star je *« pregovor, da je de-imnciant največji šuft. Kazni mo-narhisti pa smatrajo pač največjo,
šuft arijo za največjo cdliko. \
Kaj dela *olnčna toplota?
Komično vprašanje, kajneda? lahko cdgovori. da greje. Ampak lako pove, še ni treba, da bi bil vor. In vprašanje o delu šolnine komično, kakor bi re zdelo.
Vzemimo stvar nekoliko Vprašali smo, kaj dela solnčua jemljemo bet.edu "delo" v prav sede; torej kakšno delo opra ptotit ^
„To i« I hi marsikomu gotovo Čudko zdelo. Pa vendar ni. $e bolj bo pa marsikdo trajal z gla vo, če odgovorimo, da je pravzapr v vir vsega dela, ki se opravlja na zemlji, v soln tli toploti.
Začudenje bo precej minilo, č< se spomni nko, da je zemlja dete solnea. Izmel vseh teorij o postanku zemlje je Kant-liaplasova najbolj podprta; po tej teoriji ae je tist.umaterija, iz katere je sestavljen nai planet, v lavnih časih odtrgala od žarečega solnca, prav ti co kakor tudi vsi drugi planeti. Na vsak način j bilo to, kar so danes v našem solnenem sistem* i posamezna svetovna telesa, enkrat ena celota. In tudi danes je zemlja takorekoč privezana is solnce, seveda nt z vidnimi trakovi, pač j i z nevidno privlačno silo.
Ampak tudi sicer je zemlja inlvisna od solnca. Poglejmo na primer raatliae Brez sol učne toplote jih ne bi imeli. Zemlja >i bila brez nje puščava. Kajti le pod vplivom s Inčne toplote je semenu, ki pride na kakršen »li način v Zemljo, mogoče, da vzkali, da spust avoje korenine v prst in da požene proti soli tfni svetlobi. Ta luč daje rastlini tudi sposobnoit, da razpusti, kar je zavžila, to je vodo, zrak, raan »oli in druge mineralije, v njih posamezne ses avine in jih j otem porabi za zgradbo svojih ki «1111». debla, vej, listja, cvetja in plodov.
To je pa že važna reč za delo zemlji. Rastline služijo nam in živalim za hraao, to se pravi, da ustvarjajo silo za naše življ^tjske procese, torej tudi za delo. Nadalje sluljo rastline kot kurivo; rabijo se za proizvajanj svetlobe in toplote v našo službo.
Tudi naše Raznovrstno mineralno kurivo; Premog, mehki premog, šoto, petiblej in produkte njih izprememb moramo smatrati za o-stanke nekdanje rasti, bodisi rastlinske ali živalske. Pred miljoni let so pod vp&rom solnčne toplote nastale rastline in živali, kt so bile po-tem%iz tega ali onega razloga pokoaane pod zemeljskimi plastmi, tam so se v te|u časa pod vplivom kemičnih procesov in ob »odelovanju neskončno majhnih bitij izpremenile v to, kar ao sedaj. V naših dneh se pa kopljejo in zajema ikUirodavnih grobov injloveštvo er-Mijo< za najraznovf^fj^e^elo. I*: ^^fPlHmo, da ni sila. ki jo jemljemo iz teh tvarin, nič druzega, kakor v nostranjosti zemlje v davnih časih shranjena solnčna toplota.
Rastline, smo dejali, so produkti aolnčne toplote. 8 temi rastlinami se pa posredno ali neposredno hrani vse živalstvo. Volk sicer kolje ovce, toda'ovca, ki mu shiži za hraho, je zgradila svoje telo iz rastlin. Tudi delo živali ni torej nič druzega kakor prevedena solnčna toplota. Človek ni nikakršna izjema pri tem. Zanj veljajo enaki naravni zakoni kakor za vse živalstvo! Oetudi se človek rad smatra za kralja vsega stvarstva, je vendar tudi on stvor solnčne ener-žije in od nje odvisen. 8 svojo hrano uživa indi-rektno solnčno toploto; in če bi se mu odtegnila solnčna luč in toplota, bi povenil in poginil kakor rastline v^ temi in mrazu.
Kar velja za oživljeno naravo v tem ozira, velja pa tudi za neoživljeno. Vse sile, ki se javljajo v njej in ki jih izrabljamo za svoje delo, so posledice vpliva solnenih žarkov. *
Tu je na primer veter. O njem «o stari narodi, mislili, da ga povzroča kakšno posebno bo-|
IZJAVA K BODOČEMU ZDRU-ŽENJU SL PODPORNIH ORGANIZACIJ!
o-
Cleveland, O.
Vsaka stvar im>a vse polno vir in težkoč, tako je tudi z zdru-ženjefb? se glasi izjava gl. taj. J. S. K. Jednote v "Glas Naroda'* v st. 275., in pod Isto točko omenja dalje, da je izključeno vsako delovanje za'naprej od strani J. 8. K. Jednote v prid splošnega združenja.
Navaja tudi egoizem, da je resolucija sprejeta od konvencije v prid združenja od J. 8. K. J., brez vsakega egoizma, ne trdim da bi v resnici ne bila, dočim ga pa je glavni tajnik direktno priznal sam za svojo osebo, za kar jaz pri pozna m in ga mora tudi vsak za mano za trdo pripoznati.
Rojaki In sobratje vseh prizadetih organizacij, katere so priglašene z adelo skupne združitve^ ali se spominjate, kako se že dilgo časa skupno organizacijo, in kot
žaiutvo. Veter opravlja ogromno delo, včaai koristno, včasl skrajno škcdtjivo. V človeški službi žene mline, jadrnice I. t. d. Kako pa nastaja veter? Solnce greje zemljo in seveda tudi zemeljski zrak. Tisti zračni delci, ki jih zadenejo solnčni žarki, se razgrejejo, vsled tega raztegnejo in postanejo specifično lažji. Neogreti zračni delci, ki jih obdajajo, so težji in izpodrinejo o-grete, ki se morajo dvigniti; valed tega nastane praznina, ki jo pa takoj izpolni hladnejši zrak./ To gibanje se nadaljuje v tem večjem obsegu in s tem večjo hitrostjo, čim tečja je razlika med toploto enega in hladom drugega dela zraka. In to zračno gibanje se hnennje veter, eefir, burja, tramontana, sciroceo, ciklon I, t. d. Solnčna td-plota žene milne na veter, jadrnice i. t. d. ^
Nekaj podobnega je z vodnimi silami, ki služijo človeku na raznovrstne načine.
8olnčni žarki ogrevajo tudi vodo in zemljo. S tim povzročajo trajno izparivanje, zlasti na srednjih delih zemeljske oble, kjer se nahaja takorekoč stalna destilarna v največjem slogu.
Vsled toplote senčnih žarkov, ki padajo skoraj vertikalno, izpuhteva zlasti iz morja vročega pasa na leto toliko vode, da se ceni na 5 metrov visokosti. Vodno paro, ki se tukaj dviga, odvajajo zračne struje zlasti proti deželam pod višjimi krogi širine, torej proti severnim na eno in nroti južnim na drago stran. Tukaj se para ohladi in pada kot dež in sneg na zemljo, pa biti zopet v morje. Na poti od višjih zemeljskih krajev k morju se izrablja del, četudi le majheu del žive sile, ki jo je voda dobila od solnca, da nosi ladje, brodove, da žene mline, turbine i. t. d.
O izpuhtevanju vode, ki ga povzroča solnčna toplota, ima marsikdo zelo nejasne pojme. Letua padavina — to je množina vode, ki pade v enem letu iz oblakov v obliki dežja, snega, toče, se računa na 120 biljonov kubičnih metrov. Če se vzame, da je bila ta množina dvignjena tisoč metrov nad morsko površino v zrak, se vjema to z letnim delom 120 triljonov metrskih kilogramov, ali, če se preračuna, z 51 miljardami konjskih sil. To se pravi: Toliko dela opravi solnčna toplota v enem letu le z izpreminanjem vode v paro.
Vpoštevati pa ntoramo. da predstavljajo vsi ti viri sile le zelo neznaten del vse tiste delovne moči, ki nam jo pošilja solnce. Direktna solnčna toplota se ni doslej še skoraj nič izrabljala za delovno eneržijo. Sele zadnje čase so začeli resno misliti na to, da se napravijo stroji, ki naj bi privedli eneržijo solnčnih žarkov, padajočih na zemljo, neposredno v koristonosno delo. Tukaj se odpira človeškemu umu še široko polje in gotovo je na njem pričakovati še velikanske uspe-
način dela na zemlji.
•Veasi je slišati mnenje, da ima zemlja svojo lastno gorkdto. Do neke meje je to resnično, ampak ne v tem zmislu, da bi bila zemeljska toplota njen la.stni produkt. Spomniti se moramo zopet, da je zemlja prišla od solnca. oziroma od tiste maae, od katere je solnce še ostalo kot celota. Odtod je prinesla zemlja tudi svojo toploto s seboj takorekoč kot svoj delež od ded&čine, ki so jo svetovna telesa dobila od solnca. Velik del te dedščine je pa naša ljuba zemlja že zapravila, ker je morala mnogo toplote izžareti v neskončno hladni svetovni prostor. Ce ne bi dobivala zemlja se neprenehoma novo toploto od solnea, bi bila njena zaloga gorkote kmalu pri kraju in bi se popolnoma ohladila, ker ne more sama od sebe producirati nobene toplote. Tedaj pa bi bila tudi rast in bi bilo življenje na zemlji pri kraju. Vsi pojavi sile in vsi življenjski procesi, ki jih je mogoče opazovati na zemlji, so torej popolnoma utemeljeni v toploti, ki nam jo solnce pošilja v svojih žarkih. Po pravici lahko pravimo, da smo otroci solnca.
dili nič druzega, kot stroške. Ker se mi že do	vidi, da smo
vsaj nekoliko pokazali o združenju. in sem bil prepričan, da ga bomo z gotov i ll v polnem obsegu pri naših 81. podp. organizacijah V najkrajšem času. pa sem že vgledal v Časopisu, ki pomembno in prekoristno tako plemenito cavrača vsako nadaljno akcijo glede združenja gl. taj. one or ganizacijc.
Ne vem pa ne čemu?
Vprašal bi prav za prav elan-:,tto, kdo pa je gospodar4 pri eni orjanizaciji, ali je samo par oseb ali tisočero članstvo, ki tvori skupno organizacijo?
Se pustite, da bi se kar direktno metal pesek v oči!
Prepričan sem, da ne bo članstvo dopustilo, da bi se kar absolutno diktiralo proti prekorist-ni ideji združenja. Ko bi bil jax podpisani član omenjene organi-zacije, bi nastopil s protestom * vsemi štirimi za dobrobit članstva, kar ga pripoznam ravno v
vse kaže bo naše delo, kar smo »druženju, tako pa prepusti
In. zedevo članstvu v uretres.
istim vso
naredili do danes, zaman? ()hžalu-/ndevo članstvu v yret jem velike stroške, kar umo jih že, Prav težko mi je koga napa-do danes Imeli s tem našim zdru- dati po časopisih, vidim se pa po-ženjern.	polnoma opravičenega, s tein, da
Za časa mojega uradovnnja sc ravno opravičim glede mojega ozir. dela za prej ko mogoče dela, ki sem ga jniel v sedati jem združenje se je dokaj malo po- leta; in tudi mnogo občeval z za
trosilo denarja, dočim pa vemo še od prej, ko so dragi združevali preti ^ami, so porabili veliko več kot mi, in še do danes niso nare>
stopnikom Rudolf Penlanom. ker je član v pogledu za združenje mož na prvem mestu; upa^tn da se ho tudi zastopnik opravičil, za-
kaj je morda nepotrebne stroške imel za zasedanje konference, katera sc je vršila v prid splošnega združenja 19, in 20. oktobra v mestu Johnstovvn, »Pa.
Naj mi bo dovoljeno, da poročam o bkratkeni nekoliko o rezultatu konference.
Znano Vam je, da je bila sklicana ta konferenca v splošno korist združenja naših posameznih si. organizacij. Na konferenci so bili zastopani razni vneti zastopniki raznih organizacij, in po mojem mnenju se je po burnih debatah in daljšem razmotrivanju vpeljal najboljši sistem, kako da se najprej združimo.
Imeli smo razne resolucije pred nami prečitane, kakor so jih odobrili delegat je na^ svojih konvencijah, irt pri&H do 'zaključka, da je nemogoče vsake posamezne organizacije resolucijo vpoštevati; to se mora razumeti da v resnici nikakor ne.
Povzeli pa smo iz raznih resolucij eno pot, katera da bo najboljša, da se moremo čim prej zdruliti, in ta načrt je najbolj pripraven z najmanjšimi stroški.
Kslor izmed članov prizadetih organizacij je dodobra prečital pogodbo za združenj^, jo mora z najmanjšim razumom docela odobravati, in po mojem prepričanju, je delo, katero siuo napravili na feadnji konferenci, najboljše. Ako se hočemo zopet na kak drug način, da bi bil jaz pri daljena.
delu, nobenega dela več, do vol i brezpot robnega dela, ako ne bo nič obrodilo?
Torej, ako kdo hoče vzeti v ro* ke konferečno ozir. združitveno pogodbo, naj viame še zraven resolucijo J- K Jednote, pa uvidel, da je pogodba podobna resoluciji, torej brez vsakega komentarja !	^
Kar se pa tiče glede imena bodoče združene organizacije, pa ne razumem, ali morda gl. taj: noče razumeti, ali morda sploh ne razume? Moram še enkrat omeniti, da kakor hitro bo faktično združenje urejeno pod en charter, da bo takoj za tem sklicana konvencija, in na tej konvenciji naj se napravi ime, kakršno bedo že zastopniki želeli.
^emu torej v tem ozira glede malenkosti egoizem?
Torej ves sklep sedanje konference za združenje je le začasen, dokler časa se združenje faktično ne izvr&i, takoj zatem odglasuje članstvo ozir. konvencija, kot sem že prej omenil.	>
Sobratje in rojaki, kritični časi nam postajajo za naše organizacije, nimamo še nobene sigur nosti pri nobeni naši podporni organizaciji. Plačujemo danes na e-dino naso pomoč za bodočnost, pa ako bomo tako razkropljeni, ne bomo črez mak) časa imeli nika inor plačati, treba je, da si preskrbimo, in to danes največ, ako sc združimo, druge posebne opore nimamo, seveda z velikanskim a sesmentom, pa kdo ga bo plačeval?
'Ne pustite, da bi kdo diktiral za sebe dobro, dragim pa v pogubo, danes so časi, ko vsak le za sebe dobro, za drage pa deveta briga. Ne prezrite, za kar Vas opominjam !
Apeliram kar direktno na razne gl. odbore, ne nasprotujte prekorist nim idejam člarctva, ne bojte se zaslužkov ozir. kakih dobrot ali časti, ki jih uživate danes pri organizacijah. delujte za splošno dobrobit članstva in tudi za Vas bo morda usodepolno delo.
V slučaju, da ste ob zaslužek pri eni organizaciji, ako ravno pride mesto peresa kranvp in lopa-
se drti^i tisoči za nami?
Ae
enkrat kličem, proč z vsakim nasprotstvom v prid združenja, skrajni čas je, da se že enkrat združimo v eno močno Slovensko podporno organizacijo!
Sobratsko Vas pozdravlja
John Prostor, preds. 8. D. P. Zveze.
KOSITROVI OTOKI.
(Konec s 4. strani.) tam izvrstne medpotne luke, obenem so pa na ta način dobili kontrolo nad brodarstvom vseh ust a lih narodov. >
Svoj namen so s tem popolnoma dosegli. Tudi najboljši pisatelji in naravoslovci starega veka, so bili v-velikih zmotah glede na kosi-trove otoke. V splošnem so Grki mislili, da sc na njih ne pridobiva cin, ampak le trguje. Hcrodot, Strabo, Plinius in Ptolemaeus so sc veliko bavili s kosit rovimi otoki, toda brez pravega uspeha. Ohranil se je tudi^spis nekega neznanega pisatelja iz 5. stoletja jfred Kri-stom, ki se bavi s tem predmetom. Rimski pesnik Avienus ga je rešil s tem, da ga je prevedel v latinščino. llerodbt sploh ni verjel v omenjene otoke. Kar, pito Strabo o njih, zveni kakor pravljica. Po njegovem opisu so ti otoki daleč na visokem morju iu obljudeni s čudnimi ljudmi, ki nosijo črne plašče in povrh dolge suknje, ter se opirajo pri hoji na palice "kakor furije v tragediji". To je bilo pač zelo bujna fantazija, a K z resničnostjo ni imela nič opraviti. Bilo je treba mnogo časa, preden so se dejstva o teh otokih temeljito pojasnila.
Znano je, tla se nudi človeškemu očesu najlepši razgled s kakega vavišenega prostora; pri tem pa vpliva dosti svetloba, in način atmosfere. Kadar je čisto in jasno vreme, lahko s prostim- očesom raz ločujemo in vidimo kakšno stvar v razdalji 1-11 milje, če stojimo en čevelj nad zemeljsko gladino, pri 10 čevljev višine razgleda razloči se lahko predmet na 4:15 milj daljave, (pri 26 čevljev višine 5:96 milj daljave, pri 100 čevljev višine lahko vidimo stvar 12:t oddaljeno; s hriba, 1 miljo visokega, se vidi lahko stvar	milj od-
ms MOŽE BITI RUfcNUl.'
.Jest, i ja velim: ne može biti mihije. Pod ovim naslovom ns-ftkrahuno je mnogo i tunogo stvari u profil dva broja uJUdttttk« IHraže " pri/tiv bivših i sadanjih člsnovs u našemu savezu, nt vari, koj<1 apsolutno ne odgovaraju i-fthii.
Odinah moram uapomenuti, da »e sa mnogim stvarima, iznese-nim u dopisu druga Polovrne u "Proletareu", ne stažem; no da
je drug Polc^vina dobio onakov odgovor u Straži, jeste preterane
i kraj ni bezob razlik, t itn vlSe ito ovaj odgovor dolazi od čov-jeka, koji je postao u očima svje »enih ljudi veliki greftnih. , Ovo ja moje mišljenje, jer do-nekle sam upu^an ima Atvar, o ko-jima je reč.
No da pred jem na stvar.
\Na prvom mestu neistina je. kao veli Cvetkov, da je MProle-tsrae'* ntorao napustiti načelnu borbu protivu pisanju "Radni-čke Straže", tobože radi toga (teko hoče da prikaže) jer tobo-ie Straža zastupa jedi no opra vdano stanovište u pitanja i raznim zahtevama socijalne demokracije. Ne, ne, druže Cvetkov, nego bas zato, jer ja predmje 'ujem. da je bas drug Kristan ona j, kakovim vi hočete sebe da prikažete — jr prati obadva naša lista jasiio mi j, da drug Kristan nije odgovarao na sve ona ki vete, koje su izšle u Straži protiv njega —ne zato, što njie bio kadar — nego što mu je bilo ispod časti, da se nateže.
Cvetkov veli v svom prvom članku:
Siguran sam, da če me u ovom pogledu uzeti u zaštitu ne samo Novinski odbor Radničke Straže, nego isto tako i Glavni i Nad' zorni odbor »I u gosi. Soc. Saveza. 1 zbilja u i&tomr*br%u Straže pod naslovom: "S klevetuikom pred radnički sird", izlazi Članak podpisan po nekim članovima Nov. Odbora, gdje vas peru — peru ono što se oprati neda. Ne mislim lih od članka M. Polovine, nego u opšte.
I zbilja. kako to: isti članak u Utoni broju Straže, a izpod njega tvoj članak, dru^e. 1 kako to da su izraziua in $tiTi5WC*jj eni, kao dva rodjena brata?
Jeli Nov. Odbor kopirao tvoj članak, ili si ti njihov, na to čete vi najlakše odgovoriti. N. pr. onaj stavak: 11 Htjeli smo se po-alužiti metodom ruskih socijali-sta u vrijeme carizina i naših drugo v a u Austro—uigarskoj monarhiji za vrijeme raznih progo-_„ »»
na.
Druže Cvetkov budi iskren — a ne kako si bio do sad, pa reei. nisi li ti napisao i onaj članek, n Nov. odbor podpisao? Ili je nvogu-če* Nov. odbor napisano članak, koji si ti podpisao?
I nije U se ovako dogadjalo čitavo vreme o ve krize u našem savezu? Ja tiMskre.no velim, da se meni čini, kad čitam Tvoje i "Tvojih" članke u Straži, kao da vodenica melja i kao d« mi brašnom oči zasipatef i mislim, *bože moj, bili se sneg topio, ka-da bi padao na vaše glave?
Ono. druže Cvetkov, gde govoriš o SavHu, da je rekao, da hoče da postane "bum" — da li se sečaš, da sam i ja bio prisutan i još neki drugovi osi m tebe i Sa-v^a? Molim te, jeli ti Savič moglo drukčije odgovoriti, kada si pokušao, da na njega "djelu-jes" ti, čija je pisma Savič ta-da ima mri u džepu. koja si ti drugim osobama pratiV njega, i opite drugova Srba pisao — a hočeš da "djeluješ". — Savi' ti je onako rekao, da te se što pre resi, jer nije niogao snositi, da ga savjetuje čovek — ne čovek (Vsš izraz) koji jedno .govori, a drugo misli.
Mdjfitim ja držim, da je Sa-vV* kadar sam, da odbije tvoje klvctc — in nije potrebno, da K a drugi brane, a meni naročit o nije ni na kraj pameti, da to či-nim — nego mi je samo u toliko krivo, da se tako visoko vere*; ali nttta za to\ ko ae god visoko vere, lako se skotrlja dole.
VeliR ti, da se Savič na pro^i fclMn kongresu nije usudio pod-Hti tužhu protiv tebe. Kto si po-repao one njegove rukopise. 7hi-jeni li ti sam bio na kongre-ili je tam o bio još kogod, kad ftako govoriš? Sta, zar te pam-^fnje napušta? Nije U Žikfč u-o na kraj^ i izjavio, kako *a podneti nvu tužbu, no Sa-to nije učimo, ne za to. što uije usudio, nego za to, da «e nva jedinstvo našnga pokieta:'
zar to nije bila uloga Savičeva za čitavo vreme našega kongresa?
(Neka na ovo odgovore »vi delegati, prisutni na protiom kongresu, uije li ovako bilo.
A nisi H sazvao ili se tvojim inicijativom sazvao sastanak u prostorijaiua "Radničke Straže \ gde je trebalo — po vašeoi mišljenju — »tvoriti plan, kako d I naš pokret raaparčamo još tada? Nije li S. Mirosavljevich na tomu savtauku rekao za dru-gove Slovence, da su oni gnjilež na zdravom teki našega pokret a I kako se ta gnjilež vuče za nama kao usmrdjeHva mercina? 1 dalje kako tu gnjilež treba oataviti, da se u svom smradu uguii.
Jeli M i rokavi je vič tada imao razuma, ja neznani, no to neka či-taoci ocene, kako znadu; ali nisi li se ti drule (Vetkov na ove reči smeškao, jer Čini mi se, da je več i tebi to bilo preglupo?
Tada je uzeo reč Savi* i u svom govoru raspršio sve vawe tada-nja namere, tako da se u opšte na kongresu sutradan niste usu-dili, da onako godno istupite.
Vrema svemu ovome vidi se, da ste vi rovarili stalno, da se počepamo. Ne samo to, nego Cvetkove, nije )i bila tvoja devi-za još odavno, da uništlš svesno ili nesvesno organizaciji! broj 20 na Clybourn Ave.? Meni je poz-nato, kako je »tajala naša org. br. 20, jer sam i sam tamo ude-lovao kao aktivan član. Nisi li ti rasterao jednim svojim post up-komjednu i više domaČih zabava iste organizacije? Se^aš li se — a ja se dobro sečani, kada si ti dao ultimatum pom. organizaciji, da u opšte neosš tamo dol'i održati ni jedno predavanje, ako dozvodimo, da se u ondjaš-njeiu lokalu provodi igranka? Ne*
*aš li se, kad si jedanput tamo došao, a drugovi in drugari-ce hteli da se zabavljaju, a ti nisi dozvolio, te su drugovi tam-buraši (koji su badava uvek svira li u organizaciji) morali pod tvojim komandom napolje — a za njima i ostala publika — saino je ostalo nas nekoliko, lcoje si ti zbilja tada uspio svojim ulizi-vanjem zavesti?
Pa sečaš li se 9 no ga tvoga predavanja — u istoj organizaciji o Vegetarijanstvu — gdje si go-vorio, kako netreba jesti mesa i. t. d. nego valjda kako reče drug Sa
vs lickati sladoled, pa su neke drugariee — naravno ne ra-zumevajmH, počele se smejati na ovo, a Ti si izjavio opet, ako do-zvolimo, da ove drugariee preko-rače prag iste organizacije, da oaida Ti ne<Vš vise dolaziti?
INaravno mi ne htedosmo da tebe izgubimo — nego tada tvojim ponašanjem i krivnjom izgubismo nekoliko naših drugarica i drugova. Eto trot, da smo tebe izgubili. u opšte ne bi danas naš pokret stojao ovako, kako stoji 1— jer moje je uverenje. da si ti največi krivac ovom čitovom ha-osu u našem pokret ti.
Ti poskušavaš, da nam danas bacaš prah u oči, ali a isto vreme znaj, da kod mislečih ljudi otkrivaš ono, što bi želio da sa-kriješ.
Ima toga još mnogo, što bi se moglo izneti — ali 7.a sada ho^u da ti prlmenim onu neumrloga Lineoln^T koja tako lepo stoji:
You can fool somie people for some time. You can fool some people ali the time, but you can not fool ali the people ali tire time.
. M. Sokollovich.
PRVA SEJA
zastopnikov čikaifcih slovenskih društev sa ustanovitev lokalnega odbora S. R. Z.
Sledeč pozivu centralnega odbora S. R. Z7 za ustanavljanje lokalnih odborov po večjih slovenskih naaelbinah, je društvo Narodni vitezi, št. 39, S. N. P. J., poslalo na vsa slovenska društva v Chicagi poziv, da izvolijo zastopnike za lokalno organifcaeljo S. R. Z. Ta poziv je omenjeno društvo poslalo že ftted d vem! meseci, toda vsled raznih zadržhov se ni mogla sklicati skupna seja prej kot 13. decembra.
Za skupno sodelovanje se je priglasilo 15 društev kot slede:
Narodni VHezi. št, 39, SNPJ., Slavija št. 1. SNPJ,; Slov. Dom. št. 86. SNPJ.; Nada, 5t. 102 SNPJ. Franclscrt Ferrer, lt 131, SNPJ.; slovenska podružnica Modem Woodmeu; Slovenski Delavski Sokol; Slovenija (češka jedno-ta); društvo št. 47, S. S. P. Z.; št.
1, S. 8. P, Z ; soc. klub št. 1, J. S. Z. i pevsko iti tamburaiko društvo I jira; Jugoslovan, št. 104, J. 8. K. J.; slov. uilad. pod. dru-stvo Danica; Zvon, št. 70, J. S. K J.
prvo, oziroma ustanovno sejo so poslala svoje zastopnike vse prijavljena društva rasved Lire, ker sta bila oba delegata zaposlena in vsled tega se jima al bilo mogoče udeležiti seje. Obljubila pa sta svoje sodelovanje na bodočih sejah.
Zborovanje je otvoril zastopnik društva .Narodnih Vitezev F. Udovich, ki je pojasnil, zakaj je omenjeno društvo sklicalo to 2'oo-rovanje. Za predsednika prvega-zborovanja je bil izvoljen F. Udovich, za zapisnikarja pa F. Zaje.
Po daljšem razpravljanju se sklene da skupna društva prirede veselico v korist R. Z. v začetku februarja. Razlog za ta sklep je bil ta, da so finjmee prvi pogoj za uspešno delovanje in veselica bo eno sredstvo v dosego tega cilja.	7
Lokalna organizacija S. R. Z v Chicagi bo delovala na vseh poljih programa S. R. Z. Da v tem oziru dosežemo tudi uspehe, je potrebna sloga in zaupnost med društvi in zastopniki. Prva seja je pokazala, da zastopniki razumejo položaj, kajti seja se je z izvršila brez vsakih večjih nespo-razumljenj ali napetosti.
Zastopniki so izvolili izmed sebe ožji odbor 6. članov, ki imajo v oskrbi vse podrobno delo orga-
Organisator: J. Zupane, 15707 Waterloo Road; korespondenČni tajniki LouU Uuggar, 42» K. 160 Str.; finančni tijdlk: Andrew AŽman, 15701 Wa<erloo, Rd.; bla gajničar: Oharlie* !To*nikt 15450 Catcutta, sv«,; knjižničar: Paul Žele, 1316 E. I67th Str.; v nadzoroval ni odbor sd Izvoljeni: John Brudlch, 144- Svlvia Ave.; John Oorjanc, 162307* Arcade Ave.; Frank Tomažič, 15707 Waterloo EUf
H tem potom omenjam, da ima klub še nekaj izvodov koledarjev v zalegi; kdor ga Se nima ga lahko dobi v klubovih prostorih; dotiČ-na zaloga bo ldtro razprodana.
Prosijo se prodsjalci koledarja, da ako so koledarje prodali, da se odzovejo, ker se potem pošlje čim hitreje svota na Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo.
S socialističnim pozdravom
Louis Dugar, korespodenčni tajnik,
Dstroit. Mich
Jug. soc. Klub 114 prireja vsak prvi ter tretji petek v mesecu predavanja.
Tema je znanstvens: Is geologija.
Dne 7. dee, Tema: '4Teorije o zgodovini naše zemlje. Dne 21. dee. Tema: "Početek ter razvoj zemlje." Dne 4. jaij. Tema Evolucija Človeka.99
Predava sod. Jos. Oven.
Predavanja bodo zanimiva; tej
temi slede druge znanstvene kul-nizačije" Ta odborVboru^e,"kadar- turne» politične ete Radi tega va-koli nanese potreba. Seja vseh za- blm V8e s^uge	ob*'in
stopnikov društev se pa vrši vsak prvi četrtek v mesecu v dvorani S. N. P. J. na Lawndale in 27. cesti.
V ožji odbor so izvoljeni: Frank Zaje, tajnik; Jos. Steblay, blagajnik; Frank Šavs, zapisnikar; Chas. Vesel, John . Gradišar in Mary Udovich odborniki, ki pa obenem poslujejo tudi kot nadzorni odbor. Poleg teh se je izvolilo tudi par posebnih odborov, oziroma odsekov, ki imajo nalog urediti program za veselico iu druge stvari.
Ker je mogoče, da je tajnik društva Narodnih Vitezov v prvem pozivu za sodelovanje kako društvo izpustil, to je, da niso dobilf poziva, naj se sedaj pridružijo temu sodelovanju in pošljejo svoj sklep in imena ter naslove zastopnikov sedanjemu tajniku na spodaj označeni naslov. Nekatera društva se namreč niso odzvala prvemu pozivu, toda ker smo prepričani, da niso nasprotniki te, za narod velekoristne ideje in uer jc ravno sedaj prišel čas. ki zahteva sodelovanje vseh. ameriških Slovencev, upamo, da se bodo prizadeta društva gotovo pridružila našemu delu, ako ne preje pa vsaj na bodoči seji.
Frank Zaitz, (tajnik loralnega odbora S. R. Z.) 4008 W. 31. St. Chicago 111.
Naj še omenim, da smo najeli dvorano za skupno veselico za dne 27. januarja 1918. Edina pripravna dvorana, ki smo jo mogli dobiti, je bila dvorana Pulaskv na 1709—15 Ashland Ave (togal Ashland in 18te ceste). Od seje zastopnikov smo imeli nalo£, da najamemo dvorano za prvo ali drugo nedeljo v februarju, kar nam je bilo pa nemogoče, ker za ta dva dneva so bile vse popravne dvorane že oddane. Gledalo se jo tudi na to, da ne bi prirejali veselice na dan, ki jo ima že kako drugo slovensko društvo. Ker je ta dvorana na jako pripravnem kraju in tudi dovolj velika, upa-mo, da ne bo vsled te naše akcije nikakega nesporazuma od strani društev.	F. Z.
Ohisago, ni.
Vsi člani Slov. so«, kluba štev. 1 se vabijo, da se gotovo udeleže prihodnje seje dne 21. decembra t. 1. Na dnevnem redu iinarno zelo važne točke, ki te morajo rešiti. Obenem apeliram na vse člane, naj prineso ali vrnejo neprodane vstopnice od zadnje veselice, ds se more tako napraviti natančen račun.	' «
Filip Godioa, tajnik. -Lt
stvo, da se predavanj udeleže.
Predavanja se vrše v Delavskem domu 387 Ferry ave E.
Početek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Organizator.
LISTU V PODPORO.
(Slovenski socialistični klub št. «27, Cleveland. O., $10.00. — Ignac Žlemberger, Gleneoe, O., $1.
—	Neimenovan iz Gleneoe, O., $1.
—	And. Bertelj, 25e, Louis Debir 25c, Louis Macerl 25c, Mike De-bevšek 25c, Luka Stervasnik 25c, Štefan Gorenc 25e, Jo«. Fleis 25c, Jot. Krav arija 25e, Frank Str-mljan 25c, Jobn Pedič 23c. Mike Stern 2f>c in Anton Zornik 25c, vsi v Hermine, Pa. — Anton Bol-dan, Cleveland, O., 50c.
Skupaj .................$ lfc|0
Zadnji izkaz ............ 280.53
Vsega skupsj ...........$296.03
LISTNICA UPRAVNlSTVA.
iVsled rszmer smo z vso korespondenco zaostali. Vsi prizadeti dobe odgovore v par dneh.
AmerlAklh
Družinskih Kiltfirjif li ni.
VSI 80 RAZPRODANI 1
Vsem tistim, kftttri so jih zgodaj naročili, so odposlani. Mnogo večjih naročil smo odpovedali pismenim potom, posameznim pa mdli tfenar, odroma poštne znamke. Prosimo, ds če lih kdo še ni prejel, in tndi ne dobil na-znaniia od nas, da jih ne moremo
poslati, da naj gre dotičnik tako j do "ekspresne družbe", kjer jih bo gotovo dobil. V slučaju, da jih pa ns more dobiti, naj to nam takoj naznani.
N&snanjamo, da ako kdo ne more rasprodatl vseh koledarjev, kar lih je naročil, da naj iste ta-koj pošlje nanj. Sprejemamo jih s&mo do 18. jannarja 1918. Vsakdo ima torej dovolj časa, da jih tasproda ali pošlje nazaj. Po tem datnmu Koledarjev več ne sprej-•mamo, temveč za iste zahtevamo denar.
Upravniitvo.
Zdravilo zopir kaitlj*
Ktdftr potrebuj«*« zdravilo zop«r k*A«U. tedaj potrebujete d?breg*. Nikoli m niWi zmotili, U zahtevat« dobro pr«iekuiono in ^ u&uikovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam ior Lungs
Ur. W. Kolodal«j. CbMtar. W. V«..
daiu )• pital: "J»x prlporrWiira vsakemu, 4» kupi Mv*-rova zdravil*, ker ao dobra, poeeboo Neven.* Balaaia te pliaCa. SuOi.hnl, Moji oirool ao imeli kad kaAelj ta pua kiuiU »no lasna idravlla, toda «m le biU> saatonj. Ko •»o pa kupili Severov Balaarn sa pljuča Je keielj scteil po par po-pSkik."
(S«v«rov Balzam za pljuča). N« roČiU tamo: "Želim nakai moj kaialj." Navadite — zahtevati zdravilo po njagovam poli
■t j« Sev<
•žel
• M zahtevati zdravilo nn ■
e« izognete	__^ _
Balzam za pljuča uepelno zdravil kaielj in*prehlade in'take bole-
iinenu. da
nadomMtitev. Zadnjih S7 let je
| nem
>v«rov
zni. katerih prvi pojavi «o kaMj, kot na pr. katelj pri IW!u«nci. vn«tju sapnika. o«lovaksm> kaliju, hnpavosti in vnetju grla.
izvreten za odrael« in otrok« 25 in t
Isti j«
Cona t8 in 60 c«ntov. — V lekarnah vs«povsod.
Soma*« CoM and Ortp Tableta
■ (Sevemve Tablete sopar prehlade In hrlpoj »o inaae, da preiene)<> preklad v aajkrajiam Saeu.
Beverova druslnika idravlla so naprodaj v le-karnah vsepovsod. Zahtevajte beverova' ponji-
bovem pojaem iaieau. Ča Jih ae morete dobiti v domaČi lekarni, aarotlte Jih uarpvooet od
W. P. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
Na|več|a sit vnuka zlatarska trgovina
Frank cerne
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižic«, prstan«, broik«, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ur« po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •loventkih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
11=11
Piiito po cenik, kateri ao Vam potlja brezplačno. Najbolje« blago.	Najaiijo cona.
3BI
3EIE
irar
(3
;\t> »
v Oollinwood, O.
•Na zsdaji se^i Sorislistione^a kluba itev 4f». ttne 2. d^mbrs
tf>!7., *o W\W izroljerti nlfdf« no-
dru^i v upravni mllior za bodočs lf to 1918.
V s»orwiWtii M h i a* rje poetoma zamrnjsvs z Jtlshtnim ksmr-njem. To je ps nepravilno, kajti dra^o kamenje, dismsnti, rnhini, opsli i. t. d. apsdsjo v rtidnlnstvo, biser pa v šivslatvo. Nshajs se v bisernih ikoljksh, ki jih Mejo po tspljs« v^ssi t veliko ftevsmotf J<> Tr»ds marsikatera dama, ki jr ponoans na svoje ?isto biserje, ki je mords vredno mnogo tiaot^skov, ne ve, da je to, ksr ae leake^e na njenem belem vrst«, pravzaprav le1 prodnkt baletni. V »drsvih »kolj-! ksh ni biaerov. Ksr por*roJn. d* ds iivsliea Mar od »ebe, je poselim pnrMt, t is mre* ItMhkif neke Irsknlje, ki se snanatveno imenuje tetrsohinehua uniomifsctor.
PAZITE IIM HRANITE
Narodni izrek prari: "Pazite na val beli denar za črne dneve." To pomen ja toliko kskor prvo pazite in hranite dokler ste fto zdravi in mladi, da bost« imeli nekaj za stara in onemogla letu.
Vsak človek mora paiiti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, »e li hko ceni kot itemeljni kamen poalopja za katerim vsaki stremi. D >bro j« vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do :thu pognča: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ^ji brr/. početka ni nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vat denar še danes, nmpnk pazite, da ga nalagate v gotovo in varno bunko. Z vlogo enega dolarja dobite va&o bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obreati od njega.
Poftiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodsjemo prve posojilne mortgnge (markeče) in dajemo v najem varne hrantln« predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v staro demovino po vojni.
BANK
1900 Bln« Island Avenue, Chicago, m.
Kapital, vloge in prebitok znata nad S6,000,000.
Vabilo na
veliko plesno veselico
katero priredi DRJUŠTVO "ZAVEZNIIC" ŠT. 3, S. D. P. Z. ' NA FRANKLIN BORO, PA. ▼ Slovenskem Izobraževalnem Domu,
dne 31. decembra 1917
Točno ob 7 uri avoč«r.
Člani naj vpoštevajo sklep zadne seje, ki se glasi, da kdor sc ne vdeleži, plača v druS. blagajno $1.00.
Vabimo tudi ostalo občinstvo. Lepe koračnice nam bo svirala tamburaška godba "SLAVEC".
Vstopnina aa moške jo Si.00 — ionsko prost«. Za vsestransko postrežbo bo skrbel zato izvoljeni ODBOR.
Na prodorih otoka Ceylon, kjer je zelo razvit lov biserov, so ae vriHIe obSirnc preiskave, da bi se dognalo, nn kakSen naein se z^odi infekcija školjke. Kaziskave je vodil strokovnjak T. Southuell. Ako bi se dosegel zaželjeni eilj, bi se lahko ustvarila velika umetna biserna industrija, če bi se namreč posrečilo školjko umetno iufieirati in jo a tem prisiliti, da da biser od sebe. Toda doslej se niso mogli spoznati prosto rojrtf li<"inke. Znano je le toliko, da prihaja o<l spolno dozorele trakulje, ki *ivi v morskih volkovih in plo*nati< ah. Če pride v školjko, se razvije v ikrast mehur, iz katerega nastane nova ikra; ta potem draži školjko, da producira biser.
Priroda je najveejs umetnica, ki *i jo moremo misliti. Nih^e ne more doseei prekrasnih barvnih efektov, ki jih ustvarja pHrodn v mavrici, v vodnih reflelcsih, a ptičjim perjem z metulj-skimi krili. Kakor ustvarja gro-teskeno velikanska bitja, irstvar-ja tudi najne*ne)fc\ mikrosko-pMio majhne stvore. < Občudovat i je dejstvo, dft dobivajo plodovi nekaterih dreves kakor kame*i
trdo lupino, kaikor n. pr. razni orehi. Med take čudovite prirod« ne prikazni spada tudi to. d;i proizvajajo nekatere rastline produkte, ki so popolnoma črnki dragemu kamenju ali bi*rjtt. Tako ima bambus na Kilijinh .opalu zelo podoben kamen, ki je p» mnogo dragocenejši od opa-la, ker je veliko redkejši. Co se odreže na tisoče baimbusovih debel .se najde morda le eno, v katerem je krasni zelenkasto rožnat kamen. Takemu bambusu pravijo tabašir. Tudi v nekaterih kokosovih orehih se včssl najde kakor kamen trda izločevina, ki po le,sku prav nič ne zsoitsjs za lepim pravim biserom iz školjke.
šolski strokovni listi poročajo na podlsgi podatkov s 1. januarja t. 1., da je največja univerza na svetu v Parizu. Ta universa šteje namreč 17,000 dijakov. Tej univerzi sledi kairska (Cairo v Kgip-tu) z 10,000 dijaki, dalje v Berlinu z 9,600 dijski, Moskva 9000 in Petrograd 9,000. Naša takozvatta "Colnmbia t'niversity" v Ncw Vorku imn po «000 dijakov. Med tiste naro<le, ki sploh nimajo svojega vseučilišča, spadajo, kakor je znano, Slovenci.
P R O V. B T A R E C
Južnoameriške Indijanke.
(Konec m 5. Mirani.) vzorci pri tkanju ho prava isnajdba indijanskih Žena. Okraske v lončeno posodo izdelujejo potom enakomernega pritiska v ilovico, preden jo ogre-
jejo.
Indijanska žena je vsled tega rokodelec in umetnik v eni osebi, delavni stroj, in šele v zadnji meri človek, kot ai ga predstavlja kapitalizem v splošnem. Nordenskjold nam opisuje indijansko ženo kot zelo dobro družinsko mater. V dobrih časih suši in kuha sadeže, nabira semena ter se pripravlja na novo setev. V težkih časih pa mora skrivati indijanska mati vse, kar je zbrala, pred lačnimi Želodci in to je večkrat zelo težka naloga.
Indijanska žena dobi ponavadi le dva in kvečjemu štiri otroke. Drugi otrok pride na svet šele
potem, ko uiuia mati a prvim otrokom več posebnega posla. Tako zahtevajo življenski pogoji Indijancev, kajti na potovanjih, ki jih uprizarja jo, je mogoče nositi le enega otroka. Ženska dela do poroda ter vstane takoj drugi dan. Pri vseh teh rodovih obstaja starodavna navada, da ležejo moški v posteljo, dočim opravlja žena vsa hišna dela.
Zanimivo je opazovati razlike glede stališča ženske pri posameznih indijanskih rodovih. Največjo prostost uživajo pri plemenu Ašlulaj. Čiiu se tu ženska poroči, je zvesta in dobra žena svojemu možu. Pred poroko se večkrat vdaja drugim moškim, dočim je po poroki stvar zaključena. Mnogoženstva sploh ne poznajo. Zakoni so srečni. Ženske niso sužnje, dasiravno morajo opravljati uajglavnejša dela za družino iu dom.
Anton Trstenjak:
Imre Agustič.
(Is preteklosti
Imre se je po rodil v Murskih Petrovcih v Želi zii i stolici dne J0. septembra leta 1837. Izdelal je šest gimnazijskih razredov v Sonrbotelju. Ker uiu šolske klopi niso bile posebno pogodu, je opustil nauke in je šel h grofu Szaparvju za gospodarskega pristava. V tej službi je bil sauio pol-di ugo leto. Odtud je prišel k vdovici grofa Josipa Baathyanyja v Oroazla-mos pri Szegetu, kjer je ostal tri leta. Potem je služIl na Dolenjem Senika pri isti gospodi tri ali štiri leta. Tu se je samouk naučil stenografije in je odšel v Pešto, kjer je preživel sedem mesecev ter naredil steuo-grafski izpit. Potem je bil za stenografa v državnem sboru. celih petnajst let.
Zadnji čas svojega življenja, leta 1875. iu 1H78., je nastopil kot kandidat za državni zbor v okrožju Murske Sobote proti odvetniku Josipu Berku dvakrat in je obakrat p ropal. Bil je vnet pristaš leve, to je Tiazove stranke. 1'iurl je v Bu-dim-Pešti dne 17. julija leta 1879.
Bprva je pisal madjarski, zlasti v novine 4*K-g>etertes" (Edinost). Pisal je tudi romane in povesti v madjarskem jeziku. Mišljenja je bil m*adjarskega, seveda spočetka svojega delovanja, in bilo bi mu najljubše, ako bi mogel kar vse "Vende" pomadjariti; zategadelj je brl akof Josip Szabo. kateri je tudi bil velik Madjar, njegov mecen in velik podpornik izdaj njegovih knjig. Pozneje je izprevidel, da se njegove želje ne morejo uresničiti, in ker je svoje ljudstvo ljubil, je začel pisati slovenski in je postal vnet narodnjak. Hotel se je prikupiti narodu in je začel izdajati list, to pa največ v to svrho. da bi si pridobil v narodu veljavo in da bi ga potem narod volil za poslanca.
Tako je Agustič zasnoval list "Prijatel — znanoszt cazserjuvajocse meszecsue novine". Ta list je izhajal v Budim-Pesti. Prva številka je izšla dne 15. septembra l. 1875., vsak mesec po enkrat, pozneje pa, to je I. 1878., po dvakrat na mesec. Glavni sotrudnik mu je bil ves čas izmed (vgrskih .Slovencev Fran ('aplovič, notar Marku-ševski, 4i je invel Agustičevo sestro za ženo. Dopisovali pa so mu tudi štajerski župani. V početUu je urejeval list v madjarskem pravopisu, pozneje pa v našem slovenskem, ker je izprevidel, iu to mu je glavna zasluga, da se ogrski Slovenci mo-
UTRINKI.
Iz Stockholma se poroč*, da se je ravnokar izvršilo razudenje na telesu slavnega švedskega kralja Karola XII., ki je padel v bitki, in sicer z namenom, da sc ugotovi, če je prišel strel skozi njegovo čelo iz vrst sovražnika ali od zavratnega morilca med njegovimi lastnimi možmi. Če je sto-pita krogla v desno sence, bi to značilo, da je prišla iz trdnjave Frederik^hald, pred katero so bile kraljeve čete zakopane, dočiin bi strel z nasprotne strani pomenil, da je bil izstreljen od izdajalca v lastnih vrstah. Znanstveniki, ki vodijo preiskavo »lino obelodanili uspeha preiskav ter ne bodo storili tega, dokler ne spravijo skupaj koščkov kosti, ki so bili vzeti iz rane. Za sedaj pa kažejo znamenja, da je vstopila krogla skozi desno sence ter je prišla torej od sovražnika. Rana na desni strani je sorazmerno majhna, kakor da je povzročena vsled vstopajoče krogle, dočim je levo sence popolnoma odbito, kar znači, da jc šla tam krogla ven.
Kraljevo truplo so preiskali v cerkvi, kjer leži v priprosti krsti. Pokrito je bilo s platnom iu poleg trupla jc ležalo orožje. Prsti so bili sklenjeni nad prsmi in roki sta tičali v rumenih rokavicah. Na glavi je ležal lovorov venec, katerega so polo-žili tjakaj v januarju 1719, na dan, ko je bil kralj pokopan. Oni, ki so videli mrtvega kralja, so se 'čudili njegovemu mogočnemu licu, ki jc baje še vedno nosilo znake voditelja. Veliko rano so pokrili s koščki platna. Po poročilih iz onega časa glede smrti jc stopil kralj v zakope na večer dne 11. deermbra 1718 ter odšel na neko točko, ki se je nahajala nasproti neki danski bateriji. Z njim je bil inženir, ki je bil napravil načrte za te zakope ali nasipe, terHkjuir, pribočnik kralja. Ko se je vlegel kralj na para/pet nasipa s prosto glavo in rameni, je padel iz sovražnega topa strel zdrobljenega svinca in kralj se je zgrudil mrtev na tla. Glede tega strela ni vladal nikakršen dvom do pri-ne ali na upe, ter Siquier v mrzličnem deliriju dejal, da je on ubil kralja. Ko je ozdravil, je preklical to izjavo. Od sedanje razuditve pričakujejo, da pojasni stvar. Zanimivo je pravzaprav le
to, da se vrši avtopsija dvesto let po smrti. H" • ■ --
Če bi kapitalisti toliko zaupali svojim dušev-nim sposobnostim,- svoji spretnosti, iznajdljivosti hi uspešnosti, kolkor se bahajo a tem4 lastnostmi,
ogrskih Hlovencev,)
rajo v pravopisu /družiti t ostalimi Slovenci: A-gustič je tudi polagoma opuščal, kolikor je smel. mogel in znal, ogrsko narečje iu je torej tudi pisni jezik svoj uravnaval po našem slovenskem, tako da njegov jezik ni več p reki »urici na. Priznati naui je, da mu je to delo bilo hvalevredno ,in ravno raditega »ta imela on iu njegov oče, ki je bii v M. Soboti selski sodnik, s Tiszovo vlado mnogo bridkih ur.
Agustičeve novine je narod prav rad čii«l le škoda, da je z urednikom tudi list umrl in da ni našel na-slednfka. Kak program pa je imel Agustič? 4'Mnogi bi rad izvedel po dokončanem delu," tako pravi sam, "ka se zvun ves i godi Sli. . šali bodete o ljubezni domovine, o poštenju, o kreposti iu o vsem, kar je dolžan storiti vsak "d-nni -vinčar"-bitni glavnik i vsak za ''počlovečai.stvo'' delaven človek". V tem so Agustičeve novine mnogo storile in koristile. Agustič je ljubil i»ia-djarsko domovino, »li tudi Slovane, on je hvali! Madjare, ali hvalil je tudi Slovane, in je prinese! sliko črnogorskega kneza in knjeginje. Znano mi je, da se je Agustič obračal do slovenskih pisateljev, povpraševal za svet, a nihče se ni zimni! zanj, nihče mu ni hotel svetovati in ga oduš»vljati v pisateljskem delovanju. Iz nje»a bi se dalo mnogo narediti, ali ker ni imel nobene zvei.e z nami, potem ni čudo, da ni mogel biti tako zaveden Slovap kakor smo mi, ki živimo v ugodnejših razmerah.
4'apW>vič mi je pripovedoval, da je Agusti«: spisal slovensko-madjarsko slovnico, katera je o-stala v rokopisu. Po istem poročevalcu je zložil* tudi slovensko^mtadjarski slovar. Leta 1876. je izdal v Budim-Pesti šolsko knjigo "Navuk vo-grszkoga jezika za zaesetnike". Nadalje je prcio-žil knjigo 110 volitvah", to je nauk, kaky se morajo vršiti volitve. Naposled je sestavil šolsko knjigo "Prirodopis" s kepami (podobami) za nerodne šole, BadinwPešta 1876." Ta knjiga je pisana v slovenskem1 pravopisu.
Ostali pisatelji ogrskih Slovencev so: M|kloš Kuzmics. Mihal Bakoš. Števan Szijjarto, Barl.n .Milino, Juri Čipott, Jožef Košič. Ivan Kardoš, A ieksander Terplan, Števan Slamar. Števan liulik, Franc Žbull, Jakob Sabar. Marko Žižek. Jožef Borovnjak, Ivan Bcrke, Števan Ženiljič, Jožef Bagari.
Višina uarodne kulture se lahko sodi po njegovih političnih uredbah. Nizka stopnja kulture ne daje ljudstvu samozavesti; 'kjer vlada despoci-ja in jo narod potrpežljivo prenaša, je njegova kultula gotovo pičla. Čim več ima kulture, tem bolj si tudi zaupa, da bo znal sam voditi svojo usodo, tem odločneje sc torej bori za večjo avobo-do. Dosledno je tudi republika boljše znamenje kulture ,kakor vsaka monarhija.
Nekateri ljudje. nc morejo verjeti, da se jim dobro godi, če ne vidijo, da se drugim slabo godi. Peč se jim zde selc tedaj gorka, kakor vidijo, da drugi prezebajo.
Socializem potrebuje velike agitatorje, ampak majhne tudi. Mnogo majhnih doseže več ljudi kakor eden vcIHc.
Sloga je geslo, ki ga najbolj zlorabljajo na-zadnjaki; veliko več sloge bi se lahko doseglo, če bi bili baš oni malo bolj tolerantni.
•Ljudje, ki so ponosni na podedovano bogastvo, morejo biti le duševni reveži; če bi imeli normalne možgane, bi morali razumeti, da ne morejo biti s takim ponosom nase ponosni.
Da bo človek kdaj letal po zraku, se je zdelo včasi miljonom nemogoče. Zdaj leta. Kljub temu trdi marsikdo še danes, da je socializem, nemogoč.
Lieemerci pripovedujejo, da ča*ti človeka delo. Ne ugovarjamo. Ampaik s častjo se ne more v naši družbi nič kupiti.
Človek, ki se ne upa ' nrialiti, pa trdi, da je dober kristjan, ne ve, kako tolče *amega sebe po zobeh. Zakaj mu je pa Bog dal pamet, kakor da jo rabi?
•Nekateri fantasti smatrajo človeka za zverino, pa zahtevajo od njega, da naj bo angel j. Le da naj bi bil človek, jim ne gre v glavo.
Kapitalistični sistem je loterija; socialistični bo gotovost.
Da ima laž kratke noge, bodo ttjili še kraljevaški podrepniki in lizuni spoznali, morda prej nego se nadajo.
Narodova poireba.
V teh dneh brezpirimerne sve-I tovne drame nam je treba adra-vega naroda. Naj se bolezen raz-šir v narodu, pa ^jo izgubljen. Zdravje je temeljna podlaga živ-| Ijenju, in glavni steber zdravja je želodec. Da pijeprečite bole -zen, morate gledati na to, da je želodec čist. T rine* je vo ameriško S grenko vino je najboljše sredstvo v to svrho. Iz^išča* d rob ter ga ! krepi. Vse vaše želodčne nadlo-| ge. kakor zapeka, slaba prebava, glavobol, nervozupst, nespečnost, j • splosiia oslabelost itd. bodo izginile. Po lekarnah. Cena ♦1.10. — i ■ Muke revmatizma, uevralgije, tr-
P AIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi ncprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in
Sedajne razmere so nas primorale. povišati ceno na J5 »n 65 centov za steklenico. ako hočemo, da o*tant iste kakovosti in da enako učinku)«. S tem imate jamstvo, da staro, dobro aredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan Tri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loaol in na na»c ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65C. je koristneje kot pa za 35*. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street, New York
CARLSTROVER
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Attorney at Law •	Okusno, hitro in trpežno dela n
Zastopa na vsah sodiščih.	privatnike in društva. Sprejel ™
Kanja v križcu itd grene življc - jspecialfut za tožbe V odškodnina-, močila tudi izven mesta, nje. Ali lahko se jih izognete, če | se poslužite Tritierjevega Lini-menta, ki je tudi izvrstno zdravi-1 lo za otekline, i^vinjenje, izpah-
kih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. VVashington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
nenje, utrujene mišiee in noge. Ona «15 in 6f> centov po lekar-j nah. po pošti 45 in 75 centov, .los. '
Triner, izdelujoči kemik, 18$J— Ali veste za letovišče Martin 134$ So. Ashlaod Ave., Chicago, > Poteka rja t Seveda. To je "VIL 1H. (Adv.) LAOE INR" s prostornim vrtom -- ——-- za izlete.
Za vsebino cfflasov ni odgovorna Vodnjak z studenčno vodo na n« uprarniltvo M uredništvo. Martinovi farmi je poznan po vsej
j___ . _ okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, lil. Telefonska številka 224 M.
Central Hotel
Concoiaogli, Pa. Fred. Mosebarger, j	hcev.
LASTNIK.
____________NA 460 6HIID AVE., KIOSHA, WH
Ur. W. C. Ohleadtrf, M. D.	T'Won,,M
Imamo moderne stroje. Nizke cena in poštena postrežba.
BRATJE HOLAJN, 1638 Blue Island A»«., Chicago, II
(Adv.)
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD-
NaroČite si devnik "Prosvt ta". List stane za celo leto $3.00^ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajtc nova druStva. set članov(ic) jc treba za noi dni&tvo. Naslov za list in za ts^> nistvo je: 2657 So. Lawndale A?t Chicago, m.
Zdravnik s* notranje bo lasni in runocalalk.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla> «ati je le zdravila. 1924 Blua Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; o<l 7 do 9 »večer. Izven Chiraga iiveči bolniki naj piiejo slovensko.
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki ]e
se jim nič ue bi bilo treba bati socializma. 8 takimi prednostmi bi tudi v socialistični družbi lahko živeli kakor v raju.
SAHIMIV ČLANEK O NADZOROV A-;
NJU BANKE ZVANE "OLEARINO BOU8E".
Kaj to pomeni ta IJtuUtvo, e« je banka pod asdaoratvom "Clearlng Housa".
Vse banke, ki imajo sveto s Chicago Clearing House, »o podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja
«e mora vriiti najmanj ^enkrat na leto. tzvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varttine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Ce najdejo izvedenei kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako >e je skrvila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrod» nost v svojih knjigah. Ce banka drzno ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri* skimno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljftim. če vitega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing iiouss ima gfodnja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je Alanica te zveze, že to, dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu prod desetimi leti, od.katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slnbo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke ia ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt »o je pokazal tako vspeien. da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvozi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda Vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom ia odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NASO banko za VA&O banko ia Val dennr bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraftajte za seznam nalih First Oold hipotek. Kakor tndi seznam $100.00 in #500.00 zlatih hipoteSnih bondov.
Narodna Tiskarna
Bhse laland Avcnnc, Chicage, II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jezika. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

l	p^ADAR potrebujete društvene po*
!	trebščine kot zastave, kape, re-
!	galije, uniforme, pečate in vse drugo
I	obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
: 2711 South Mlllard Avenue.
;	CHICAGO, ILL.
; Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
♦ MMMMMMM»MM»MMMIMIMMMI#IMIMM1>MM
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BK0AD STREET Tel. 1475 J0«NST0WN. PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANEB
Blue Island Ave., TOftl Lootnis ia 18. eeete.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro ie IU) let so Trinerjeva zdravila u*]>f&no rabijo a največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluii popolno zaupanje in eislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolifo zoj>er dragin jo na vseh Atcvilnih potrebščinah nsAih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati.\ Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava bres ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarjn stane sKar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Triner^vih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezui jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v fclodeu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti ielodce in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvomih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le |H)trebne zdravilne grenke koreninice ter krasno iareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo« bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem nopreeeav Ijivo vrednost. l>obite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT	,
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč., Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., j tudi za drguenjo živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla iti ust; istotako za Čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. t>obl se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva idravlla na mednarodnih ra«»U-▼ah: Oold Medal—San Francisco l»ia, Orand Frlx—Panama 1919.
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist 1333-1343 South Ashland Ave. ' Chicago, IU.