Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z »Ko sem se pripeljala domov, ceste do moje hiše ni bilo več!« -40 % Skupina Journey Čudežno popotovanje revnega Filipinca 1. SEPTEMBER 2022 št. 35 COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 2 Ptuj, petek, k 22. septembra b 2022 petek, 2. 9. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 68 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje z Šolski prag je prvič prestopilo 3.015 prvošolk in prvošolcev SPORED Marsikje še ni varne šolske poti Od 2. 9. TV-spored do 8. 9. 2022 Jasna Kuljaj BREZ DLAKE NA JEZIKU V četrtek so se ponovna odprla vrata osnovnih šol. Toda varnih šolskih poti marsikje na Ptujskem še vedno ni. Med najnevarnejše spadajo v Spuhlji in Grajeni, kjer učenci še vedno pešačijo v šolo po bankinah. Več na strani 12. »Komentiraj in bodi sočen ali pojdi domov!« Aleš Hrvatin: Začel v resničnostnem šovu, zmagal v resničnem življenju! Politika Podravje z Vsako leto več vlog za občinske štipendije  Stran 5 V središču Podravje z »Tako dolgo čakanje na logopeda je nesprejemljivo«  Stran 6 Foto: ČG Gospodarstvo Slovenija z Kako realne so Petrolove rdeče številke iz poslovanja  Stran 9 petkova izdaja  Stran 11 Senca nad plesno šolo Samba z Spodnje Podravje z Obtožbe o fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju Med cenami oskrbe v vrtcih 150 evrov razlike  Stran 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Ljudje in dogodki Miss Slovenije z Ptujska lepota ponovno na finalnem odru Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 2. septembra 2022 Ptuj z Eno izmed dovoznih cest zaprli brez obvestila stanovalcem »Ko sem se pripeljala domov, ceste do moje hiše ni bilo več!« Postopek razlastitve v Novi vasi, ki ga je ptujska občina sprožila zaradi namere, da na delu zasebnih zemljišč gradi novo dovozno cesto, je še vedno v teku. Je pa krajane pred nekaj tedni presenetila popolna zapora oziroma zaprtje ene izmed dovoznih cest, ki so jo sicer zaradi pritiskov stanovalcev zelo hitro odprli in jim (vsaj začasno) vnovič omogočili dostop. »Zdi se, kot da nas želijo kaznovati, ker ne dovolimo, da na drugi strani gradijo čez naša zemljišča. Saj ne morejo zapreti dovozne ceste, ki je na tej trasi vrisana od leta 1911 naprej. Šla sem na pošto, prišla domov in nisem mogla do svoje hiše, ker ceste ni bilo več, saj so jo zaprli in postavili robnike. Kaj vse si privoščijo, je neverjetno!« je ostra Marija Petek. Če bo razlastitveni postopek, ki je v teku že 16 mesecev, uspešen, bo nova cesta tekla desno od hiše in kmetije Petkove. Na levi strani njenega posestva pa je dovozna pot, ki jo zraven nje uporabljajo še stanovalci sosednje hiše. »Ta cesta je bila tu pred vsemi temi hišami, vrisana je bila že pred sto leti, uporabljala se je še veliko prej. Prav prizadeta sem, ne morem verjeti, da kar zaprejo cesto, ne da bi te o tem sploh obvestili. Prišla sem domov in naenkrat nisem mogla do hiše. Moj odvetnik je takoj urgiral in naslovil dopis na Direkcijo RS za infrastrukturo in Cestno podjetje Ptuj, ki je izvajalec del. Odgovorili so mu, češ da so me o tem obvestili. Kar pa je laž,« vztraja Petkova. Tudi če bi bila obveščena o načrtovani spremembi prometne ureditve, se s tem ne bi strinjala. Stanovalci: »Nihče nas ni obvestil o tem, kaj nameravajo ...« Ko je Petkova pred leti za namene izgradnje cerkve podarila nekatera svoja zemljišča, je jasno izrazila pogoj, da sama ohrani obstoječo pot. Po novi varianti, ki ji jo zdaj predlagajo, bi namreč imela uvoz iz vzporedne ceste, ob cerkvi sv. Leopolda Mandiča, s tem pa se ne strinja: »Po enem tednu so sicer vzpostavili prvotno stanje, a zadeva še vedno ni zaključena. O tem naj bi odločalo sodišče, ki mediacije še vedno ni razpisalo. Dve hiši so praktično brez obvestila odrezali od ceste in si kar neko povezavo izmislili sami. Do nas ne bi mogli niti smetarji, stroji .... Ne jaz ne sosedje ne pristajamo na to.« Nesprejemljivo se jim zdi, da so jih popolnoma izključili iz vseh pogovorov o možnih rešitvah. Celotno zemljišče, po katerem teče omenjena dovozna pot, je last Petkove: »Moj odvetnik je skušal priklicati tudi DUTB, ki je lastnica sosednje parcele, a očitno jim je vseeno, niso se niti odzvali.« Občina: »Projektant izrisal novo varianto, dogovora še ni« O tem, zakaj je sploh prišlo do tega zapleta, na ptujski občini pravijo: »Z zadevo smo seznanjeni. Želimo pojasniti, da sta bila v okviru obstoječega stanja ceste izvedena dva cestna priključka na glavno Slovenskogoriško cesto, drug ob drugem, in sicer je to izvoz-uvoz od cerkve Leopolda Mandiča in uvoz-izvoz z zasebne ceste, ki poteka do kmetije Petkove. V okviru Foto: ČG Zelo hitro potem, ko so stanovalci opozorili, da nova prometna ureditev – po kateri so eno izmed dovoznih cest kar zaprli – zanje ni sprejemljiva, je bilo vzpostavljeno prvotno stanje. A še vedno ni znano, kako bodo dokončno uredili promet na tem odseku. Več kot 16 mesecev agonije in čakanja Mestna občina Ptuj je v začetku leta 2021 podala vlogo za razlastitev šest lastnikov parcel v Novi vasi. Gre za zemljišča, ki jih potrebujejo za gradnjo dostopne ceste do predvidenega novega naselja na vrhu brega. Z obrazložitvijo, da je vloga popolna, je Upravna enota Ptuj aprila lani uvedla postopek razlastitve, ki pa še vedno ni zaključen. Največji kos zemljišča bi vzeli Mariji Petek, in sicer parcele površine 4.735 m². Novembra lani je ptujska UE izdala odločbo, s katero je dovolila pripravljalna dela za ureditev mej in parcelacije. Parcelacija sicer še ne pomeni razlastitve, pač pa se predvidena trasa ceste določi z mejniki. projekta obnove Slovenskogoriške ceste je projektant združil en uvoz-izvoz preko cerkvenega parkirišča. Dovoz tako ni bil onemogočen, ampak je bil, v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, drugače izpeljan. Na terenu je nato potekal usklajevalni sestanek, projektant je izrisal novo varianto, ki se še usklajuje. Trudimo se na gradbišču zagotoviti stanje, s katerim bodo na koncu vsi zadovoljni, na prvem mestu pa je seveda varnost udeležencev v prometu. Sicer pa je ob vsem tem trreba upoštevati še, da je naročnik projekta za Slovenskogoriško država in ne Mestna občina Ptuj.« Petkova sicer meni, da gre za 'povračilni' ukrep njej in nekaterim drugim lastnikom zemljišč, ker se niso strinjali z načrtovano izgradnjo nove dovozne ceste. Na občini so to zavrnili. Potrdili so, da je postopek razlastitve še vedno v teku, občina pa je skladno z izdanimi odločbami naročila ureditev meje in parcelacijo: »Vendar območna geodetska uprava Ptuj še ni izdala odločb.« Vsekakor je nenavadno, da je cesta, ki so jo uporabljali stoletja, iz novih načrtov kar izbrisana, domnevno zaradi obnove Slovenskogoriške ceste. Je pa vse pripravljeno za začetek gradnje nove, ki bi vodila do novega naselja na vrhu brega. Robniki in pripravljen uvoz že nakazujejo, v kateri smeri bi lahko šla odločitev o razlastitvi ... Dženana Kmetec Spodnje Podravje z Prvi šolski dan je bil vesel in razigran V novo šolsko leto brez mask in obveznega samotestiranja Letošnja generacija šolarjev je novo šolsko leto začela brez omejitev, ki so veljale pred epidemijo covida-19. Prvi šolski dan je tako na osnovnih in srednjih šolah Spodnjega Podravja minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Večina šol je za učence organizirala uvodna srečanja, kjer so jih nagovorili tudi ravnatelji oz. ravnateljice, nato pa so nadaljevali z dejavnostmi v svojih matičnih učilnicah skupaj z razredniki. Slednji so jih seznanili z vsemi pomembnimi informacijami tega šolskega leta. Po besedah Tatjane Vaupotič Zemljič, ravnateljice največje ptujske Osnovne šole Ljudski vrt, so izjemno veseli, da se je letošnje šolsko leto lahko začelo pod običajnimi pogoji, kar pomeni brez mehurčkov, mask in samotestiranja v šoli. »Seveda pa bomo še naprej skrbeli za higieno rok in kašlja ter zračenje. Srčno upam, da bo tako ostalo vse leto.« Kot so izpostavili na šolskem ministrstvu, je za zagotavljanje varnega šolskega okolja pomembno, da dijaki in učenci upoštevajo priporočene higienske ukrepe. Med priporočili sta pomembni predvsem dve: pouk naj obiskujejo samo zdravi otroci, bolni naj ostanejo doma, in samotestiranje v domačem okolju, za kar so v lekarnah na voljo brezplačni testi. Krompirjeve počitnice konec oktobra, zimske pa že konec januarja Posebnost v prihajajočem šolskem letu je nekoliko poznejši termin krompirjevih počitnic, ki bodo tokrat prvi teden novembra oziroma od 31. oktobra do 4. novembra. Precej pa je spremenjen termin zimskih počitnic, ki bodo za nekatere tudi en dan daljše. Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, so V Podravju je 3.015 prvošolk in prvošolcev Foto: CG Prvi šolski dan v Osnovni šoli Olge Meglič Ptuj zimske počitnice zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, ki bo konec februarja, prestavljene na konec januarja in začetek februarja. Tam namreč pričakujejo veliko gledalcev, zato bi brez spremembe termina zimskih počitnic po mnenju ministrstva prišlo do težav pri zagotavljanju namestitev. Po šolskem koledarju se bodo tako na zimske počitnice od 30. januarja do 3. februarja 2023 najprej odpravili učenci z vzhoda Slovenije, koroške, podravske, pomurske, savinjske in posavske regije. V drugem obdobju, od 6. do 10. februarja 2023, bodo počitnice uživali šolarji z gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije ter Kočevja. Glede na to, da je 8. februar praznik, bodo šolarji, ki so takrat na počitnicah, imeli prost tudi ponedeljek, 13. februar. Marsikje je zaradi prestavitve zimskih počitnic za debel mesec dni slišati precej negodovanja staršev. Novi minister je napovedal spremembo zastarelih učnih načrtov Na ministrstvu za izobraževanje, ki je s prihodom nove vlade dobilo novo vodstvo, napovedujejo tudi nekaj sprememb na področju izobraževanja. Novo šolsko leto bo po besedah ministra Igor- Vse slovenske osnovne šole bo v šolskem letu 2022/2023 obiskovalo 194.562 (v šolskem letu 2021/22: 193.081) učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 20.797 prvošolk in prvošolcev (v šolskem letu 2021/22: 20.942), samo v Podravju pa 3.015. Skupno bo delovalo 456 matičnih osnovnih šol, 315 podružničnih šol ter šest zasebnih osnovnih šol. Javne glasbene šole bo obiskovalo okoli 24.300 učencev, zasebne pa 1.900 učencev. ja Papiča vsebinsko razgibano, saj nameravajo snovati prenovo vzgojno-izobraževalnih programov. Ključni cilj njegovega resorja je namreč sprememba zastarelih učnih načrtov. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 2. septembra 2022 3 Slovenija, Podravje z Filmska zgodba s plesnih podijev, ki se vedno bolj zapleta ... Šokantno: obtožbe o fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju v plesni šoli Očitki, ki so se v zadnjih dneh vsuli na račun plesnega učitelja, selektorja in sodnika Plesne zveze Slovenije Jureta Krajnca, so zelo resni. Zgodilo se je v začetku julija, ko naj bi 19-letnega Nejca S., plesalca in kandidata za plesnega učitelja, fizično napadel in mu grozil z nožem. Razlog naj bi bilo domnevno ljubosumje oziroma dejstvo, da je imel razmerje s soplesalko Tašo H., do katere naj bi simpatije gojil tudi Krajnc, njen skoraj 20 let starejši mentor. Sam je to zanikal in zavrnil obtožbe o kakršnemkoli nasilju. Zadeve že preiskujejo organi pregona, dolgoletni plesni učitelj pa se brani, da je bil deležen javnih obtožb in blatenja, ne da bi sploh imel možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Plesna šola Samba, v kateri je sodeloval kot zunanji sodelavec, je z njim že prekinila sodelovanje. Interna pravila, postavljena znotraj hip-hop skupine, da javno razkazovanje ljubezenskih razmerij med plesalci ni dovoljeno, naj bi Krajnc članom jasno predstavil že zdavnaj. Dejstvo, da se dva ple- salca, kandidata za vaditelja, tega nista držala, naj bi ga tako razjezilo, da je v začetku julija z obema (plesalko in plesalcem) posamično opravil razgovor. Najprej se je srečal z 19-letno Tašo. Kot pravi njena mama Taja H., je očitno z njo sam imel drugačne namene, razkrito razmerje med njo in soplesalcem pa naj bi prav zato sprejel izjemno slabo: »Povedal ji je, da se mu gabi, da je mislil, da je bolj inteligentna, da bo poskrbel, da nikoli v življenju ne bo več plesala v nobeni plesni šoli. Napovedal ji je prihodnost: v času, ko bo njena ekipa plesala na dveh prihajajočih svetovnih prvenstvih, se bo ona jokala doma, zaprta ob gledanju njihovih slik na družbenih omrežjih. To je samo nekaj stavkov od devetdesetminutnega monologa. Besede, ob katerih se ti obrača želodec ... Brez vsake pravne podlage jo je izločil iz skupine plesalcev in z njo prekinil sodelovanje kot kandidatko za plesno učiteljico.“ Ga je le odrinil ali mu grozil z nožem? Foto: DK Jure Krajnc Krajnc: »Dotikanje, objemanje ipd. ne sodi v plesno dvorano, tako kot ne na delovno mesto!« Navedbe, da je Krajnc do bistveno mlajše Taše gojil simpatije, je ta zavrnil. O tem, kaj ga je torej tako razjezilo ob razkritju, da se je Taša »poparčkala« s soplesalcem, pa: »Njune simpatije so bile vidne. Nejca sem večkrat prosil, naj se ne zapleta s puncami iz skupine, ker to slabo vpliva na delo. On je dekleta rad obletaval, objemal ... Lani je začel bolj aktivno delati kot vaditelj. Potrebovali smo dodatno podporo in začeli uvajati še Tašo. Začelo se je objemanje, otipavanje na treningih in podobno, tega pa nisem odobraval, ker je moteče. Tudi v službi ljudje tega ne počnejo. To sem jima večkrat povedal. Dogovorili smo se, a se nista držala dogovora. Šla sta preko meje, na to sem ju opozarjal. Na sestanku z njo pa sem izvedel, da sta par in da sta to prikrivala.« Dva dni kasneje, 10. julija, se je omenjeni plesni učitelj v družbi prijatelja v Mariboru sestal še z Nejcem. Takrat naj bi ga pretepel, mu celo grozil z nožem. Dan kasneje je Nejc domnevni napad – Krajnc namreč zanika, da bi ga udaril – prijavil policiji. „To je velik stres, izpostaviš se. To ni prineslo težav in strahu samo nam, pač pa več članom skupine in njihovim družinam, ampak vseeno smo se odločili zadeve obelodaniti,“ pravi Nejčeva mama Monika S. Krajnc je priznal, da se je srečal z obema plesalcema, a njegova plat zgodbe je popolnoma drugačna. Nejca naj bi v samoobrambi le odrinil: »Skakal je v mene, ne vem, morda se je spotaknil, morda me je hotel udariti, vem samo, da sem ga odrinil in je padel. Nato je odšel in to je bilo to. To je na policiji potrdil tudi prijatelj, ki je bil takrat zraven. Kar se je razvilo iz tega, pa je neverjetno.« Foto: arhiv Svet24 V plesni šoli Samba so se po pričanju dveh plesalcev ostro distancirali od domnevnih dejanj zunanjega sodelavca za hip-hop (fotografija je simbolična). Je res od fanta zahteval 5.000 evrov? V dopisu, ki ga je podpisala večina staršev članov mariborske sekcije hip-hop in so ga naslovili na lastnico plesne šole Samba, je navedeno, da naj bi Krajnc svojega »vajenca«, plesalca in kandidata za učitelja fizično napadel: »Najprej s klofutami, nato ga je ležečega brcal in mu grozil z nožem. Rekel mu je, da če mu ne vrne 4.000 ali 5.000 evrov, mu bo 'spolamal noge'. Ta denar naj bi predstavljal stroške za uvajanje v plesno industrijo.« Dan kasneje so imeli še en sestanek, na katerega je Nejc prišel s starši, Jure Krajnc pa z dvema prijateljema: »Dobili so se z namenom vročitve odpovedi pogodbe, ki je Jure nikakor ni želel sprejeti. Po sestanku je Nejc zaradi bolečin od udarcev odšel na urgenco v UKC Maribor. Po navodilu urgentnega zdravnika smo po obravnavi šli na policijsko postajo in podali prijavo zaradi fizičnega nasilja.« Krajnc je potrdil, da je od Nejca zahteval povračilo denarja, saj naj bi njegovo društvo financiralo nakup opreme za ozvočenja, ki naj bi jo uporabljal prav mladi plesalec. »Tu je bilo vloženega kar nekaj denarja. Res je, zahteval sem ta znesek, če Nejc ne bi ostal v plesni šoli. Tudi v njegovo plesno znanje smo veliko vložili, zato sem pričakoval, da bo to povrnil.« Zanikal pa je, da bi ga udaril ali mu grozil z nožem. Zaplet za zapletom ... Starši mariborskih članov plesne šole so nato spisali protestno pismo, s Krajncem so se sestali tudi na sestanku, a kot pravi sam, mu niso pustili do besede: »Zaradi moje zavzetosti do plesa, dela z otroki in polnoletnimi osebami, me veliko ljudi ne vidi kot prijaznega človeka. Ko se pridru- žiš ekipi, moraš biti na določenem nivoju, nižjega nisem sprejel. Če sem zato težil in včasih uporabil neprimerne besede, sem to počel iz enega razloga: za čimboljši rezultat. Da sem tiran, rečejo tisti, ki niso ničesar dosegli.“ Krajnc je zanikal kakršnokoli obliko fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja. Nezaslišano se mu zdi, da so nekateri mediji pov- zemali zapise z družbenih omrežij in celo objavljali njegovo ime, ga obtožili brez dokazov, ne da bi ga sploh vprašali za odziv. Samba: »Prekinili smo sodelovanje z zunanjim sodelavcem!« Natalija Banovič, lastnica plesne šole Samba, pravi, da so se po pričanju dveh plesalcev ostro distancirali od domnevnih dejanj zunanjega sodelavca za hip-hop znotraj plesne šole: »Izpoved naših dveh plesalcev je grozljiva in nam daje podlago, da prekinemo vsakršno sodelovanje z njegovim društvom in posledično s koordinatorjem hip-hopa pri nas. Ta je pri nas deloval dokaj samostojno, zato smo še toliko bolj šokirani nad dogajanji. To je delo za organe pregona. S področjem hip-hopa bomo delovali tudi v prihodnje, a pod novim vodstvom.« Plesalec Nejc je vložil prijavo na Policijsko postajo Maribor, neuradno naj bila vložena še ena skupinska ovadba proti Juretu Krajncu. »Starši smo želeli samo to, da ni naslednje žrtve. Če bi bil to edini dogodek, najbrž ne bi tako reagirali. Šlo je za skupek dogodkov v zadnjih dveh letih,« pravi Tašina mama. Zadeve so zdaj v rokah organov pregona. Dženana Kmetec Ptuj z Na Maistrovi cesti potrebni ukrepi za umiritev prometa Nujno potrebnega krožišča ne bo Čeprav je Maistrova cesta v gosto poseljenem in frekventnem naselju, kar pomeni, da je na njej tudi omejitev 50 km/h, posamezni vozniki vozijo krepko hitreje. Prekoračitve na odseku med križiščem pod ptujskim gradom in novim grajenskim mostom jim s postavitvijo merilnika hitrosti ni uspelo bistveno omejiti. Zagrebška, Ormoška in Maistrova so le nekatere izmed nevarnih (državnih) cest, kjer so prekoračitve, ki jih vsakodnevno dosegajo posamezni vozniki, izjemno velike. Prav gotovo bi bilo na teh smiselno izvajati pogostejše meritve hitrosti. Druge rešitve, ki so bile uvedene doslej, se namreč niso izkazale za najučinkovitejše. Pred nekaj leti je bil v smeri proti Grajeni postavljen merilnik hitrosti, ki voznike opozarja in obvešča, koliko vozijo. A to je veliko premalo, da bi se prometna varnost na tej poti, kjer je veliko pešcev, kolesarjev, pa tudi šolarjev, izboljšala. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so s problematiko na tej regionalni cesti seznanjeni. Toda rešitve, niti dolgoročne, ni na vidiku. Visoke hitrosti divji vozniki dosegajo pri križišču z naseljem Bratje Reš, pri lokalu Villa Monde (nekdanji Ring), kjer je velika sreča, da se še ni zgodila tragedija. O pobudi, ki se je pojavila pred časom, da bi prav na tem odseku namesto križišča uredili krožišče, kar bi tiste, ki preveč pritisnejo na plin, enostavno prisililo, da upočasnijo, pravijo: »Od križišča pod gradom do mostu čez Grajeno trenutno nimamo predvidenih aktivnosti, med naseljema Ptuj in Štuki pa bodo aktivnosti znane po sprejetju sprememb proračuna za leti 2023 in 2024.« DK Foto: ČG Na tem odseku Maistrove bi lahko umirili promet in hkrati izboljšali vidljivost ter prometno varnost za voznike z ureditvijo krožišča. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 2. septembra 2022 Ptuj z Kmalu bo objavljen ponovljen razpis Starše z V več naseljih končno manjša poplavna ogroženost Kdo si bo upal najeti lokal na gradu? Za gradnjo protipoplavnih zidov 1,5 milijona evrov Z vidika razvoja gostinske dejavnosti na Ptuju je letošnje leto pomembno. Za lokal na mestni tržnici so k sreči našli novega najemnika, tudi lično urejen mobilni objekt v Ljudskem vrtu je to poletje začel obratovati. Za grajsko kavarno pa je sezona izgubljena. Kljub precej nižji najemnini kot na omenjenih lokacijah sreče z iskanjem najemnika doslej niso imeli. Foto: ČG Kakšnih večjih sprememb v ponovljenem razpisu ne bo, cena in pogoji najema ostajajo nespremenjeni. »Najbrž bomo že ta mesec ponovili razpis in skušali najti najemnika za naslednjo sezono, ki bo prepoznal poslovno priložnost na tej idilični lokaciji grajskega kompleksa. Razpis bo objavljen toliko prej, da bo imel gostinec čas za pripravo in ureditev vsega potrebnega,« pravi Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Zaveda se, da je letošnja sezona izgubljena: »Nekateri potencialni najemniki so izkazali interes in prišli tudi na oglede, skušali smo jim priti nasproti tudi v njihovih predlogih in pobudah, ampak prijav na razpisu ni bilo. Dovolili bi tudi daljši odpiralni čas, kot ga ima muzej, seveda ob predpostavki, da bi poskrbeli za zaklepanje dvorišča in podobno,« zagotavlja Lorenčič. Kar nekaj kritik je namreč bilo na račun delovnega časa lokala, ki je – glede na razpis – enak kot obratovalni čas muzeja. A direktor izpostavlja, da so fleksibilni pri reševanju odprtih vprašanj in so vse te zadeve pripravljeni uskladiti z novim najemnikom. »Vse bo stvar dogovora,« obljublja. Najemnina na gradu dejansko ni visoka, v prvem razpisu je znašala 588 evrov mesečno, nato so jo s soglasjem ministrstva znižali na 412 evrov. Zaradi zakonskih omejitev je dodatno ne morejo nižati. V ta znesek pa je zajet delno opremljen prostor v velikosti 90 m². DK Več območij v občini Starše je poplavno ogroženih, predvsem naselja Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje. To so pokazali tako hidravlični izračuni kot poplave leta 2012, ko je bilo pod vodo več objektov, do dveh kmetij pa je bilo mogoče dostopati le s čolnom. Po desetih letih bodo na najbolj kritičnih točkah končno začeli graditi visokovodne nasipe oz. zidove in nameščati montažne protipoplavne panele (individualni ukrepi). Kot so sporočili z Direkcije RS za vode, je za naložbe v Rošnji in Loki že izdelana projektna dokumentacija, prav tako jim je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Za območje Starš in Zlatoličja pa si trenutno prizadevajo pridobiti pravice za gradnjo na zemljiščih, ki so potrebna za realizacijo projekta. »Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca za izvedbo del je objavljena na Portalu javnih naročil. Če bodo ponudbe primerne, bi izvajalca lahko izbrali predvidoma do novembra 2022. Rok za izvedbo del je 360 dni od sklenitve pogodbe. Ocenjena vrednost gradbenih del je 1.560.000 evrov brez DDV,« so pojasnili na Direkciji in dodali, da bodo na območju starške občine zgradili skupno okoli 1.500 metrov visokovodnih nasipov oz. zidov višine med 1,3 in 3 metri, ter na več mestih namestili montažne protipoplavne panele. Prispevek države znaša nekaj manj kot tri milijone evrov Foto: Občina Starše Poplave v občini Starše pred desetimi leti bo predvidoma zaključil do konca prihodnjega leta. Njegov glavni namen je zmanjšanje poplavne ogroženosti ob reki Dravi in njenih zalednih pritokih na območjih občine Ptuj, Duplek, Maribor in Starše. Na Ptuju bo gradbena dela v višini pet milijonov evrov izvedlo podjetje VGP Drava Ptuj V spomin na babico in dedka Vse omenjene investicije bo Direkcija RS za vode izvedla v okviru projekta »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje ptujske Drave«, ki znaša 14,8 milijona evrov (z DDV), od tega prispeva 550.000 evrov Sklad za vode. Preostanek vrednosti projekta delno financirata Evropska unija (80 % oz. 11,4 milijona evrov) in država (20 % oz. 2,8 milijona evrov). Projekt se sicer izvaja od leta 2020 in se Trojiška gostilna Na griču je bila že nekaj časa zaprta, mlada para iz družine Žgajner iz Voličine pa sta v njej videla novo poslovno priložnost in jo znova odprla. Podravje z Sončne elektrarne in hranilniki energije Sveta Trojica z Gostilna Na griču z novo vsebino V mestni občini Ptuj bodo izvedli investicije za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Ljudskega vrta na Ptuju, Vičave, Črete in na potoku Rogoznica (izvedba suhega visokovodnega zadrževalnika). Pogodbe v vrednosti 5,5 milijona evrov so sklenili z izvajalcem del VGP Drava Ptuj. Ureditve na območju Ljudskega vrta so v Gradnja protipoplavnega zidu tudi ob kulturni dvorani v Rošnji Pred desetimi leti je bila pod vodo tudi kulturna dvorana v Rošnji, ki jo upravlja KUD Franca Ilca Rošnja-Loka. Kot se spominja predsednik Marjan Malek, so bile takrat stene uničene do višine metra in pol, nekaj opreme jim je uspelo rešiti. Občina je nato dvorano v celoti prenovila. Objekt je bil v zadnjih letih nekajkrat poplavno ogrožen, dvakrat so na vhodna vrata namestili posebno zaščito, ki je preprečila, da bi voda znova zalila prostore. Prav zato so sedaj zelo veseli, da bodo v neposredni bližini objekta končno izvedli še gradnjo protipoplavnega zidu. To je namreč posebna komisija ugotovila že pred leti, vendar se vse do letos na tem področju ni zgodilo nič. zaključni fazi. Sanacijo zajed na območju Vičave izvajajo s tehnologijo vgrajevanja tetrapodov. Za območji Črete in Rogoznice zaključujejo izdelavo projektne dokumentacije, tečejo pa tudi aktivnosti za pridobivanje pravice graditi na zemljiščih. Estera Korošec Je pot do samooskrbe v gospodinjstvu sploh možna? V luči splošne draginje, ki jo povzroča nebrzdana rast cen energentov in energije, številni razmišljajo o možnostih alternativnih energetskih virov, ki bi zmanjšali redne mesečne stroške v gospodinjstvu. Foto: SD Mlada para iz Voličine sta nekdanjo trojiško gostilno Na griču obudila v restavracijo Pri babici Marici na griču. Tako je tam od prejšnjega konca tedna že mogoče kaj dobrega prigrizniti in popiti. Za začetek so odprli spodnje prostore, ki so jih poimenovali Pepijeva klet, kmalu sledi še odprtje zgornjega dela, v katerem bo restavracija Pri babici Marici na griču. Za vsem skupaj stoji simpatična zgodba, v kateri glavne vloge igrajo Mitja, Lara, Matjan in Janja. »Moj fant Mitja je mladi prevzemnik kmetije v Voličini, ki se je specializirala za rejo krškopoljskih prašičev in kuncev. Mislim, da smo danes največji rejci te avtohtone pasme pri nas. Njegov brat Matjan je kuhar, zato je sledila skoraj logična ideja o družinski restavraciji, v kateri bi ponujali domače dobrote z neko dodano kulinarično vrednostjo,« pripoveduje Lara Razpor. Najprej so jo odprli v Zamarkovi, kjer je bila nekoč Nona, ki se je, kot je znano, nato preselila v Mursko Soboto, slednjič pa sklenili, da bi lahko bila gostilna Na griču v Sveti Trojici tista prava lokacija, ki so jo iskali. »Lokal bo nosil ime po Žgajnerjevi babici Marici, s katero se je vse začelo. Babica je začela s kmetijo, daleč naokrog je veljala tudi za odlično kuharico, tako da se ji z restavracijo nekako zahvaljujemo in poklanjamo njenemu spominu, z bifejem pa prav tako dedku Pepiju. Pri babici Marici na griču je že mogoče pojesti dobro malico in kakšne preproste jedi, kot so razni hamburgerji, perutničke in rebrca. »Ponudbo bomo v restavraciji seveda razširili in dvignili na višji nivo, poleg domačega mesa na jedilniku pa bomo ponudili tudi v našem rastlinjaku pridelano zelenjavo.« SD Povpraševanje po sončnih elektrarnah za individualno rabo je v porastu. Lastnik sončne elektrarne se ima možnost odločiti, ali jo bo imel zgolj za lastne potrebe ali pa bo poleg lastne rabe viške proizvedene elektrike prodajal. Če se odloči za slednje, je treba elektrarno priključiti v omrežje, kar je danes marsikje velika težava oziroma sploh nemogoče, saj je omrežje poddimenzionirano. Za samooskrbno elektrarno lastnik soglasja za priključitev v omrežje ne potrebuje, pridelano elektriko porabi sam, višek pa shrani v lastnem hranilniku. Čeprav bi imeli lasten vir in hranilnik, ni nujno, da bi bila elektrika vedno na voljo. V podjetju NGEN, ki se ukvarja z rešitvami na področju sončnih elektrarn, so kot najoptimalnejšo rešitev za gospodinjstvo navedli sončno elektrarno moči od šest do sedem kilovatov z enim hranilnikom. Okvirna cena za takšen komplet je pri njih 15.000 evrov. Da bi bili z lastno sončno elektrarno in hranilnikom popolnoma samooskrbni, se pravi neodvisni Foto: ČG Četudi imamo sončno elektrarno in hranilnik energije, to ne zagotavlja 100-odstotne samozadostnosti. Po oceni podjetja NGEN je treba kljub temu 40 odstotkov elektrike še vedno koristiti iz javnega omrežja. Lahko bi si sicer namestili večjo elektrarno in več hranilnikov, kar pa bi pod vprašaj postavilo finančno upravičenost investicije. od javnega omrežja, ni zagotovila. Po pojasnilu NGEN je to tehnično izvedljivo, a zaradi potrebe po večjem številu hranilnikov in predimenzionirani sončni elektrarni, popolnoma nerentabilno. „Stroški investicije so previsoki,“ so razložili ter dodali, da kot najoptimalnejšo rešitev vidijo namestitev sončne elektrarne moči med šest in sedem kilovati ter hranilnik kapacitete 13,5 kWh in moči do sedem kilovatov. „Povprečna samozadostnost s takšnim sistemom znaša med 60 in 65 odstotki, razliko energije bi bilo treba odjemati iz omrežja,“ so povedali v NGEN, kjer kot najboljšo možnost vidijo kombinacijo samooskrbe s hranilnikom in prodajo viškov proizvedene elektrike. Šest- do sedemkilovatno sončno elektrarno je moč vgraditi na dobrih 30 m² strehe, vključuje pa od 16 do 20 sončnih panelov, odvisno od moči posameznega. Pri vgradnji sončne elektrarne je dobro biti pozoren na zanesljivost izvajalca in tudi na garancijsko dobo in pričakovano življenjsko dobo naprav. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 2. septembra 2022 5 Podravje z Vsako leto več vlog za občinske štipendije Denarne nagrade od občine do občine različne Novo šolsko oz. študijsko leto je že skorajda pred vrati in številne občine z občinskimi štipendijami skušajo spodbuditi dijake in študente k šolanju oz. jim olajšati finančno breme študijske oz. šolske poti. Razpis za dodelitev štipendij v šolskem/študijskem letu 2022/2023 je že objavila Občina Videm. V občinskem proračunu je za štipendije predvidenih 45.000 oz. 23.300 za drugo polovico koledarskega leta, ni pa še znano, koliko štipendij bo podeljenih, niti kolikšna bo njihova višina, saj je oboje odvisno od števila podanih vlog, so pojasnili na občini. V Vidmu so do štipendije upravičeni dijaki oz. študenti, ki dosegajo najmanj prav dober uspeh oz. povprečno oceno osem, ne prejemajo drugih štipendij in imajo že vsaj tri leta prijavljeno stalno bivališče na območju občine. Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli tisti, ki imajo višji uspeh oz. boljšo povprečno oceno v preteklem šolskem oz. študijskem letu. Število štipendij je omejeno z višino predvidenega denarja v proračunu, žu- pan pa je tisti, ki odloči o številu štipendij. Kot opažajo na občini, tako je zapisano v rebalansu proračunu, se na razpis vsako šolsko leto prijavlja več dijakov in študentov, zato so se že lani načrtovana sredstva za leto 2021 z 38.880 evrov v drugi polovici leta zvišala na 45.360 evrov. Sicer pa je štipendijo v šolskem letu 2020/2021 prejemalo 39 štipendistov, v prvi polovici šolskega leta 2021/2022 pa deset več. Višina štipendije s pravilnikom ni določena, zapisano je le, da štipendija znaša do 45 % minimalne plače mesečno, za študente pa do 60 % minimalne plače mesečno. Sicer pa je štipendija lani v Vidmu za dijake in študente znašala 90 evrov, štipendisti pa so jo prejemali vseh 12 mesecev. Rok za oddajo vlog na letošnji razpis za dodelitev štipendij je 16. september. Majšperk – denarne nagrade za diplomante in maturante V Majšperku sta aktualna dva razpisa pomoči oz. nagrajevanja dijakov in študentov. Denarno nagrado prejmejo dijaki za opravljeno maturo, in sicer v višini 50 evrov, ter študentje za pridobitev naziva – torej opravljena diploma na dodiplomskem (100 evrov) oz. podiplomskem študiju (200 evrov). Občina je za te nagrade rezervirala 2.000 evrov, zadnji rok za oddajo vloge pa je 30. november.Ob tem v Majšperku podeljujejo tudi denarno pomoč nadarjenim študentom za bivanje v tujini, ki se za študij na tujem odločijo, ker pri nas ni ustreznih študijskih programov. Rok za prijavo je 21. september, višino denarne pomoči za izobraževanje v tujini znaša 130 evrov na Foto: arhiv Svet24 Občine na pomoč dijakom in študentom z denarnimi nagradami in štipendijami mesec. V pravilniku o dodeljevanju denarnih pomoči za izobraževanje je predvidena še podelitev denarne pomoči za študente in dijake, ki imajo status športnika ali kulturnika in dosegajo izjemne rezultate na državnem nivoju ter denarne pomoči za študente v poklicih, ki so posebnega pomena za Občino Majšperk. Županja Darinka Fakin je dejala, da bosta razpisa objavljena predvidoma septembra. V Podlehniku razpis za štipendije oktobra Foto: ČG Višina štipendij se med občinami močno razlikuje, v Podlehniku za študente znaša 80 evrov, v Slovenski Bistrici 100 evrov več. V Podlehniku so lani za preteklo šolsko leto razpisali 12 štipendij, in sicer v višini 60 evrov za dijake, 80 evrov pa je znašala štipendija za študente. Od tega je bilo šest štipendij namenjenih dijakom in študentom z izstopajočim uspehom ter šest štipendij za šolajoče se občane s šibkejšim socialnim statusom. Za štipendije so v proračunu predvideli 10.080 evrov. Tudi letos bo enako, je zagotovila direktorica občinske uprave Nina Lozinšek, občani pa lahko razpis pričakujejo oktobra. razpisujejo, prav tako ne denarnih nagrad za dijake. Denar iz proračuna, in sicer 100 evrov, prejmejo študentje za opravljeno diplomo. V Makolah šteje tudi deficitarnost poklica V Slovenski Bistrici 360.000 evrov za štipendije Lani so bile razpisane štiri štipendije za dijake in štiri štipendije za študente. Prednost pri pridobitvi štipendije ima dijak oz. študent z boljšim uspehom, 30 od 100 točk pa doprinese tudi izbira deficitarnega poklica, torej poklica, ki ga na trgu delovne sile primanjkuje. Razpis za štipendije bo tudi letos objavljen predvidoma sredi septembra, višina štipendije pa naj bi ostala na lanski ravni, kar pomeni 130 evrov za dijaka in 160 evrov za študenta. Žetale – denarna nagrada študentom V najmanjši haloški občini po številu prebivalcev štipendij ne V največji občini v tem delu Podravja je bilo v minulem študijskem letu 141 občinskih štipendistov. Osnovna višina štipendije v Slovenski Bistrici znaša 180 evrov, dodatek za bivanje je 50 evrov, kdor pa sodi med pet odstotkov najboljših študentov v generaciji, prejme še 30 evrov dodatka za uspeh. Pogoj za pridobitev občinske štipendije je povprečje, in sicer za študente naravoslovja, tehnike in medicine znaša najmanj osem, za študente ostalih smeri pa najmanj 8,5. Skupno imajo v proračunu za štipendije rezerviranih kar 360.000 evrov. Mojca Vtič Trnovska vas z Svetniški ne za ustanoviteljski delež v mariborskih lekarnah »S tako zavezo si zapiramo vrata« Ker v Lenartu ne izpolnjujejo pogojev za dodatno lekarno, so jim lani s predajo svojih kvot pomagali v Trnovski vasi. A to ni bilo dovolj, saj so se v ozadju očitno začele bitke za to, kdo bo domoval v novi lekarni: ali Javni zdravstveni zavod mariborske lekarne Maribor ali kateri od zasebnikov. »Zadeva je šla tako daleč, da so sledile pritožbe na zdravstveno ministrstvo, ki je nato odločilo, da ni več dovolj, če samo predaš kvote, ampak moraš po novem postati tudi soustanovitelj lekarne. To v našem primeru pomeni, da bi Trnovska vas v javni zavod Mariborske lekarne vstopila z ustanoviteljskim deležem,« razlaga trnovski župan Alojz Benko. Del sistema Mariborske lekarne so poleg Maribora z največjim, 74,11-odstotnim deležem še občine Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Šentilj, Duplek, Starše, Lenart in Sveta Ana, zdaj pa bi se mu pridružili še v Svetem Juriju v Slovenskih goricah in Trnovski vasi. »V ta namen bi nam občina Lenart odstopila del svojega ustanoviteljskega deleža, natančneje 0,39 odstotka, glede na število prebivalcev pač. Pripravili so pravne podlage za prenos deleža in spisali spremenjeni odlok, na nas pa je, da ga sprejmemo ali ne,« je dejal Benko, svetniki pa nad lenarško ponudbo niso bili navdušeni. Nasprotno, Andreja Krajnc je pojasnila, zakaj je ne podpira. »Naši občani veliko bolj kot na Lenart gravitirajo na Ptuj, ne nazadnje je tam tudi naša upravna enota. Menim, da bi nam lahko takšna soustanoviteljska zaveza preprečila kakšne načrte v prihodnosti. Morda se kdaj standardi spremenijo do te mere, da bomo v Trnovski vasi razmišljali o svoji lekarni, pa je zaradi tega koraka, če ga naredimo, ne bomo mogli odpreti.« Z njo se je strinjal tudi Manfred Jakop: »Pustimo, kot je, ne zavežimo si rok in se ne podajajmo v nobeno soustanoviteljstvo.« Kot je znano, si v Lenartu želijo še eno lekarno.»Dosedanja pri Zdravstvenem domu Lenart ostaja, drugo pa bi Mariborske lekarne rade uredile v novem trgovskem centru v industrijski coni. Zaradi povečanega števila prebivalcev v mestu Lenart in občinah, ki gravitirajo nanj, se zadnje čase kaže vse večja potreba po dodatnih lekarniških storitvah, pri čemer je svojo vlogo odigrala tudi epidemiološka situacija, ki terja posebne ukrepe v tej smeri,« je takrat dejal lenarški župan Janez Kramberger. »Za dve lekarni pa moramo skladno z določili zakona o lekarniški dejavnosti zagotoviti število 12.000 prebivalcev, česar še nismo dosegli. Zato potrebujemo kvote še kakšne okoliške občine in smo se obrnili na Trnovsko vas, ki je s svojimi približno 1.400 prebivalci pravšnja za pridobitev soglasja za odprtje druge lekarne.« Zadostne kvote pri pridobivanju Foto: SD Trnovska vas je Lenartu sicer predala svoje lekarniške kvote, a si ne želi ustanoviteljskega deleža v Mariborskih lekarnah, so sklenili svetniki. teh soglasij pa niso osamljena težava, saj pestijo številne manjše občine. Pred časom so svoje sosede, med drugim tudi Sveti Andraž, za lekarniške kvote snubili v Cerkvenjaku, lenarška prošnja pa pravza- prav sploh ni edina, ki so jo prejeli v Trnovski vasi. Že pred tem so jo na njih naslovili tudi v Sveti Trojici, a so jo svetniki takrat zavrnili. Menili so, da je lokacija Svete Trojice njihovim občanom preveč s poti, poleg tega manjše lekarne po njihovih izkušnjah z bližnjim Destrnikom niso dovolj dobro založene in ne ponujajo vseh lekarniških storitev, ki jih je stranka deležna v večjih lekarnah. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 2. septembra 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z V Razvojni ambulanti vse več otrok z govorno-jezikovnimi motnjami Spodnje Podravje z Ekonomske cene vrtcev v občinah Čakalne vrste za otroke z različnimi težavami so predolge Med vrtci v spodnje- V Razvojni ambulanti s centrom za zgodnjo obravnavo, ki deluje v okviru otroškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, obravnavajo otroke z najrazličnejšimi težavami; od razvojnih zaostankov do motenj na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem in govornem področju. Pred uvedbo Centrov za zgodnjo obravnavo so bili usmerjeni predvsem v spremljanje razvoja motorike, leta 2019 pa so prevzeli tudi pripravo diagnostične ocene in timsko ocenjevanje otrokovih potreb po dodatni strokovni pomoči v vrtcu. Ker se je število otrok zaradi tega povečalo, se srečujejo z vedno daljšimi čakalnimi dobami, pa tudi pomanjkanjem nekaterih strokovnih delavcev, predvsem logopedov. Kot je povedala pediatrinja Vesna Kunčnik, vodja Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo, opažajo, da so pri predšolskih otrocih najpogostejše težave na govorno-jezikovnem področju, srečujejo se tudi z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, precej je tudi otrok z motnjami avtističnega spektra. »V predšolskem obdobju imajo otroci res veliko težav na področju komunikacije, pozornosti. To delno pripisujemo tudi temu, da preveč časa preživijo pred zasloni, prav tako kot njihovi starši. Pogovora je tako vse manj, pa tudi pripovedovanja, branja. Še dodatno pa so se težave povečale v času epidemije, ko so otroci še več časa preživeli pred televizorji in pametnimi telefoni.« Da ima otrok težave, lahko prepoznajo starši, zaposleni v vrtcu ali otrokov izbrani osebni zdravnik. Slednji otroka napoti v omenjeno razvojno ambulanto, kjer ga najprej pregleda specialist pediater, ki nato glede na zaznane težave otroka napoti k sodelavcem znotraj tima na obravnave. Če pri otroku zaznajo izrazite primanjkljaje, skličejo sestanek multidisciplinarnega tima, na katerem sodelujejo tudi starši in strokovni delavci vrtca, v katerega je otrok vključen. Zapisnik multidisciplinarnega tima je osnovni dokument, na podlagi katerega pridobi otrok pravico do dodatne strokovne pomoči v vrtcu. V zapisniku so zapisane predvidene oblike pomoči – dodatna strokovna pomoč, prilagoditve, potreba po spremljevalcu ali preusmeritev v za otroka ustreznejši program. Izvajalci dodatne strokovne pomoči so glede na otrokove potrebe lahko logopedi, specialni in rehabilitacijski pedagogi, socialni pedagogi, psihologi, vzgojitelji z dodatnimi znanji … Kunčnikova: »Tako dolgo čakanje na logopeda je nesprejemljivo« Po oceni Kunčnikove je izjemno pomembno, da je otrok že v času obravnave deležen pomoči in ne čaka doma na oceno neke institucije oz. njenih zaposlenih. Otroci, ki imajo na primer težave z govorom, so napoteni k logopedu, po potrebi tudi k ostalim članicam tima in so deležni obravnav do zagotovitve dodatne strokovne pomoči v vrtcu. V ptujski ambulanti še gradijo tim, trenutno si delo delita dve zdravnici, saj ob Razvojni ambulanti pokrivata še otroški oddelek in druge specialistične ambulante. Tim sestavljajo še tri fizioterapevtke, delovna terapevtka, psihologinja, logopedinja, socialna delavka, medicinske sestre in administratorka. Ob pridobitvi razširjenega programa in z razširitvijo tima se soočajo z veliki prostorskimi težavami, ki omejujejo tudi nadaljnjo nadgradnjo tima. »Sodelujemo s specialnimi pedagoginjami iz vrtcev, saj smo na tem področju še kadrovsko podhranjeni. Glede na potrebe bi v regiji nujno potrebovali večje število logopedov. Trenutno imamo v okviru naše Čakalne vrste se podaljšujejo »Zaradi povečanega obsega dela se v naši ambulanti nedopustno podaljšujejo čakalne vrste za naše najmlajše paciente, zato jim vse težje zagotavljamo zgodnjo obravnavo v pravem pomenu besede,« je poudarila Vesna Kunčnik, vodja Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Ptuj. Foto: ČG Vesna Kunčnik, vodja Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Ptuj V Centrih odločajo o dodatni strokovni pomoči v vrtcu Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo je namenjena spremljanju in zgodnji obravnavi otrok z rizičnimi dejavniki oz. večjim tveganjem za motnje v razvoju (nedonošenost, obporodni zapleti, prebolele okužbe osrednjega živčnega sistema, poškodbe, uživanje drog v nosečnosti …) ter otrokom s pomanjkljivim razvojem ali z nenormalnimi nevrološkimi znaki, s prirojenimi anomalijami, otrokom z genetskimi ali nevrološkimi boleznimi, ob okvarah vida ali sluha … Spremlja in obravnava otroke in mladostnike do 18. leta z različnimi težavami v razvoju. Po spremembi zakonodaje leta 2019 so se razvojne ambulante nadgradile s Centri za zgodnjo obravnavo in nanje se je prenesla obravnava ter ocenjevanje otrokovih potreb po dodatni strokovni pomoči v vrtcu. Pred tem je bilo področje izdaje odločb za usmerjanje predšolskih otrok v domeni Zavoda RS za šolstvo. ambulante redno zaposleno samo eno logopedinjo, kar je glede na potrebe veliko premalo,« je dejala Kunčnikova. V Zdravstvenem domu Ptuj sta sicer še dve, vendar je treba tam na prvo obravnavo čakati dve leti, zato se starši raje obračajo na razvojno ambulanto. Velikokrat se torej zgodi, da morajo otroci več mesecev čakati na obravnavo pri logopedu. Prav tako izdaja zapisnika multidisciplinarnega tima ni zagotovilo za dodatno strokovno pomoč logopeda v vrtcu, saj je logopedov po vsej Sloveniji premalo Foto: Pexels.com V podravski regiji je premalo logopedov. in se pogosto zgodi, da vrtec ne more zagotoviti dodatne strokovne pomoči logopeda, čeprav bi njegovo pomoč potrebovali čim prej. So pa ti otroci naprej deležni logopedskih obravnav v okviru ambulante, v okviru vrtca pa se jim nudi pomoč specialnega pedagoga ali vzgojitelja z dodatnimi znanji. V zgodnjem obdobju se namreč v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika. »Tako dolge čakalne dobe za logopedsko obravnavo so za predšolsko obdobje nesprejemljive,« poudarja Kunčnikova. Otroci z ustrezno ambulantno obravnavo, tisti z večjimi težavami, pa z dodatno pomočjo v vrtcu lažje napredujejo, velikokrat lahko svoje primanjkljaje povsem omilijo, kar jim omogoča boljši začetek nadaljnjega izobraževanja. Multidisciplinarni tim pred vstopom v osnovno šolo predlaga program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca. Če primanjkljaji v predšolskem obdobju niso odpravljeni, starši pred prehodom otroka v osnovno šolo v sodelovanju z vrtcem vložijo zahtevo za začetek postopka usmerjanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, na Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Estera Korošec Primerjava cen v vrtcih spodnjepodravskih občin kaže, da se te med seboj precej razlikujejo, saj se po zakonsko določeni metodologiji ekonomske cene vrtcev oblikujejo glede na stroške dela, storitev in materiala ter stroške živil za otroke. V stroške dela so vključene plače, obvezni prispevki delodajalca in drugi stroški dela, kot so dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, sredstva za delo sindikalnega zaupnika v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Izračunajo se tako, da se stroški dela za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev za programe istovrstnih oddelkov delijo z normativnim številom otrok v posameznem oddelku. K temu se dodajo še stroški delavcev, ki neposredno ne delajo v oddelkih. Umetno nižanje stroškov? Med stroške storitev in materiala sodijo funkcionalni stroški objekta, kot so ogrevanje, komunalne storitve, tekoče vzdrževanje, zavarovanje, in stroški, povezani z osnovno dejavnostjo, kot so nakup didaktičnih igrač, strokovno izpopolnjevanje in pisarniško poslovanje. V vrtcih, ki v manjših občinah praviloma spadajo pod okrilje tamkajšnjih osnovnih šol, ugotavljajo, da stroški naraščajo iz meseca v mesec, a se tega problema za zdaj lotevajo različno: eni z dvigom cen, drugi pa gredo staršem nasproti z »umetnim nižanjem«, kot je slišati pojasnila tistih, ki so cene dvignili, ob koncu proračunskega leta pa nato iz občinskih proračunov pokrivajo nastale primanjkljaje. Iz priložene tabele, ki prikazuje ekonomske cene vrtcev v Spodnjem Podravju za prvo in drugo starostno obdobje ter za kombinirane oddelke, kjer jih imajo, je razvidno, da je bila večina aktualnih cen sprejeta lani, najpogosteje so začele veljati s 1. septembrom. Nekaj jih je cene novim razmeram na trgu letos že prilagodilo, bodisi takoj v začetku leta bodisi marca, maja ali junija. Samo v Cirkulanah, Žetalah in na Ptuju cen niso spreminjali že vse od leta 2020, a to obenem ne pomeni, da so tamkajšnje cene zaradi tega trenutno tudi najnižje. Poenotenje cen na državnem nivoju? Če bi bilo financiranje predšolske vzgoje v domeni države, tako kot je šolske, bi lahko vrtec stal enako za vse, in to od Kopra do Murske Sobote. »Tako bi bilo najbolje, občine bi to seveda takoj pozdravile, a v obstoječem sistemu to zdaj ni možno. V manjših občinah spadata vrtec in osnovna šola pod streho skupnega zavoda, zato je seveda še toliko bolj nesmiselno, da za ene plačuje lokalna skupnost, za druge pa država, a tako pač je,« pravi Nina Lozinšek, direktorica občinske uprave v Podlehniku. Z njo se strinja tudi trnovski župan Alojz Benko: »Ravnatelj predlaga kadre in cene, na občinskem svetu o tem razpravljamo pol ure, nato pa dvignemo roke, ker tako ali tako nimamo nobenega vpliva, samo plačniki smo.« Ali so kdajkoli predlagali, da bi bilo na državnem nivoju sistemsko urejeno tako, da bi starši povsod po Sloveniji, seveda glede na dohodninski razred, plačali za vrtec enako, smo vprašali še na Skupnost občin Slovenije, kjer so nam odgovorili, da takšnega predloga niso nikdar podali. Štajerski TEDNIK petek z 2. septembra 2022 petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 zelo različne, odvisne od več dejavnikov podravskih občinah tudi 150 evrov razlike Foto: pexels.com Delež, ki ga od cene programa vrtca glede na dohodninski razred plačajo starši Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v €) Plačilo staršev (v % od cene programa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 do 200,78 od 200,79 do 334,64 od 334,65 do 401,58 od 401,59 do 468,50 od 468,51 do 591,22 od 591,23 do 713,91 od 713,92 do 914,71 od 914,72 do 1.104,33 od 1.104,34 0 10 20 30 35 43 53 66 77 Vir: MDDSZ Plačilo odvisno od dohodkov Foto: ČG Nekatere občine krijejo razliko Z novim šolskim letom so nove cene vrtca že potrdili svetniki v Cerkvenjaku in Svetem Andražu. Polna cena cerkvenjaškega vrtca za prvo starostno obdobje bo po novem višja za 3,73, za drugo pa za 1,87 evra, s čimer, kot pravi ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc, zgolj usklajujejo dejanske stroške in število otrok v oddelkih. Drugačna bo ekonomska cena tudi v vitomarškem vrtcu, ki pa se bo za prvo starostno obdobje celo nekoliko znižala, in sicer za 4,43 evra, medtem ko bo za drugo starostno obdobje za 15,79 evra višja. V Spodnjem Podravju je za prvo starostno obdobje sicer najvišja ekonomska cena v Podlehniku in ormoških vrtcih, saj tam že od lanskega septembra znaša 600,51 oziroma 572,23 evra, vendar so svetniki v obeh občinah sprejeli sklep o subvencionirani ceni za svoje občane. Po novem je tako cena vrtca za male Podlehničane in Ormožane v oddelkih prvega starostnega obdobja znižana na 510,43 oziroma 470 evrov, saj razliko do polne ekonomske cene krije občinski proračun. Foto: ČG Ekonomske cene vrtcev v Spodnjem Podravju Prvo starostno obdobje (v €) Drugo starostno obdobje (v €) Kombinirani oddelek (v €) Benedikt (1. 5. 2021) 517,87 375,87 / Cerkvenjak (1. 9. 2021) (1. 9. 2022) 438,19 441,92 351,41 353,28 356,48 / Cirkulane (1. 11. 2020) Destrnik (1. 1. 2022) Dornava (1. 9. 2021) Gorišnica (1. 12. 2021) Hajdina (1. 2. 2021) Juršinci (1. 6. 2022) Kidričevo (1. 9. 2021) Lenart (1. 9. 2021) Majšperk (1. 1. 2022) Markovci (1. 3. 2022) 513,32 535,60 548,61 485,08 498,30 536,97 502,57 420,39 507,41 510,00 425,27 383,80 381,08 357,32 371,15 407,87 380,34 321,15 393,83 386,00 / 434,53 / 399,07 371,15 / / 357,33 / 440,00 Ormož (1. 9. 2021) subvencionirana (1. 1. 2022) 572,23 470,00 428,46 380,00 464,08 410,00 Podlehnik (1. 9. 2021) subvencionirana (1. 9. 2021) 600,51 510,43 466,79 425,37 / 362,11 Ptuj (1. 11. 2020) subvencionirana (1. 11. 2020) 568,36 505,84 423,67 416,04 479,85 470,25 Središče ob Dravi (1. 9. 2021) Sveta Trojica (1. 9. 2021) 494,56 490,00 399,46 370,00 447,01 390,00 Sveti Andraž (1. 9. 2021) (1. 9. 2021) 459,05 454,62 395,80 411,59 / / Sveti Tomaž (1. 9. 2021) Trnovska vas (1. 1. 2022) 568,66 536,11 399,33 384,00 439,75 432,03 Videm (1. 3. 2022) subvencionirana (1. 3. 2022) 489,51 454,01 372,32 371,53 407,95 394,92 Žetale (1. 9. 2020) 556,29 446,15 / Vir: MIZS Foto: MH Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v deležu od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred. Znižano plačilo lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni, vrtec pa je brezplačen tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Tabela prikazuje devet dohodkovnih razredov, višino povprečnega mesečnega dohodka na osebo in posledično delež, ki ga morajo za ceno programa v vrtcu plačati starši. Nihče torej ne plača polne cene: uvrščeni v prvi dohodkovni razred imajo vrtec brezplačen, največ, 77 odstotkov ekonomske cene, pa plačajo starši iz devetega dohodkovnega razreda. še najnižja v Cerkvenjaku, vendar ga z novim šolskim letom ukinjajo, s 357,33 oziroma 362,11 evra pa mu sledita Lenart in Podlehnik. Lenarški vrtec najcenejši Pomagajo tudi drugje, kje, država ne ve Na lestvici visokih ekonomskih cen sledijo vrtci v Svetem Tomažu (568,66), na Ptuju (568,36) in v Žetalah (556,29). A tudi na Ptuju za starše s stalnim bivališčem v občini že od novembra 2020 velja znižana cena, ki znaša 505,84 evra. Po podatkih šolskega ministrstva je daleč najcenejši med vsemi vrtec v Lenartu, ki stane 420,39 evra, medtem ko na drugem mestu kljub skorajšnji podražitvi na 441,92 evra ostaja vrtec v Cerkvenjaku. Cena v lenarškem vrtcu je najugodnejša tudi za drugo starostno obdobje (321,15), sledita Cerkvenjak (353,28) in Gorišnica (357,32). S 466,79 evra je ekonomska cena najvišja sicer v Podlehniku, a je, kot že rečeno, znižana, tako da je s 446,15 evra trenutno najmanj prijazna v Žetalah. Če vzamemo pod drobnogled še ekonomsko ceno za kombinirani oddelek, kjer ga seveda imajo, ugotovimo, da je ta najvišja v dveh središčih: na Ptuju in v Ormožu. V ptujskih vrtcih znaša 479,85, v ormoških pa 464,08 evra, pri čemer je treba znova spomniti, da je cena v Ormožu subvencionirana za občane s stalnim bivališčem, in to na 410 evrov, na Ptuju pa na 470,25 evra. Kombinirani oddelek je tako dejansko najdražji v Središču ob Dravi (447,01) in Markovcih (440,00). S 356,48 evra je trenutno Razlika v ceni, od katere se izračuna delež, ki ga glede na dohodninski razred plačajo starši, je tako za prvo starostno obdobje v najdražji in najcenejši spodnjepodravski občini, ki sta Sveti Tomaž in Lenart, 148,27 evra. Za drugo starostno obdobje je največje cenovno odstopanje med Žetalami in Lenartom, saj znaša 125 evrov, za kombinirane oddelke pa med Središčem ob Dravi ter Cerkvenjakom oziroma Lenartom, in sicer gre za 89,68 oziroma 90,56 evra razlike. Ptuj, Ormož, Podlehnik in Videm pa niso edine občine v Sloveniji, ki so se v časih vse večje draginje odločile staršem pomagati pri plačilu vrtca s pokrivanjem razlike do ekonomske cene. Podobno so se za svoje občane že pred dvema letoma odločili v Ljutomeru, kasneje pa še v Puconcih. V Ljutomeru je ekonomska cena za prvo starostno obdobje, ki je določena na 525,69, subvencionirana s 65,69 evra, tako da znaša 460 evrov, za drugo starostno obdobje in kombinirane oddelke pa je s 394,07 znižana na 370 evrov, torej občina primakne 24,07 evra. V Puconcih imajo enotno ekonomsko ceno 498,45, ki jo subvencionirajo z 41,80 evra, tako da se cena za starše določi na podlagi znižane cene – 456,65 evra. Senka Dreu Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 2. 9. 2022 Podravje 8 stran 8 petek z 2. septembra 2022 Kidričevo z V Njivercah Dan z gasilci Bogato doživetje in poučne vsebine Člani PGD Talum so za male vedoželjneže organizirali Dan z gasilci. Družili so se zadnjo nedeljo v avgustu v športnem parku Njiverce. Otroci in drugi obiskovalci so imeli kaj videti in doživeti, še posebej jih je navdušila 30 metrov visoka gasilska platforma (dvižna ploščad). Na prireditvenem prostoru so prikazali delo služb zaščite in reševanja ter pripravili različne preizkušnje za otroke. Pomerili so se v vaji z vedrovko, labirintu, vodili žogico v cevi, sestavljali in uporabili so gasilnik, pletli vozle … „Prikazali smo jim veščine prve pomoči pod vodstvom Pavle Veler iz RK Cirkovce ter iskanje pogrešanih oseb po metodi mantrailinga pod mentorstvom Žive Bernik s psičko Talo in Maje Ekart s psom Elmondom. Seveda je vse navdušila dvižna ploščad, ki jo gasilci uporabljamo za reševanje na višini. Predstavili smo gasilsko opremo in tehniko, reševanje v zadimljenem prostoru ter gašenje kuhinjskega požara. Otroke, ki so sodelovali v igrah, smo nagradili, vse smo pogostili s palačinkami in torto,“ je povedala Iva Cizerl Ferčec, ki je skupaj s kolegico Mašo Šibila poskrbela za organizacijo prireditve. „Obisk in odziv Foto: PGD Talum Utrinek s prireditve Foto: MZ V organizacijo dogodka se je vključilo okoli 20 članov in članic PGD Talum, ki imajo prostore društva sicer v Talumovi industrijski coni. obiskovalcev sta izjemno dobra, nad pričakovanji. Smo več kot zadovoljni. Menim, da je to pravi način promocije gasilstva, kjer lahko najmlajši spoznavajo naše delo in njegov pomen. Čeprav gre za prikaz skozi igro, s tem otrokom predamo veliko uporabnega in koristnega znanja. Bistvo takšnih dogodkov je gasilstvo ljudem vcepiti v srce. Biti gasilec je res plemenito poslanstvo, ne vem, ali je lahko kaj lepšega,“ sta povedali Iva Cizerl Ferčec in Maša Šibila. PGD Talum je Dan z gasilci organiziralo drugič. Prvič so ga priredili skupaj z osnovno šolo Kidričevo v Parku mladosti. Zaradi korone prireditve nato ni bilo, letos jim jo je uspelo znova pripraviti, je povedal vodja mladine v PGD Talum Jure Pšajd. „V prvi vrsti je namen dogodka gasilstvo približati mladim. Naše društvo je specifično, ker nimamo gasilskega doma v naselju, naši prostori so v industrijski coni. V nekaterih dejavnostih smo zato nekoliko omejeni, zato smo se odločili, da priredimo dogodek za otroke in mladino. Vendarle sta pridobivanje in vzgoja podmladka ključna za društva, saj je to naša prihodnost. Organizacijo smo v celoti prepustili Ivi in Maši, ki sta se maksimalno potrudili. Prireditev je odlično uspela. Smo zadovoljni, zelo zadovoljni,“ je poudaril Pšajd. Da si želijo podmladek v društvu, je izpostavil tudi poveljnik društva Damir Sajič: „Prav temu je bila današnja prireditev namenjena.“ MZ Zavrč z Poudarek na čezmejnem sodelovanju gasilcev Nesreče ne poznajo zemljepisnih meja V manjših, obmejnih občinah gasilci ne skrbijo samo za požarno varnost, ampak tudi za organizacijo raznih dogodkov in povezovanje občanov. Tako je tudi v občini Zavrč, kjer so Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) ustanovili leta 1941. Praznovanje bi sicer morali organizirati že lani, vendar so ga zaradi epidemije prestavili. 80-letnico so tako obeležili s svečano sejo, na kateri so najzaslužnejšim članom podelili priznanja, gasilskim društvom, občinam in drugim posameznikom, s katerimi sodelujejo že vrsto let, pa so se zahvalili s spominskimi grbi. Anton Bratuša, predsednik PGD Zavrč, je v svojem nagovoru med drugim izpostavil pomen čezmejnega sodelovanja, saj požari in nesreče ne poznajo političnih in zemljepisnih meja. Vse od ustanovitve tako uspešno sodelujejo z gasilskim društvom Lovrečan-Dubrava. Vsaj enkrat na leto skupaj organizirajo večjo gasilsko vajo na eni ali drugi strani meje, srečujejo pa se tudi na družabnih dogodkih. Prav tako zelo dobro sodelujejo z okoliškimi gasilskimi društvi v Cirkulanah, Ptuju, Markovcih … Po besedah Bratuše vseskozi posodabljajo gasilsko tehniko in vozni park, zadnja pridobitev je bila pred 12 leti, ko so kupili novo vozilo za prevoz moštva. Za intervencije imajo na voljo nekaj manj kot 19 let staro gasilsko vozilo GVC 16/25, ki bo čez nekaj let odslužilo svojemu namenu, zato potihoma že razmišljajo o njegovi zamenjavi. Trenutno stanje voznega parka po oceni Bratuše ustreza potrebam završkega gasilskega društva, v primeru večjih intervencij na pomoč pokličejo sosednja društva. V Zavrču si prizadevajo, da bi ponovno vzpostavili pionirsko in mladinsko ekipo. Po epidemiji je namreč precej mladih opustilo gasilstvo. Letos so prepleskali zunanjost gasilskega doma Zadovoljni so tudi s stanjem in velikostjo gasilskega doma v Goričaku, ki je osrednji prostor za srečanja ter garažiranje vozil. Objekt Foto: PGD Zavrč Svečana seja v Kulturni dvorani Zavrč so v celoti obnovili pred 12 leti, letos pa so prepleskali še njegovo zunanjost in izvedli nekaj manjših popravkov v notranjih prostorih. V ta namen so v letu 2022 od završke občine prejeli okoli 20.000 evrov. V dvorani je prostora za okoli 70 ljudi, kar je dovolj za velikost njihovega društva. V objektu imata svoje prostore še Društvo mladih in Društvo upokojencev Zavrč. Od 90 članov je 24 operativcev, glede na nepredvidljive vremenske razmere se v zadnjih letih vse pogo- steje udeležujejo intervencij zaradi podrtih dreves ali razkritih streh. Večjih požarov na stanovanjskih ali drugih objektih na srečo ni bilo, se pa srečujejo z gozdnimi, travniškimi, pa tudi dimniškimi požari. Estera Korošec Trnovska vas z 16. reli starodobnih avtomobilov, motorjev in traktorjev Zaljubljeni v staro pločevino Razlika med starimi in novimi vozili je ogromna: zaradi napredka znanosti so slednja vse bolj tehnološko dovršena, tako daleč smo že, da manjka samo še malo malo, pa nas bodo vozila sama. A vse večje udobje in vrhunska tehnologija ne prepričata navdušencev nad starodobnimi vozili, da bi se odrekli svoji ljubezni do stare pločevine. Zbiranju in obnavljanju avtomobilov, motorjev in traktorjev muzejske starosti namreč mnogi posvečajo ves svoj prosti čas, njihove garaže pa krasijo jekleni lepotci, ki so vzdrževani bolj kot prenekatero novo vozilo. Člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas so minulo soboto organizirali 16. reli starodobnikov, na katerega so povabili vsa okoliška društva. Z vozili, ki se ponašajo z brezhibno delujočimi mašinami in bleščečo karoserijo, so se k trnovskim kolegom pripeljali somišljeniki iz Slovenske Bistrice, Maribora, Svete Gore, Juršincev in Destrnika. Približno 70 vozil se je najprej zbralo na travniku pri župnišču v središču Trnovske vasi, nato pa so se v povorki zapeljala po delu občine: na poti so si vozniki in njihovi sopotniki ogledali livarno Silva Rihtariča, poskusili peneča vina pri Nedelkovih, se ustavili v vinski kleti trnovskega župana Alojza Benka, nato pa se odpravili do Simoničeve domačije, kjer jih je čakala pogostitev iz Sive čaplje. Med vozili je bilo največ starih avtomobilov, relija se je udeležilo tudi več traktorjev in peščica motorjev, njihovi lastniki pa niso skrivali ponosa nad svojimi motoriziranimi ljubljenčki. Ste vedeli, da status starodobnika pridobi vsako vozilo, ki je starejše od 30 let? Poleg tega mora biti čimbolj avtentično, torej čim bolj podobno originalu, uporabljati pa se ga sme zgolj v ljubiteljske name- Foto: SD Na 16. reliju se je v Trnovski vasi zbralo približno 70 starodobnih vozil. ne in ne vsak dan. V Sloveniji je navdušencev nad starimi vozili veliko, vključeni so v posamezna društva, trenutno jih je 46, ta pa so od leta 1997 združena v Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS). V Zvezi so zadovoljni, da sta jim uspeli dve pomembni pridobitvi, in sicer gre za 80-odstotni popust pri plačilu cestnine in 90-odstotni pri zavarovanju, če ima vozilo status starodobnika, ki mu ga podelijo po opravljenem pregledu na AMZS. SD Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 9 Gospodarstvo petek z 2. septembra 2022 9 Slovenija z Kako realne so Petrolove rdeče številke iz poslovanja Vseskozi kovali dobiček, sedaj naenkrat izguba Petrol je pred tednom dni objavil podatke o poslovanju za prvo letošnje polletje. Pri 4,2 milijarde evrov prihodkov so ustvarili 1,3 milijona evrov izgube. Glede na višino prihodkov je izguba zanemarljivo majhna, 0,03-odstotka oziroma kot če bi pri 42.000 evrih ustvarili 13 evrov minusa. Da je možno rezultat tako ali drugače prilagajati z računovodskimi manirami, pa verjetno ni treba posebej omenjati. Kakorkoli, ob Petrolovi polletni izgubi je marsikdo na debelo pogledal. Še v prvem trimesečju so poslovali z zajetnim dobičkom, čez tri mesece z minusom. Objava rezultata poslovanja z izgubo je še isti dan povzročila padec vrednosti delnice, takoj v začetku novega tedna je bilo trgovanje s Petrolovimi delnicami na ljubljanski borzi zelo živahno. Naključje ali skrbno pripravljen scenarij? Druge družbe, ki se prav tako ukvarjajo s prodajo goriv in energentov (primer OMV), so v prvi polovici letošnjega leta ustvarjale rekordno visoke donose. Prihodki so se več kot podvojili, a kljub temu minus Poglejmo nekaj glavnih postavk poročila o Petrolovem polletnem Čisti dobiček družbe Petrol po letih (mio €) 2018: 91,8 2019: 105,2 2020: 72,3 2021: 124,5 Vir: poslovno poročilo rezultatu na ravni poslovne skupine. Prihodki so v primerjavi z lanskimi višji za 126 odstotkov, lani so znašali 1,8, letos 4,2 milijarde evrov. Nabavna vrednost prodanega blaga je letos znašala 3,9 in lani 1,6 milijarde evrov. Letošnja višina drugih, s poslovanjem povezanih stroškov je 229 in lanska 188 milijonov evrov. Stroški storitev so se v primerjavi z lanskim letom povišali za 18 milijonov evrov, stroški dela za dobrih deset in stroški amortizacije za osem milijonov evrov. Kupili hrvaškega trgovca z gorivi V Petrolu dvig stroškov storitev v glavnem pripisujejo višjim stroškom prevozov ter pripojitvi hrvaškega trgovca z naftnimi derivati Crodux derivati dva pod okrilje Petrolove poslovne skupine. Petrol je namreč lani kupil omenjeno podjetje na Hrvaškem, s čimer je pridobil 91 bencinskih servisov in s tem tržni delež pri južnih sosedih povečal na 23 odstotkov. Zakaj višji stroški storitev O dvigu stroškov so v Petrolu povedali: „Najbolj so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali stroški transportnih storitev, za 44 odstotkov. Dobra polovica tega povečanja je nastala zaradi višje prodaje goriv in derivatov na slovenskem trgu, preostali del pa zara- Foto: ČG Petrol, ki ob letošnjem polletju beleži izgubo, je v primerjavi z lanskim letom prodal 36 odstotkov več goriv in derivatov, medtem ko je bila prodaja zemeljskega plina in električne energije slabša od lanske. Prodaja plina se je prepolovila, prodaja elektrike je bila nižja za 14 odstotkov. di vključitve družbe Crodux derivati dva v skupino Petrol. Tudi stroški vzdrževanja so se v veliki meri povečali zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva v skupino Petrol, beležimo povečan obseg vzdrževanja objektov in opreme, pa tudi rast stroškov čiščenja in pluženja na bencinskih servisih. Višji so stroški plačilnega prometa, bančnih, zavarovalniških in svetovalnih storitev ter najema IT-opreme. Na rast stroškov sta vplivala večji obseg angažiranih študentov za preverjanje PCT-pogoja na bencinskih servisih v začetku leta in večji obseg študentskega dela zaradi pomanjkanja zaposlenih na bencinskih servisih.“ 10 milijonov evrov več za stroške dela Foto: ČG Slovenski energetski velikan Petrol ima 593 bencinskih servisov, upravlja 359 polnilnic za električna vozila, z električno energijo oskrbuje 225.000 in z zemeljskim plinom 53.000 odjemalcev. Stroški dela zaposlenih v poslovni skupini Petrol so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim zrasli za 18 odstotkov, kar pomeni 10 milijonov evrov. Eden od glavnih razlogov je oktobrska Marca še 32 milijonov evrov dobička, junija izguba Petrol je lani ob polletju beležil 1,8 milijarde evrov prihodkov in 49 milijonov evrov dobička. Poslovanje ob koncu leta so končali s 124-milijonskim dobičkom, ki so ga beležili še v letošnjem prvem trimesečju (32 milijonov evrov), a so nato do junija prišli v rdeče številke. OMV letos z vrtoglavim donosom Medtem ko se je trgovec z gorivi in drugimi energenti, ki na slovenskem trgu obvladuje večinski delež, znašel v rdečih številkah, njegovemu konkurentu, družbi OMV, številke kažejo odlično. Na ravni skupine, ki posluje internacionalno, je avstrijski naftni mogotec letos do polletja pridelal dobrih 30 milijard evrov prihodkov od prodaje in poltretjo milijardo dobička. Prihodki so v primerjavi z lanskim prvim polletjem zrasli za 124, dobiček pa za 95 odstotkov. pripojitev hrvaškega trgovca z gorivi, kar je pomenilo za 8,7 milijona evrov dodatnih stroškov dela. Na ravni matične družbe v Ljubljani so se stroški dela povišali zaradi višje minimalne plače. Konec lanskega junija je bilo v skupini zaposlenih 5.082 sodelavcev, letos jih je 1.133 več (6.215),“ so pojasnili v Petrolu. Mojca Zemljarič Podravje z Turizem se vrača na nivo izpred epidemije Vse več kolesarskih gostov Po podatkih ponudnikov nočitvenih kapacitet je ptujska poletna sezona zelo dobra. Med tednom so postelje zasedene približno 70-, ob koncih tedna pa kar 90-odstotno. Kot je povedala direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec, pa v primerjavi s preteklimi leti, torej tistimi predkoronskimi, za zdaj še vedno velja, da so rezervacije kratkoročne. Več kot sto obiskov ptujskega TIC-a na dan Foto: arhiv M24 V Mariboru turist ostane 2,3 dneva V prvih sedmih mesecih leta so v Mariboru v primerjavi z enakim obdobjem lani beležili 159-odstotno rast števila nočitev, medtem ko je bila rast turističnih prihodov 128-odstotna. Med gosti, ki so v mestu prenočili, je bilo 84 odstotkov tujcev, največ iz Nemčije, Poljske, Hrvaške, Avstrije in Češke, ki so za razliko od Ptuja, kjer prevladujejo enodnevni turisti, v Mariboru v povprečju preživeli 2,3 dneva. »Dosedanji rezultati so zelo spodbudni, saj smo se po številu prenočitev že močno približali rezultatom iz leta 2019, nadaljevanje tega trenda pa pričakujemo tudi v poznem poletju in jeseni, ko bodo še naprej v vrtincu raznovrstnega dogajanja,« je povedal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc. »Opažamo, da se glede na zadnji dve leti spreminja tudi struktura gostov. Letos s 60 odstotki znova prevladujejo tuji gostje, zlasti iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Italije, Poljske in Češke. Tak je bil trend tudi leta 2019, torej pred epidemijo, ko smo v poletni sezoni beležili izrazito rast tujih gostov, nato pa je bilo v letu 2020 zaznati velik padec tujih in močan porast domačih gostov, kar je bila razumljiva posledica uvedbe turističnih bonov za državljane in omejitev potovanj v tujih državah. V prid tujih obiskovalcev pa se je tehtnica Foto: Sta/M24 Tanja Srečkovič Bolšec v zadnjih letih opaža porast kolesarskega turizma. začela znova obračati lani.« Poleti je precej oblegan ptujski turistično-informacijski center, saj ga dnevno obišče več kot sto turistov, med katerimi je poleg že omenjenih tujcev letos še posebej veliko Francozov. Gostje na Ptuju ostajajo le en dan »Ti pridejo na Ptuj predvsem za en dan, nastanjeni pa so praviloma v eni od sosednjih držav. Obiskovalci v TIC Ptuj v več kot 70 odstotkih povprašujejo po tiskanih materialih o Ptuju in okolici, ob tem pa jih zanima predvsem, kaj lahko tu doživijo in kam se lahko odpravijo na enodnevne izlete,« še pravi Tanja Srečkovič Bolšec, ki v zadnjih letih opaža porast kolesarskega turizma. O obetih za jesen pa ne upa špekulirati, saj bo po njenem obiskanost ptujskega območja odvisna od situacij v svetu in morebitnih koronskih ukrepov. V predkoronske okvire se vrača tudi mariborski turizem, ugota- vljajo na tamkajšnjem zavodu za turizem. Julija do zabeležili 32.600 turističnih prihodov in 54.000 prenočitev, kar pomeni 61-odstotno rast števila prihodov in 57-odstotno rast števila nočitev; gre za številke, ki so že primerljive z letom 2019. Tudi štajersko prestolnico obišče več tujih kot domačih gostov; tujci, med njimi največ Nemci, Poljaki, Čehi, Nizozemci in Avstrijci, so namreč v Mariboru ustvarili kar 93 odstotkov vseh nočitev. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 2. septembra 2022 Ptuj z Vinko Möderndorfer, slovenski avtor v fokusu Knjigarnica ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE »Razmišljam,« je rekla prva črna mravljica. »Kaj?« so jo vprašale druge tri. »Zakaj se nekatere besede tako težko skotalijo iz ust.« »Recimo?« »Oprosti. Tolikšno moč ima in tako težko ga izgovorimo. A kadar ga, in to zares, gre hudo lažje mimo. Se lažje reši, lažje razkadi. Kadar imamo ključ, pa se igramo, da ga ni. Ni treba dosti – le majhen, blag oprosti.« Pravkar ste prebrali eno izmed enainosemdesetih kratkih, skoraj zenovskih zgodbic, ki se dialoško razvijajo med štirimi črnimi mravljicami. Njen naslov je prav tak: Štiri črne mravljice. Le-teh se je imenitno domislila pesnica, prozaistka, pripovedovalka in raziskovalka narodnega izročila Anja Štefan (1969) in so v lični beli knjigi izšle v založništvu Mladinska knjiga (Uredila Irena Matko Lukan. Likovno uredila Tanja Komadina. Oblikovala Sanja Janša. Jezikovno pregledala Andreja Prašnikar,2022). Uvodna zgodbica današnje Knjigarnice ima naslov Oprosti in je na strani 38, vseh strani pa je 108 in knjiga nosi podnaslov Od jutra do jutra. Enakovredno avtorici besedila, Anji Štefan, ki je prejela za svoje delo mnoge nagrade in priznanja ter sodi med najbolj priljubljene slovenske avtorice med najmlajšimi knjigoljubi in je lanska dobitnica nagrade Prešernovega sklada, poudarjam enakovredno, je avtorsko zapisan ilustrator Tomaž Lavrič (1964), stripar, slikar in pesnik, prav tako dobitnik številnih priznanj (npr. Prešernov sklad 2017). Lavrič je sicer nenadkriljiv stripar in mislec, priljubljen med odraslimi, kjer deluje z imeni TBC, Josip Visarjonovič, Ton Ton, če samo spomnim na njegovo legendarno Diarejo, a je tudi izbran ilustrator za otroke. Avtorsko je podpisal kar 211 tiskanih publikacij, od tega 55 stripov, 51 učbenikov, 26 delovnih zvezkov, šest priročnikov, od tega je 44 knjig namenjenih mladim bralcem, odraslim pa 93. Mnogi njegovi stripovski albumi so prevedeni v tuje jezike. V Mladinskem oddelku vaše najbližje knjižnice je najti naslednje slikanice, ki jih je ilustriral Lavrič: Škrat Kuzma dobi nagrado (S. Makarovič, 1996), Maček Mačkursson (H. Thorlacius, 1997), Med delom in denarjem (S. Pregl, 2008), Čarovnica in mavrična mačka (1999), Najlepše pravljice (2011). Lavrič je za noviteto, zbirko zgodbic Anje Štefan, lepo, črnobelo izrisal kakor vinjete k izbranim zgodbicam in mravljice je umestil in jih oklestil otročjega balasta, le dodatno je h zgodbicam dodal likovno izbrani poprček. Umetnost je bogatenje duha V Knjižnici Ivana Potrča so v okviru 26. festivala Dnevi poezije in vina gostili Vinka Möderndorferja, scenarista, dramatika, režiserja, pisatelja za otroke in odrasle, pesnika, esejista, enega najplodovitejših in najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Z njim se je preko zooma, zbolel je za kovidom, pogovarjal dr. literarnih ved David Bedrač, tudi pesnik in esejist. Odprli pa so tudi razstavo o njegovem življenju in delu, ki jo je pripravila Darja Plajnšek. Pogovor in razstava sta nastala v sodelovanju knjižnice in Beletrine. V času festivala je izšla tudi njegova pesniška zbirka z naslovom Še pesnik je slep, ki se začne s pesmijo V tej deželi se ne bo dalo več živeti, ki ni niti poetična, niti metaforična. Pesem je zelo konkretna pesem, ki je nastala iz zelo konkretnega občutka, ki smo ga nekateri prebivalci te dežele močno občutili. Naslov zbirke je verz iz šopka njegovih pesmi. Pesnik je lahko slep, vendar s svojim pesništvom vidi bolje, globlje, dlje. Ta slepota pesnika je metaforična. Napisal je cikel malo družbeno kritičnih pesmi. Omenjeni verz pa se izvije iz nekega spoznanja, da je še celo pesnik slep. „Zdelo se mi je, da se v tej deželi, če bo šlo tako naprej, ne bo dalo več živeti,“ je še dodatno pojasnil pesnik, ki o svojih pesmih ne želi preveč govoriti, zato jo je raje prebral. Pesem namreč izgubi, če jo razlagaš. S tem, ali je danes kaj boljše, pa se ne ukvarja. Misli pa, da je dovolj aktualna tudi za današnji čas, čeprav se je družbena klima spremenila. Vsaka knjiga, ki jo napiše, je zanj prva knjiga, nov otrok, nov praznik, tudi neke vrste trema, ki ga vedno spremlja tako ob izdajah knjig kot ob drugih priložnostih, tudi na pogovorih. „Ko izdaš knjigo, še posebej velja to za poezijo, bolj kot za prozo, se na nek način razgališ, vsaj jaz. Tudi, če pišeš prozo v tretji osebi, si to vedno ti. Lepo je, hkrati pa tudi odgovorno. Sicer pa pesnik ne more biti pesnik, Foto: Črtomir Goznik V ptujski knjižnici je na ogled tudi razstava o življenju in delu Vinka Möderndorferja. če ne razgalja sebe, če ne govori o sebi, če ni iskren do tega, kar piše,“ je pesnik Möderndorfer odgovoril na moderatorjevo vprašanje o tem, kaj mu pomenijo knjige, katerih avtor je. Slovenci veliko dolgujemo kulturi V pogovoru z Davidom Bedračem sta se dotaknila tudi stanja umetnika, ali se je položaj v zadnjih letih kaj spremenil. Priznava, da če ne bi bilo dela v gledališču, bi od literature zelo slabo živel, saj so literati v še posebej slabem položaju. Politiki v večini kulture v svojih predvolilnih shodih skorajda ne omenjajo. Politiki je vseeno za kulturo. „Sploh, ko smo zajadrali v te nove kapitalistične vode, je umetnost izrazito zadeva, ki troši, ki se je ne da olastniniti, ki je nima smisla niti pokrasti. Umetniki pa so vedno malo tečni, večni nergači, vedno nezadovoljni, levi in desni, vedno na nek način opozicija družbi in opozicija kulturi. To je naloga umetnosti. Vseeno pa mora neka država, če je pametna in zrela, kar naša ni, vedeti, kaj ji prinaša umetnost. Umetnost je bogatenje nacionalnega duha, ni bogatenje finančnih skladov, bogatenje v finančnem smislu, to je bogatenje Štiri črne mravljice Anje Štefan se pomenkujejo o vsakdanjih rečeh, skrbeh, čustvih, odnosih, o umetnosti in ustvarjalnosti, o krepostih in slabostih, o prehrani in različnih okusih, o poštenju in lažeh, o veselju in žalosti, o samopodobi in samozaupanju, o samoti in žalosti, o ljubezni in prijateljstvu … Kot vabilo k banju navajam nekaj naslovov: Jutra, Kvartet, Jeziki, Most, Knjiga, Klobuki, Uhani, Vaja, Fižol, Prdec, Regrat, Bukev, Prava mera, Leva tipalka, Kotel, Jeza, Polenta, Kres, Ključ … „Ne pišem zaradi nagrade“ Prav slednja, ki je tudi zadnja v knjigi, je kakor nalašč za dober začetek šolskega leta: »Jutro se zbuja počasi, malo po malo, potem pa kar naenkrat je. In z njim nov dan,« je ugotovila prva črna mravljica. Od nekdaj so jo zanimali začetki. Dober začetek je pol posla, pol poti. Nastavek za vse, kar sledi. »Želim si torej dober dan,« je rekla sama sebi, kajti vse naokrog je še spalo. »Z nogami na tleh in z muzo nad oblaki. Naj grem z iskrivimi koraki, naj diham celih pljuč in naj za vse, kar pride, najdem pravi ključ.« Prave ključe in veliko dobrega vsem, ki ste vpleteni v novo šolsko leto, učitelji in učenci, želimo knjižničarji in vas tudi to leto vabimo med nas. Liljana Klemenčič duha. V tem času smo soočeni z nekim kapitalizmom, ki ne potrebuje kulture, ki potrebuje zabavno kulturo. Kultura pa je tista zadeva, ki človeka sili v razmišljanje, mu odpira nova vrata. Slovenci pa smo tudi majhen narod in bi morali biti na našo kulturo še bolj pozorni. Vedno pa smo imeli svoje odlične pesnike in literate, kiparje in jih še imamo. Če ne bi bilo Prešerna in njegovih Poezij, mi danes ne bi imeli svoje države, o tem sem globoko prepričan. Veliko dolgujemo kulturi. Sedaj imamo vlado, ki morda bolj prisluhne kulturi, za katero jaz menim, da je kultura, umetnost, ne pa komerciala, da bodo imeli slovenski kulturniki boljše življenje, večjo družbeno priznanje,“ je pesnik predstavil stanje v slovenski kulturi in sploh stanje duha v deželi. Slovenci sicer ljubijo svoje pesnike, hkrati pa jih ne cenijo preveč. Veliko vode bo še moralo preteči, da se bo stanje spremenilo na bolje, a se bo, je prepričan. Foto: Črtomir Goznik Brez poezije in besed bi svet umrl V redni službi Vinko Möderndorfer ni bil nikoli; 24 ur na dan je bil v službi sam pri sebi, kar je še danes. Zaradi tega je v 43 letih dela tudi veliko nastalo, ker je toliko let delal pod »zoprno tlako svobodnega ustvarjalca«, kot se je izrazil o svojem svobodnem poklicu in svoji ustvarjalnosti. »Nimam občutka, da sem toliko delal, ampak samo, da sem pač delal. Začetek vsega pa je poezija. Tudi kadar delam film, sem pesnik, v bistvu je vse, s čimer se ukvarjam, poezija. Gre pa za različne žanre, ki se jih naučiš. Do danes sem napisal že več kot 100 radijskih iger. Tudi režije sem se naučil, tega te akademija ne nauči. Šele po svojem 30. letu sem se upal lotiti romana. Pred tem se mi ni zdelo, da ga bi lahko napisal. Mislim, da me zgodba sama poišče. Moje življenje je posvečeno temu, da opazujem in hodim skozi svet, ki je zame material za ustvarjanje. Drugega življenja ne poznam. Brez poezije in besed, umetnosti bi svet umrl. To je tisto, kar nas v bistvu ohranja na planetu.“ Pogovor z Vinkom Möderndorferjem je potekal preko zooma, vodil ga je David Bedrač. „Festivala sem se zelo veselil, zaradi družbe, pa tudi zaradi vina. Vino in poezija sta povezana. Nikoli v svojem življenju pa nisem mogel napisati pesmi pod vplivom alkohola. Ne morem delati, če pijem. Imam pa zelo rad vino. Zaradi kovida pa nisem mogel biti v kraju vina in poezije.“ Za svoje delo je Vinko Möderndorfer prejel več kot 50 nagrad za področje gledališča, mladinske literature, za poezijo pa le eno čašo nesmrtnosti. „Jaz mislim, da sem pesnik. Vedno pa sem bil pesnik samotar, še danes je tako. Res pa je tudi, da sem se ukvarjal z gledališčem, prozo in dramatiko, filmom. Nisem pričakoval kakšnega posebnega priznanja za poezijo. Ne pišem zaradi nagrade. Sem pa bil neskončno vesel te nagrade za poezijo, nekdo jo je opazil. Nikoli pa za nagrade nisem delal, niti sem si jih želel. Sem pa jih vesel. Laž bi bila, če bi dejal, da mi nič ne pomenijo. Nagrada je priznanje, ki ti ga podeli stroka, skupina ljudi, za tvoje delo. Pri tem pa moraš imeti tudi malo sreče. Vse nagrade, ki sem jih prejel, so mi zelo pomembne, tudi spodbudile so me pri mojem delu, ustvarjalnosti. Sploh, če so bile finančne,“ pa je Vinko Möderndorfer delil mnenje z javnostjo o nagradah, ki jih je prejel za svoje delo. MG Štajerski TEDNIK petek z 2. septembra 2022 petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki stran 11 11 Ptuj z Z dvorišč v starem mestnem jedru Slovenija, Ptuj z Finale Miss Slovenije za miss sveta Zgodba z okusom prvega mestnega medu Ptujska lepota ponovno na finalnem odru Ptujska dvorišča so resnično nekaj posebnega. Mnoga med njimi pišejo uspešne zgodbe, nekatera pa še čakajo na tiste, ki jih bodo oživili, jim povrnili urejenost. Mesto bi moralo biti še kako zainteresirano, da bi povabilo k sodelovanju vse tiste, ki želijo ob dejavnosti v mestu tudi poskrbeti za dvoriščne prostore. Z več dejavnostmi v pritličnih prostorih starih mestnih zgradb in na urejenih dvoriščih, kjer bi se tudi lahko marsikaj dogajalo, bi tudi mesto bolj živelo in imelo več obiskovalcev. Mnogi obiskovalci mesta namreč pogosto odprejo tudi vrata na dvorišča, saj jih zanima njihova podoba in tudi morebitna ponudba. V preteklosti so ptujska dekleta večkrat osvojila lepotne lente. Na najprestižnejšem slovenskem lepotnem izboru, izboru za miss Slovenije, sta slavili že dve Ptujčanki. Leta 1996 je bila miss Slovenije Alenka Vindiš, leta 1998 pa Miša Novak. Po skoraj petnajstletnem premoru pa ima Ptuj vnovič svojo finalistko, 22-letno Blažko Hojak Šalamun, ki ji do diplomirane pravnice manjka samo še en izpit. Milena Žuran si je s svojo prevajalsko dejavnostjo deset let prizadevala, da je končno dobila lasten prostor v starem mestnem jedru. Prvi prostor je imela v Miklošičevi ulici. Nikoli si ni želela, da bi dejavnost opravljala v katerem od trgovsko-poslovnih centrov. Leta 2018 pa jima je z možem Davidom Haložanom končno uspelo kupiti poslovni prostor na Slomškovi 12, na pragu ptujskih mestnih vrat. V največje veselje jima je urejanje lastnega prostora in njegove okolice. V izložbenih oknih prevajalstva cvetijo najlepše orhideje na Ptuju. Mnogi ne verjamejo, da gre za prave rastline, tako bujno cvetijo. Sicer pa v teh oknih cvetijo tudi sezonske cvetlice. Tako že vhod v poslovni prostor daje vedeti, da se njegovi lastniki na vsakem koraku trudijo za urejenost, ki ni samo njihov ponos, temveč tudi ponos mesta. Foto: Črtomir Goznik Zakonca Milena Žuran, podjetnica s prevajalsko dejavnostjo, in David Haložan, visokošolski učitelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede, v novi ptujski mestni zgodbi. Več kot bo dreves, več cvetlic na oknih, več bo tudi mestnega medu Že poskusno obdobje s kakovostnim cvetličnim medom Za objektom te stavbe se razprostira čudovito dvorišče. Letos so na njem postavili še majhen urbani čebelnjak, prvi tovrstni v starem mestnem jedru, četudi je od ustanovitve Društva čebelarjev Ptuj minilo že krepko čez sto let. „Zdaj je to šele začetek, v bistvu poskus mestnega čebelarjenja. Pripravljamo pa se že na gradnjo večjega in še bolj urbanega čebelnjaka. Poskusno se je pokazalo, da je Ptuj čudovito mesto, da medi, da ima veliko medovitih rastlin. Presenetljivo veliko medu je bilo v tem poskusnem obdobju. Gre za cvetlični med, ki ima precej vonja po bezgu, četudi ni bezgov med, ker ga čebele ne pasejo. Že Milenin Na projekt Miss Slovenije se je prijavila, ker si je želela pridobiti nova znanja, izkušnje in priložnosti. Uresničila se ji je tudi želja po uvrstitvi v finale, ki bo 4. septembra v Braslovčah, kraj, ki je zibelka celjskih grofov in kjer so dekleta, skupaj s prostovoljci, sodelovala tudi na delovni akciji pri izvedbi obnove gradu Žovnek ter izvedla nekaj drugih aktivnosti. Občina Braslovče je tudi eden od poslovnih partnerjev izbora za miss Slovenije. Udeležile pa so se tudi 60. dneva hmeljarjev. V stalnem stiku so bile tudi z drugimi poslovni partnerji projekta. V Radljah ob Dravi so se npr. udeležile tudi delavnice, kjer so v dveh dneh razvijale podjetniške ideje in nove produkte, ki jih je mogoče izdelati v digitalni tiskarni. Projekt Miss Slovenije se je pred leti iz klasičnega lepotnega razvil v projekt z vsebino, ki deluje pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo. Odkar je lastnica licence Miss Slovenije za miss sveta Jelka Verk, je le-ta dobil nove dimenzije. Skozi ta projekt oz. sodelovanje s slovenskimi podjetji dekleta pridobivajo nova znanja in veščine za njihovo nadaljnje življenje in karierno pot. Na poti do finala so dekleta čakali številni izzivi. V tem trenutku potekajo še zadnje priprave na sklepno dejanje, ko bo Slovenija okronala svojo novo Foto:: Č Foto Črtomirr G Goznik Prvi urbani čebelnjak v starem mestnem jedru na dvorišču Slomškove 12. Prvi ptujski urbani cvetlični med je zelo sladek, zelo dobrega okusa, ki spominja na bezeg, čeprav ni bezgov med, ker ga čebele ne pasejo. dedek je leta 1953 čebelaril v Halozah. V Halozah sem našel zapuščeni čebelnjak, ga obnovil, preselil k III. mitreju, kjer imamo okrog 30 panjev. Nato pa smo se odločili, da bomo poskusili še z urbanim čebelarstvom, ki danes velja skoraj za najbolj zdravo čebelarstvo, ker je v mestih še vedno najmanj onesnažen zrak, ni škropiv, ni pesticidov,“ je začetek urbanega čebelarstva v starem mestnem jedru Ptuja, Čebelarstva Jakec, predstavil David Haložan. Že ko so še živeli na Rimski ploščadi, se je povezal s čebelarjem Martinom Čušem, ki je živel v njihovi neposredni bližini. Po spletu je namreč iskal prepoznavnega čebelarja s Ptuja, čebelarja z največ izkušnjami, ki je tudi terenski svetovalec čebelarjem. Ideja o domačem čebelarstvu je po prvih pogovorih nekaj let mirovala, dokler niso postavili prvega čebelnjaka ob domači hiši. Uspešno je opravil čebelarska usposabljanja za čebelarje začetnike. Redno se udeležuje veterinarskih izobraževanj, apitehničnih izobraževanj in vsega drugega, kar je povezano z zakonodajo na tem področju ter z zdravjem čebel. „Resnično sem zadovoljen s prvim pridelkom urbanega ptujskega medu. Ptujski med je resnično čudovit. Ko bo v mestu še več dreves, ko bo na vsakem oknu kakšno cvetlično korito, bo tega medu lahko še več. Trenutno je sicer še premajhna količina, da bi lahko razmišljali o kakšni butični ponudbi oz. prodaji.“ Trije lastniki, ki imajo skupne cilje pri ohranjanju kulturne dediščine Foto: Črtomir Goznik Martin Čuš, certificirani ocenjevalec medu za območje Spodnjega Podravja, ki se s čebelarstvom ukvarja že 44 let: „Mestno urbano čebelarstvo na Ptuju je za nas nekaj novega. V Evropi pa ima mestno čebelarstvo že dolgo tradicijo. Z njim so začeli Francozi, ki so kmalu ugotovili, da je med v mestih odlične kakovosti in ni nič onesnažen. Mestno čebelarstvo je prisotno tudi že v nekaterih drugih slovenskih mestih. Na Ptuju pa je začetnik David Haložan z dvema panjema. V tem okolju se čebele dobro počutijo, dobro razvijajo, medu pa je toliko kot v stacionarnem čebelnjaku, kar pomeni, da mesto nima negativnih vplivov na njihov razvoj, donos medu. Kot kaže, pa v tem okolju rastejo številne še neznane rastline, ki dajejo temu medu prav poseben okus.“ Z nakupom poslovnega prostora na Slomškovi 12 sta Milena in David začela tudi objavljati objekt, ki ima trenutno tri lastnike: Podjetje za stanovanjske storitve, ki ga zastopa Igor Vamberger, podjetje Remax, ki ga zastopa Igor Horvat, ter Milena Žuran. Vsi trije si prizadevajo, da se staro mestno jedro ohranja, obnavlja, da ohranja svoj čar in svojo dvatisočletno zgodovino. V teh štirih letih so v obnovo vložili kar precej denarja, obnovili streho, zadnjo fasado. Načrtujejo pa še obnovo notranjih stopnišč, tudi pročelje stavbe bo treba kmalu ponovno obnoviti skladno s konservatorskimi načrti. Vse stroške obnove si delijo skladno z lastniškimi deleži. Največji delež pa odpade na Podjetje za stanovanjske storitve. MG Foto: zasebni arhiv Blažka Hojak Šalamun, finalistka Miss Slovenije za miss sveta 2022 mis. Blažka je pred nedeljskim finalom povedala, da so vsa dekleta skozi izzive veliko pridobila, da se bodo resnično lahko predstavila v najboljši luči. „Vedno več izkušenj imamo, vedno smo boljše. Prostor za napredek je vedno. Predvsem pa so ta nova znanja in izkušnje dragocena popotnica za nadaljnje življenje.“ Letošnje poletje je tako bilo eno samo veliko pričakovanje pred velikim dogodkom, vsaj zanjo. Verjetno pa tudi za vsa ostala dekleta, ki se letos potegujejo za lento mis Slovenije 2022. „Vsaka ima nekaj, zaradi česar je posebna. Morda zveni klišejsko: bodi to, kar si, če si to, kar si, to ljudje začutijo in te potem tudi sprejmejo,“ je prepričana Blažka, ki je skozi izzive veliko pridobila oz. se še dodatno izpopolnila v javnem nastopanju. Zagotovo pa bo 4. september eden izmed tistih dni v njenem življenju, ki se ga bo vselej rada spominjala, prav tako pa tudi vsega na poti do finala. Po septembrskem zadnjem izpitu si bo šele lahko oddahnila, se odpravila na dopust. Ostaja pri pravu, na tem področju se bo še naprej izobraževala. Ne vidi se v sodni dvorani, bolj jo vleče v notarske vode, morda pa bo nekoč delala tudi v marketingu. Ptujčani bomo Blažko na finalni izbor pospremili z najlepšimi željami. Že sedaj pa smo ponosni na novo ambasadorko ptujske lepote in dekle, ki ima jasne cilje za svojo prihodnost. MG Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 2. septembra 2022 Črna kronika 12 stran 12 Ptuj z Še ena od razprav o črnih točkah v prometu Tovornjaki, premalo pločnikov, na cestah luknje Pred začetkom novega šolskega leta so se na Ptuju na razširjeni seji z županjo Nuško Gajšek sestali predstavniki četrtnih skupnosti (ČS), šol ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP). Za področje prometa so ugotavljali, da se je situacija v primerjavi z lanskim letom poslabšala. Seznanili so se tudi s poročili o (ne)urejenosti prometne infrastrukture po posameznih četrtnih skupnostih. Na številne lokacije, ki za varno pot otrok v šolo niso najprimernejše, smo v našem časopisu že večkrat opozorili. Med drugim je to glavna prometno zelo obremenjena cesta skozi Spuhljo, kjer ni pločnika in kolesarske poti, manjkajo prehodi za pešce, spodnje avtobusno postajališče je za ovinkom, do njega manjkata pločnika. Kdaj bodo otroci v Spuhlji lahko varneje hodili na šolski avtobus, ni moč napovedati, cesta je državna, o njeni obnovi pa se načrti potakajo sem in tja že dve desetletji, enako kot načrti o obvoznici, ki bi naselje nedvomno prometno razbremenila. Spuhlja: s tovornjaki zabasana cesta Predsednik ČS Spuhlja Branko Strelec je poudaril, da je situacija s tovornim tranzitnim prometom v vasi neznosna. Dejal je, da tovornjakarji predpisane omejitve, ki po tej cesti dovoljuje vožnjo samo tistim iz obeh strani državne meje (Varaždin, Čakovec, Ptuj) ter dostavljavcem, ne spoštujejo. „Vozijo vsi, največ iz tujih držav. Promet je tako gost, da se iz dvorišča ni moč vključiti na cesto. Zakaj se ne nadzira tovornega prometa, v skladu s prepovedjo vožnje? Nadzor bi lahko opravila policija že na meji. Res apeliram, da se to začne izvajati.“ Grajena: namesto pločnika še vedno po ozki bankini Podobno nevarna situacija kot v Spuhlji (ker ni pločnikov) je v Grajeni, kjer otroci na poti v šolo pešačijo po ozkih ali neurejenih bankinah. „V Grajeni varne šolske poti ni,“ je bilo slišati v razpravi. Za Žabjak in del Kicarja so ugotavljali, da so avtobusna postajališča pregosto posejana, saj jih otroci ne koristijo. Zato bi bilo smotrno razmisliti o njihovi raci- Foto: AVP O prometni problematiki so v ponedeljek razpravljali v ptujski Mestni hiši. Foto: ČG Ceste v MO Ptuj so na več lokacijah nevarne, saj manjka ogromno pločnikov in površin za kolesarje. Med najbolj ranljivimi skupinami udeležencev v cestnem prometu so otroci, še posebej je treba biti nanje pazljiv med potjo v šolo in iz nje. onalizaciji. Nevarna je tudi Slovenjegoriška, kjer sicer že od lani obnavljajo 460-metrski odsek. Ptujski podžupan Marjan Kolarič je izpostavil, da izvajalec z deli zamuja dva meseca, zastala je tudi ideja o gradnji krožišča pri kapelici za Žabjak. „V naselju je vedno več stanovalcev, gradijo dom upokojencev, prometna infrastruktura pa tega ne dohaja. Ponavljamo se v eno, ne bom več govoril, začnimo ukrepati, da bo boljše za otroke in lokalno skupnost nasploh,“ je pozval Kolarič. Dodal je, da sta pereča točka tudi dostop do rogozniškega vrtca in prehod čez glavno cesto. Podobna zgodba kot v Žabjaku, da je avtobusnih postajališč preveč, je na območju ČS Panorama. Člani omizja so razpravljali, da bi bilo smotrno situacijo pregledati in lokacije postajališč racionalizirati. Prometni znaki v grmovju in pod krošnjami dreves Nemalo pripomb je bilo za več lokacij v občini izrečenih na račun zaraščene prometne signalizacije, ko prometne znake preraščajo grmovje, drevesa, žive meje … Na območju ČS Breg so po besedah poročevalca Janeza Rožmarina največji problem udarne jame na cestiščih. „Ceste je treba obnoviti, luknje so še posebej nevarne za pešce in kolesarje,“ je dejal Rožmarin. Na nekaterih odsekih manjkajo pločniki in prehodi za pešce. Po oceni Rožmarina pa se je prometna situacija umirila na Poljski cesti. Vzpostavili so cono 30, namestili ležeče policaje in opozorilno elektronsko tablo, ki meri hitrost vožnje. V ČS Ljudski vrt so zadovoljni, da so obnovili Ulico 5. prekomorske brigade, v Ulici 25. maja problem predstavlja parkiranje, saj avtomobili med drugim ovirajo prosto požarno pot. Brez investicij odprava cestnih žuljev ne bo možna Predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel je pojasnil, da je 70 odstotkov pripomb možno odpraviti takoj, za ostalih 30 odstotkov je treba zagotoviti finančna sredstva. „Predlagam sestanek, da izdelamo prioritetno listo projektov, potem naj se zagotovijo sredstva in pristopi h gradnji. Seznam naj bo usmeritev lokalni skupnosti glede prioritete projektov, izdelali bi ga v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo.“ Mojca Zemljarič Ptuj z S Slovenskega trga so umaknili stojalo za kolesa Orfejev spomenik kot počivališče koles Ko je imel Slovenski trg še stojalo za kolesa, ki je bilo postavljeno ob Mestnem stolpu, je bilo tudi prostega parkiranja koles ob Orfejevem spomeniku veliko manj. Vsi, ki se s kolesi pripeljejo na ta izjemno obiskan in veličastni mestni trg, tudi zaradi te razkošne, skoraj pet metrov visoke marmorne nagrobne stele, se že nekaj časa zaman ozirajo po stojalu. S tega območja je pred časom izginilo čez noč. Kazilo naj bi kulturni spomenik, je bil odgovor, zakaj ga ni več. Lahko pa bi mu poiskali drugo, primernejšo lokacijo, če bi imeli v mislih povečan kolesarski obisk in sploh prijaznejši odnos do tega segmenta turizma. Čisto nič ne bi bilo to stojalo v napoto, če bi ga postavili za zeleno ograjo gostinskega vrta, kjer bi kolesarski obiskovalci lahko nemoteno parkirali svoja kolesa. Tako pa jih postavljajo pred Orfejev spomenik, ob njega in tudi nanj. Lastnica Bo cafeja Tatjana Rudolf iz dneva v dan obiskovalce, ki tod parkirajo kolesa, še posebej, če jih postavijo na Orfejev spomenik, opozarja na nesprejemljivost takega početja. Žal, brez uspeha, saj se iz dneva v dan pojavljajo novi, pa še zamerijo ji vsi ti skrunilci tega izjemnega kulturnega spomenika, da si jih sploh upa zmotiti pri njihovem početju. Nekateri se celo pripeljejo na gostinski vrt, med mize. Saj ni potrebno veliko, da tudi ta izjemni mestni predel dobi bolj urejeno podobo. Če bi imelo mesto neke vrste turistično policijo oz. bi nekdo prisluhnil tistim, ki se dan za dnem srečujejo s temi problemi, bi se lahko le-ti sproti reševali v zadovoljstvo vseh. Verjetno tudi kolesarjem ne bi bilo težko kolesa odpeljati samo nekaj metrov vstran. Pa tudi turistična slika Orfejevega spomenika bi bila za marsikaterega turista lepša, saj je ne bi krasila kolesa. Stojala, ki sicer stoji ob Telemachovi pisarni, namreč obiskovalci, ki prihajajo na območje Orfejevega spomenika in Mestnega stolpa ter okoliških objektov, zaradi edinstvenega pogleda niti ne opazijo. MG Foto: J. Hengelman Kolesa pred Orfejevim spomenikom, na njem in ob njem so stalnica. Letošnje poletje ni nobena izjema. Kvečjemu jih je še več, saj je tudi tistih, ki pridejo na Ptuj s kolesi, vedno več. Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Danes bo precej jasno z nekaj kopaste oblačnosti, ponekod v južnih krajih bo dopoldne še zmerno do pretežno oblačno. Šibka burja na Primorskem bo popoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature od 20 do 25, na Primorskem okoli 27 °C. OBETI V soboto bo sprva pretežno jasno in po nekaterih kotlinah zjutraj megleno. Spet bo topleje. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Tenis Tami izgubila po drugem najdaljšem dvoboju 1. kroga Stran 14 Tenis Alja Širovnik do prve turnirske zmage Stran 14 stran 13 Strelstvo Urška Kuharič dvakratna državna prvakinja Stran 15 Rokomet Največ so povedali nasmehi na obrazih otrok Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1., 2. in 3. SNL 1. SNL: ambiciozni Celjani v Koper V Prekmurju dvoboja štirih vodilnih ekip Za nami je pet krogov tekmovanja v 2. ligi, niz neporaženosti pa je v tem času uspelo zadržati le trem ekipam – Krki (13 točk), Aluminiju (13) in Nafti (11). Šumarji so odlično začeli sezono, rezultatsko celo boljše od samih predstav. „Glede na to, da imamo praktično na novo sestavljeno ekipo, je to povsem razumljivo. V določenih delih tekem še trpimo, na trenutke ne izgledamo tako, kot bi si sam želel, a navijače prosim za razumevanje. Sem pa dobrih uvodnih rezultatov zelo vesel prav zaradi navijačev,“ je dejal trener Aluminija Robert Pevnik, ki je poudaril še nekaj podrobnosti: „Veseli me, da so igralci hitro našli potrebno zmagovalno miselnost. V lanski sezoni nam nikakor ni uspelo zaključiti tekem z zmago, letos pa nam to uspeva z veliko mero mirnosti v igri. Pomembno je, da imamo stabilnost v obrambi, da celotna ekipa dela v tej smeri, čeprav to nikakor ne pomeni, da igramo zaprto. Iz dobre obrambe vse izhaja.“ Dosedanji točkovni izkupiček Aluminij uvršča ob bok vodilni Krki. „Ne smemo se obremenjevati z lestvico: mladi fantje jo večkrat gledajo in razmišljajo o njej, strokovni štab pa želi ohraniti fokus za vsako naslednjo tekmo. Nobena ni lahka, proti Alu- 2. SNL, 6. krog: Nafta – Aluminij (v nedeljo ob 16.00 v Lendavi), Kety Emmi&Impol Bistrica – Krško (v nedeljo ob 16.30 v Slovenski Bistrici). 3. SNL, 4. KROG: Bosch Bračič Videm – Avto Rajh Ljutomer (v soboto ob 16.00 v Vidmu), Drava Ptuj – Dravinja (v soboto ob 16.30 na Ptuju). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija se z lepo popotnico odpravljajo na derbi kroga neporaženih ekip v Lendavo. miniju vsi dajejo vse od sebe, smo vendarle lanskoletni prvoligaš,“ je dodal Pevnik. V nedeljo bo šlo v Lendavi za obračun nekdanjih prvoligašev, oba imata visoke ambicije tudi v aktualni sezoni. „Najbolj pomembno bo, da čim prej dosežemo gol! Nafta je agresivna in zelo kvalitetna ekipa, a tudi mi imamo svoje cilje in želje. Pomembno bo, da žogo zadržimo čim več časa v svoji posesti in s tem odvzamemo veter iz jader njihove agresivnosti, to bo ključno,“ je grobi načrt za dvoboj Nafto obelodanil Pevnik. „V 2. ligi so vse tekme zahtevne, v Lendavi bo ta stopnja morda še za odtenek višja. Med tednom se moramo dobro pripraviti, nato pa bo v nedeljo čas za potrditev tega dela še na samem igrišču,“ je iz strani igralcev dodal Rok Frešer. Drugi zelo zanimiv par v tem krogu sestavljata ekipi Beltincev (10) in Krke (13). Tudi ta bo odigran v Prekmurju, kjer se bo v tem krogu nedvomno odločalo o vrstnem redu na vrhu lestvice. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so doslej zbrali pet točk, nazadnje so klonili proti Krki v gosteh. V nedeljo jih čaka domači obračun s Krškim, ki ima enak točkovni izkupiček kot tokratni gostitelji. „Pomembno bi bilo, da bi tekmo odigrali v popolni postavi in v najboljši pripravljenosti. Nogometaši v 1. ligi se približujejo zaključku prve četrtine sezone, do tega jih ločita le še dva kroga. Prvi bo odigran med petkom in ponedeljkom, najzanimivejši dvoboj pa bo potekal na Bonifiki. Na Obali bo gostovalo Celje, ki ne skriva visokih ambicij, za kar so lastniki pripravljeni tudi globoko seči v žep (za slovenske razmere). Nazadnje so v knežje mesto kot okrepitev pripeljali nekdanjega slovenskega reprezentanta Denisa Popovića. Ta se vrača v mesto, kjer je začel svojo nogometno pot, med letoma 2013 in 2022 pa je nastopal v številnih državah: v Grčiji, na Poljskem, v Rusiji, v Švici, na Kitajskem in nazadnje na Cipru. Koprčani so že najučinkovitejše moštvo lige s 13 doseženimi goli, gol manj so zabili igralci Olimpije. Skoraj polovico jih je za kanarčke prispeval Andrej Kotnik (6), toliko sta jih za zmajčke skupaj zabila Mustafa Nukić in Svit Sešlar (po 3). Olimpija v derbiju osrednje Slovenije gosti Domžalčane, ki so v zadnjih dveh sezonah njen kar precejšen trn v peti. So lahko varovanci trenerja Simona Rožmana prvi, ki bodo prekinili zmagovalni niz zelenih, ki traja vse od začetka sezone? Maribor v tem krogu gosti Tabor. Ta je »dobra stranka« vijoličastih, saj so Sežanci izgubili zadnjih sedem medsebojnih tekem. Maribor za potrditev zmage z Muro v prejšnjem krogu nujno potrebuje nove tri točke, ki bi že lahko naznanile dvig krivulje forme. Pri tem jim bo pomagal novi igralec, iz zagrebškega Dinama je namreč prišel 26-letni napadalno usmerjeni vezist Marko Tolić. Za zdaj smo dokazali, da se lahko kosamo z vsemi v ligi, proti Krškemu pa bo cilj druga zmaga v sezoni. Prepričan sem, da lahko s kolektivno in borbeno igro to tudi uresničimo,“ je dejal eden izmed stebrov ekipe Nejc Bračko. 3. SNL: Dravinja nov težak preizkus za Dravo Po treh odigranih krogih nove sezone sta le še dve ekipi s 100 % izkupičkom točk, Zavrč in Ljutomer. V naslednjem krogu bodo imeli tež- Nogomet z Luka Koblar, Aluminij »Priložnost prestopa v Italijo sem takoj pograbil« Po lanski neuspešni sezoni so se pri Aluminiju odločili za skorajda popolno prenovo moštva. Eden izmed novincev, od katerega se pričakuje največ, je zagotovo Luka Koblar. 23-letni Mariborčan ni popoln novinec v Kidričevem, saj je kot posojen igralec Mariboru tukaj igral že v drugem delu izjemno uspešne sezone 2018/19. V rdeče-belem dresu je takrat zbral 13 nastopov, 11 v prvenstvu in dva v pokalu. Kakšne spomine imaš na sezono 2018/19? L. Koblar: „Maribor me je takrat pustil na polletno posojo, kar je bila nedvomno prava odločitev. Takrat je bilo v Kidričevem vse super: igrali smo v 1. ligi, konstantno sem nastopal v prvi postavi, rezultate smo imeli dobre, vzdušje je bilo odlično … Zame je bilo neprecenljivo, da sem v obdobju igralskega razvoja pri 19 letih redno nabiral minutažo in s tem izkušnje. Trener je bil Oliver Bogatinov, ki mi je kljub mladosti zaupal, za kar sem mu še vedno hvaležen. Okoli mene so bili številni odlični igralci, zares sem se dobro počutil v tisti sredini. Izjemno pozitivna izkušnja.“ derbijem z Olimpijo v Ljudskem vrtu (1:1). Sledil je nesrečni trenutek, ko sem prejel rdeči karton na tekmi z Bravom (1:2), istočasno pa je udari- la korona. Takrat sem se v trenutku znašel v drugem planu in vse je šlo navzdol. Nato mi je potekla tudi pogodba in iskal sem nove izzive.“ Debi z Olimpijo in nesrečna tekma z Bravom Sledila je vrnitev v Maribor. L. Koblar: „V Mariboru je bilo tako, da sem igral bolj kot ne občasno. V določenem trenutku sem vendarle pet zaporednih tekem začel v začetni enajsterici, začenši z večnim »Kot izkušen igralec se želim nekoč vrniti v Maribor« Kako pa gledaš na svoj nekdanji klub, na NK Maribor? L. Koblar: „Večno bom navijač Maribora: ko mi obveznosti v Aluminiju to dopuščajo, grem tudi na tekme. Jasno je, da se želim nekoč kot izkušeni igralec vrniti v Maribor in pokazati, česa sem sposoben. Maribor je trenutno res v krizi, kljub ogromnemu trudu, ki ga vlagajo, ni pravih rezultatov. Poznam skoraj vse fante, vem, da si vsi želijo najboljše za klub, a včasih tudi to ni dovolj za pozitivne rezultate. Veliko je tudi mladih igralcev, publika bi morala upoštevati tudi to. Težko je na silo, ko ne gre, pač ne gre. Verjamem pa, da bodo iz tega izšli še boljši.“ Foto: Črtomir Goznik Luka Koblar: »Aluminij je pokazal interes, kar mi je bilo zelo pomembno. Tudi sam sem prepričan, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam ekipi.« V tistem obdobju je prišla ponudba iz Italije. L. Koblar: „Ponudba iz kluba Frosinone (2. italijanska liga – Seria B, mesto leži JV od Rima, op. a.) je prišla povsem nenadejano. Nekega dne me je poklical manager in mi dejal, da je možnost prestopa v Italijo. Priložnost sem takoj pograbil, saj sem si vedno želel na Apeninski polotok.“ Kakšna je bila izkušnja igranja v Italiji? L. Koblar: „Meni je bilo super. Trener pri Frosinonu je bil takrat in je še sedaj Fabio Grosso (nekdanji igralec Interja, Juventusa, Olympiqua iz Lyona, op. a.), na treningih je bilo delo izjemno intenzivno – zagotovo sem napredoval v tem času. Tudi sama liga je izredno dobra, veliko je igralcev iz Serie A, pogodbe so dobre … Tudi navijačev je ogromno, po 10 tisoč na vsaki tekmi. Niso pa to tisti goreči navijači, bolj gre za družinsko spremljanje tekem in korektno navijanje. Izkušnja je bila res izjemna, upam, da jo doživim še kdaj v prihodnosti. Kar se pa tiče samih tekem: nekaj nastopov sem zbral za Frosinone, nato pa sem odšel na posojo k moštvu Potenza v 3. ligo (mesto na jugu Italije, uro vožnje oddaljeno od Barija, op. a.). Tam sem v presledkih odigral sedem tekem, nisem pa imel je delo zagotovo Prleki, ki jih čaka gostovanje v Vidmu. Tekma ne bo v običajnem nedeljskem dopoldanskem terminu, temveč v sobotnem popoldanskem. Težko delo čaka tudi nogometaše Drave, ki bodo še drugo zaporedno tekmo igrali na Mestnem stadionu, tokrat z gosti iz Slovenskih Konjic. Drava in Dravinja sta še obe neporaženi (po dve zmagi in remi), zato se obeta trd dvoboj. Dravinjo kot kapetan na igrišču vodi nekdanji član Drave Denis Vezjak. Jože Mohorič prave kontinuitete, kar bi kot centralni branilec potreboval za razvoj. Po poteku posoje sem se vrnil v Frosinone, kjer smo sedli za skupno mizo; pogodbe nisem podaljšal in dogovorili smo se za razhod.“ »Rezultati in igre veliko obetajo« Aluminij se je izkazal kot dobra opcija. L. Koblar: „Aluminij je pokazal interes, kar mi je bilo zelo pomembno. Tudi sam sem prepričan, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam ekipi. Od prvega trenutka naprej sem začutil dober odnos z vsemi v klubu, treningi so odlični, čutiti je profesionalizem. Letos sicer nastopamo v 2. ligi, a rezultati in igre veliko obetajo, povsem mogoča je tudi vrnitev med prvoligaše.“ Kako pa ocenjuješ konkurenco v 2. ligi? L. Koblar: „Liga je precej specifična, veliko je trdih igralskih dvobojev 'na moč', igrišča so nekoliko slabša … Za mlade igralce je to izjemno kaljenje in odlična popotnica za morebitno igranje v prvi ligi. Sam igranja v 2. ligi ne sprejemam kot nazadovanje, ampak kot izziv na poti razvoja. V prvi ligi pa je vseeno več taktične discipline, posledično je v določenem smislu 'lažja' za igralce.“ Verjetno pa je želja vnovično igranje v 1. ligi? L. Koblar: „Vsekakor, to je želja vseh v klubu! Začetek je dober, tudi naprej pa gremo tekmo za tekmo.“ Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 2. septembra 2022 Tenis z OP ZDA v New Yorku Tami izgubila po drugem najdaljšem dvoboju prvega kroga Igrišče številka 9 v teniškem kompleksu Flushing Meadows v ponedeljek ni bilo srečno za najboljšo športnico MO Ptuj Tamaro Zidanšek (81.), saj je izgubila dvoboj 1. kroga odprtega prvenstva ZDA proti domači povabljenki Elizabeth Mandlik (144.). Dvoboj se je zavlekel krepko v tretjo uro in je bil drugi najdaljši dvoboj 1. kroga v ženskem delu turnirja. Za Mandlikovo je bil to sploh prvi nastop v glavnem žrebu katerega od grand slam turnirjev. 21-letnica je letos pokazala ogromen napredek, saj je lansko leto končala tik pod 500. mestom na WTA lestvici, letos pa je že zelo blizu TOP 100. K takšnemu skoku so ji pripomogle tri zmage OP ZDA v New Yorku (60 milijonov nagradnega sklada), rezultati: Hana in Elizabeth Mandlikova 1. krog: Tamara Zidanšek (Slovenija) – Elizabeth Mandlik (ZDA) 7:5, 6:7(3), 4:6, Kaja Juvan – Cristina Bucsa (Španija) 4:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Udvardy (Slovenija/Madžarska) – Ostapenko/Kichenok (Latvija/Ukrajina, 4.) na ITF-turnirjih W25 in še nekaj uvrstitev v zaključne boje na ITF-turnirjih W60 in W100. Odlično formo je v začetku avgusta potrdila na močnem turnirju WTA 500 v San Joseju, kjer je ugnala dve igralki iz TOP 40, Švicarko Jil Teichmann (21.) in Ame- Najdaljši dvoboji 1. kroga pri dekletih: Bronzetti (Italija) – Davis (ZDA) 6:4, 6:7(3), 4:5, predaja – 3 h 12 min Zidanšek (Slovenija) – Mandlik (ZDA) 7:5, 6:7(3), 4:6 – 2 h 42 min K. Pliškova (Češka) – Linette (Poljska) 6:2, 4:6, 7:6(10:8) – 2 h 33 min Najdaljši dvoboj 1. kroga pri moških: Goffin (Belgija) – Musetti (Italija) 6:3, 5:7, 4:6, 6:3, 6:7(9:11) – 4 h 36 min 21-letna Elizabeth Mandlik je hčerka štirikratne zmagovalke turnirjev velike četverice, Čehinje Hane Mandlikove. Ta je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dvakrat zmagala v Melbournu (1980, 1987), po enkrat pa v Parizu (1981) in New Yorku (1985). Mandlikova je v ponedeljek postala sploh prva nekdanja zmagovalka Odprtega prvenstva ZDA, ki je lahko svojo hčerko spremljala v glavnem delu žreba na igriščih Bille Jean King v New Yorku. ričanko Alison Riske (33.), nato pa je v treh nizih izgubila s Španko Paulo Badoso (4.). Dvoboj izrazitih nihanj v igri je bolje začela 24-letna Konjičanka. Povedla je s 4:1, nato pa je tri leta mlajša Američanka izenačila na 4:4. Niz je Zidanškovi, sicer 81. igralki sveta, pripadel po drugem breaku v 12. igri. V drugem nizu se je slovenska predstavnica dvakrat rešila po zaostanku (pri rezultatu 5:6 je rešila celo tri zaključne žogice), a je nato izgubila podaljšano igro s 3:7. Tamari Zidanšek v New Yorku ni uspelo preskočiti prvega kroga med posameznicami. Dvoboj je odločil tretji niz, v katerem je bolje začela Mandlikova, ki je povedla s 4:1. Čeprav je imela svoje priložnosti in je dvakrat izničila prednost breaka tekmice, je Zidanškova v deseti igri odločilnega niza še šestič izgubila svoj servis in končala nastope med posameznicami v New Yorku. Dvoboj je trajal 2 uri in 42 minut, v točkah pa je bil na koncu povsem izenačen – 122:122. Tami je bila v več statističnih rubrikah boljša tekmica – dosegla je več asov (7:4), več winerjev (32:24), imela je več break priložnosti (13:11), več zadetih 1. servisov (61 %:39 %), bila je boljša pri točkah na mreži (67 %:40 %), a je to bolj slaba tolažba. Nogomet Po Križanu, Jakšiću in Štoru v Bravo še četrti nekdanji šumar Iz NK Bravo so v tem tednu sporočili, da so si do konca sezone od italijanske Verone izposodil napadalca Davida Flakusa Bosilja. Ljubljanski kolektiv lahko 20-letnika po koncu odkupi. Flakus Bosilj je v Italijo prestopil avgusta lani iz Aluminija, v svoji premierni sezoni v italijanski mladinski ligi (Primaveri) je na 32 tekmah zabil 11 golov in dodal štiri asistence. Mladi napadalec je doslej zbral že tudi 41 nastopov za mlajše slovenske reprezentance, za katere je zabil sedem golov, v slovenski prvi ligi pa je odigral 57 tekem ter zbral osem golov in pet asistenc. Flakus Bosilj bo tako v Šiški še okrepil kolonijo nekdanjih igralcev Aluminija, med katere spadajo Mitja Križan (za Aluminij je nastopal tri sezone, od 2013/14 do 2015/16), Nemanja Jakšić (pet sezon, od 2016/17 do 2020/21) in Luka Štor (2,5 sezone, od 2017/18 do 2019/20). JM Foto: Črtomir Goznik David Flakus Bosilj je lani avgusta iz Aluminija prestopil v Verono, sedaj prihaja v Slovenijo na posojo. »Čeprav končni rezultat ni takšen, kot sem si želela, pa je za prvim razočaranjem prišel tudi občutek potrditve. Trdo sem delala, da bi se vrnila v svojo najboljšo formo, še vedno zaupam v ta proces, zato si bom dala še nekaj časa. Še vedno pogrešam nekaj več dvobojev in turnirskega ritma, ampak obenem čutim, da napredujem iz dneva v dan. Najlepša hvala vsem za podporo v tem ne najboljšem obdobju moje kariere,« je po dvoboju sporočila Zidanškova. Neuspešna je bila tudi 21-letna Kaja Juvan (68.), varovanka ptujskega trenerja Zorana Krajnca, saj jo je v uvodnem dvoboju izločila tri leta starejša Španka Cristina Bucsa (114.). JM Tenis z Tenis Fest v Portorožu Alja do svoje prve turnirske lovorike V Portorožu že ves mesec poteka Tenis Fest 2022. Gre za serijo turnirjev v vseh starostnih kategorijah, ki potekajo pred največjim slovenskih teniškim dogodkom leta – turnirjem serije WTA 250. Ta bo na betonskih igriščih v Portorožu potekal med 12. in 18. septembrom. Takrat bodo na slovenski obali ob najboljših domačih igralkah (Kaji Juvan, Tamari Zidanšek) med drugim nastopale Brazilka Beatriz Haddad Maia (15. na WTA), Čehinja Barbora Krejčikova (22.), Kazahstanka Elena Rybakina (25.) … V konkurenci igralk do 18. leta starosti je v Portorožu nastopala tudi članica TK Terme Ptuj Alja Širovnik, letnica 2006. Bila je zelo uspešna, saj je s štirimi zaporednimi zmagami osvojila svoj prvi turnir, ki je potekal pod okriljem Teniške zveze Slovenije. Pot pa ni bila lahka, saj je že v 1. krogu imela zelo težavno nalogo, na koncu pa je v treh nizih izločila Lano Tenis Fest 2022 v Portorožu, dekleta U-18: 1. krog: Širovnik (Ptuj, 4.) – Hafner (Triglav Kranj) 3:6, 7:5, 7:5; četrtfinale: Širovnik (4.) – Oblak (Centre Court) 6:1, 6:0; polfinale: Širovnik (4.) – Zalokar (Triglav Kranj, 1.) 6:1, 6:7(8), 7:6(5); finale: Širovnik (4.) – Manevska (Radomlje, 2.) 6:2, 6:2. Hafner iz kranjskega Triglava. Pravi »finale pred finalom« je odigrala v polfinalu, ko je na nasprotni strani mreže stala 1. nosilka Eva Zalokar. Članica Triglava se je reševala že v drugem nizu (8:10 v tie breaku), v tretjem pa je Širovnikova znova povedla 5:2. Tudi tokrat je Zalokarjevi uspelo izsiliti tie break, tam pa je Alja vendarle zmogla dovolj moči in znanja, da je izčrpavajoč dvoboj odločila v svoj prid. V finalu je imela proti 2. nosilki Eriki Manevski iz Radomelj lažje delo, opravila ga je v dveh nizih. JM Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj Zmaga in trojne stopničke V soboto so kolesarji KK Perutnina Ptuj tekmovali na VN Šenčurja. Na zelo hitri krožni progi so se odlično odrezali predvsem najmlajši tekmovalci. „Punce so domov ponovno prinesle zmago in še eno 3. mesto. Najhitrejša je bila Kaja Adam, na najnižjo stopničko pa je stopila še Živa Bohak (4. Hana Štumperger). Na stopničke sta se pri dečkih B uvrstila tudi 2. Maj Bohak in 3. David Adam (12. Nik Vidovič, 20. Mark Šteharnik, 23. Tai Nahberger, 34. Jernej Bornšek). Nik Muršec je bil tokrat pri dečkih A s 4. mestom za las pod stopničkami (13. Miha Bošnik, 25. Jan Kirbiš, 32. Lucian Kostanjevec, 34. Nik Kolbl, 35. Jakob Bornšek). Svojo prvo dirko pri dečkih C je pogumno odpeljal Anej Resman, na koncu 9. (8. Luka Lampret, 11. Gal Hrastnik, 13. Matija Lačen, 26. Miha Gramc, 32. Maks Nahberger, 36. Andraž Mahorič). Mladinci so kasneje tekmovali na kriterijski dirki. Jure Majnik je bil adut za visoka mesta, na koncu je bil 6. (8. Ino Gorjanc, 12. Žiga Kelner, 24. Matic Erjavec). Pri mlajših mladincih sta se v deseterico zavihtela 8. Jon Pritržnik in 10. Nik Golob (14. Sergej Jančič),“ je iz KK Perutnina Ptuj sporočil Boštjan Lampret. UR Foto: Damjan Adam Maj Bohak in David Adam sta z osvojitvijo 2. in 3. mesta na stopničkah stala v družbi odličnega slovenskega profesionalnega kolesarja Mateja Mohoriča. Alja Širovnik (TK Terme Ptuj) je v Portorožu ugnala štiri tekmice in se zasluženo zavihtela na najvišjo stopničko. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 petek z 2. septembra 2022 15 Rezultati: člani pištola 50 m: Urška Kuharič dvakratna državna prvakinja Minuli konec tedna je v strelskem centru Gaj-Pragersko Strelsko društvo Svečina organiziralo 32. Državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo na 50 m. Z uspešnimi nastopi so se novih osvojenih odličij veselili strelci in strelke Kovinarja iz Ormoža in Juršincev, ki so osvojili tri posamične zlate medalje. Presenetljivo je tokrat brez odličja ostala aktualna in petkratna državna prvakinja Živa Dvoršak (611,8). Juršinci do bronastega odličja Kuharičeva po dramatičnem boju z Živo Dvoršak do drugega naslova Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič se je z odličnim streljanjem na 32. DP s puško v ležečem in trojnem položaju na 50 m veselila dveh naslovov državne prvakinje v letu 2022 in skupaj že petega zlatega odličja na DP na 50 m. preobrat in veliko slavje Ormožanke, ki je slavila nepričakovano zmago s pičlim krogom prednosti. Tretja je bila mlada Rušanka Urška Hrašovec s prav tako visokim rezultatom 582 krogov in premagala favorizirano Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (577), ki je tokrat ostala brez odličja na četrtem mestu. Z osvojenim 6. mestom s 546 krogi je bila zelo uspešna tudi strelska veteranka Vesna Mele iz SD Tovarne sladkorja Ormož. Kuharičeva do tretjega naslova v ležečem položaju Popoln uspeh na 32. DP je Kuharičeva zaokrožila s puško v ležečem položaju, kjer je prepričljivo slavila še svoj tretji naslov državne prvakinje v tej disciplini. Z rezultatom 618,0 kroga je premagala ruško podprvakinjo Urško Hrašovec (614,3) in Klavdijo Jerovšek (613,0) na tretjem mestu. Nogomet z Turnir Golgeter Hajdina 2022 Odlično vzdušje, lepe tekme Občinska nogometna šola Golgeter Hajdina je v Slovenji vasi v soboto in nedeljo organizirala turnir mlajših selekcij. V dveh dneh je v štirih starostnih kategorijah nastopilo kar 36 ekip. Turnir je bil v lepem sončnem vremenu odlično organiziran, poskrbljeno je bilo tako za otroke kot za njihove spremljevalce in starše. Tekme so bile igrane na dveh igriščih, tako da je tekmovanje potekalo po urniku. V štirih starostnih kategorijah so slavile ekipe štirih različnih klubov: Rogaške (U-13), Miklavža (U-11), Aluminija (U-9) in Golgeterja Hajdine (U-7). Končni vrstni red: kategorija U-13: 1. NK Rogaška 1, 2. NK Boč Poljčane, 3. NK Cirkulane, 4. NK Dornava Podvinci. Sodelovale so še ekipe: ONŠ Golgeter Hajdina 1, ONŠ Golgeter Hajdina 2, NK Pragersko, NK Rogaška 2, NK Malečnik in NŠ Roho VBO. Najboljši vratar: Gal Črnivec (NK Cirkulane) Najboljši strelec: Žiga Gradecki (NK Rogaška) Najboljši igralec: Anej Lorber (NK Rogaška) stran 15 Šport, šport mladih Strelstvo z 32. Državno prvenstvo 50 m V olimpijski disciplini trojnega položaja s puško na 50 m je odlična Ormožanka Urška Kuharič osvojila zlato odličje v izjemno izenačenem boju z najboljšo Slovenko in eno izmed najboljših strelk na svetu – trikratno olimpijko Živo Dvoršak. Kuharičeva je s 585 krogi Dvoršakovo ugnala le za krog in tako po letu 2016 osvojila drugi naslov državne prvakinje v tej disciplini. Ormožanka je v klečečem položaju s serijama 94 in 96 zaostala za izjemno natančno Dvoršakovo (100, 99) za velikih devet krogov, nato pa kljub zelo uspešnemu nadaljevanju v ležečem položaju s serijama 100 in 99 zaostanek za Dvoršakovo (98, 100) zmanjšala le za krog. Ko se je že zdelo, da bo Dvoršakova zanesljivo osvojila nov naslov državne prvakinje, je Kuharičeva v zahtevnem stoječem položaju bila skoraj nezgrešljiva, z dvema serijama po 98 krogov je odlično opravila svoje delo. Dvoršakova je bila s prvo serijo 96 zanesljivo na poti proti prvemu mestu, nato pa si z drugo serijo, z zanjo zelo skromnim rezultatom 91, pokvarila odlično izhodišče in poskrbela za velik COLOR CMYK kategorija U-11: 1. NŠ Roho VBO 1, 2. NK Ketty Emmi Bistrica, 3. NK Podvinci, 4. NK Dornava. Sodelovale so še ekipe: ONŠ Golgeter Hajdina 1, ONŠ Golgeter Hajdina 2, NŠ Klopotec, NŠ Roho VBO 2, NK Boč Poljčane, NK Cerkvenjak, NK Cirkulane in NŠ Korant. Najboljši vratar: Tevž Smolinger (NK Podvinci) Najboljši strelec: Klemen Fras (NK Dornava) Najboljši igralec: Svit Ristič (NŠ Roho VBO 1) S pištolo na 50 m je izkušeni Boštjan Simonič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu) – petkratni državni prvak, nazadnje v letu 2020 – tokrat ostal brez odličja na 4. mestu (519) z zaostankom treh krogov za tretjeuvrščenim Grosupeljčanom Rokom Ivancem (522). Zelo blizu odličja sta bila tudi Juršinčan Ludvik Pšajd (516) in dvakratni državni prvak iz Miklavža pri Ormožu Aleksander Ciglarič (516) na šestem in sedmem mestu. Drugič zapored je naslov državnega prvaka osvojil favorizirani Jože Čeper iz Rečice pri Laškem z odličnim rezultatom 547 krogov. Drugi je bil Velenjčan Blaž Kunšek, ki je za zmagovalcem zaostal za osem krogov. V ekipni tekmi so se bronastega odličja veselili Juršinčani, sicer trikratni državni prvaki, in z rezultatom 1518 krogov zaostali za Grosupeljčani le za dva kroga, za zmagovalci iz Rečice pri Laškem pa za 11 krogov. Petkratni ekipni državni prvaki iz Miklavža pri Ormožu so tokrat ostali brez odličja na četrtem mestu s 1508 krogi, dvakratni državni prvaki Kovinarja iz Ormoža pa so bili tokrat sedmi. 1. Jože Čeper, DPR 2. Blaž Kunšek, MVE 3. Rok Ivanc, GRO 4. Boštjan Simonič, JKM 5. Bojan Fras, SVE 6. Ludvik Pšajd, JUR 7. Aleksander Ciglarič, JKM 11. Peter Tkalec, DPR 13. Rok Pučko, JUR 14. Mirko Moleh, JUR 20. Žan Tomažič, KOR 21. Stiven Vočanec, KOR 23. Simon Simonič, JKM 24. Miran Miholič, JKM 25. Gregor Polajnko, KOR 28. Niko Pšajd, JUR 29. Tadej Horvat, KOR 547 539 522 519 517 516 516 508 501 501 487 482 473 461 460 444 440 Člani pištola 50 m ekipno: 1. SD Dušana Poženela Rečica 2. SD Grosuplje 3. SD Juršinci 4. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 7. SD Kovinar Ormož 1529 1520 1518 1508 1429 Članice puška 50 m trojni položaj: 1. Urška Kuharič, KOR 2. Živa Dvoršak, OLI 3. Urška Hrašovec, 1PB 4. Klavdija Jerovšek, GRO 5. Teja Medved, TRZ 6. Vesna Mele, TSO 7. Nuša Žnidarič, KOR 9. Petra Vernik, KOR 585 584 582 577 573 546 540 530 Članice puška 50 m leže: 1. Urška Kuharič, KOR 2. Urška Hrašovec, 1PB 3. Klavdija Jerovšek, GRO 4. Živa Dvoršak, OLI 5. Teja Medved, TRZ 6. Petra Vernik, KOR 618.0 614.3 613.0 611.8 605.2 598.8 Valter Drašler je novi državni prvak Stiven Vočanec blizu odličja V najmlajši konkurenci kadetov s pištolo je zlato odličje in naslov državnega prvaka osvojil mladi juršinski strelec Valter Drašler. Z rezultatom 282 krogov je za devet krogov premagal Miho Frasa iz Svečine. Odličen nastop med člani s puško v ležečem položaju je uspel tudi Ormožanu Stivenu Vočancu, ki je s 608,1 kroga osvojil visoko 4. mesto in zaostal le za tremi favoriziranimi kategorija U-9: 1. NK Aluminij, 2. ONŠ Golgeter Hajdina, 3. NK Boč Poljčane, 4. NK Drava Ptuj. Sodelovale so še ekipe: ŠN Gorišnica 1, ŠN Gorišnica 2, NK Podvinci, NK Cirkulane, NŠ Roho VBO, NŠ Korant. Najboljši vratar: Žan Bauman (NK Aluminij) Najboljši strelec: Maj Kirič (NK Drava) Najboljši igralec: Gašper Fajt (ONŠ Golgeter Hajdina) kategorija U-7/U-8: sodelovale so ekipe ONŠ Golgeter Hajdina, NK Podvinci, NK Slivnica in ŠN Gorišnica. JM 8. Vesna Mele, TSO 9. Nuša Žnidarič, KOR 10. Marta R. Tetičkovič, TSO 11. Suzana Črnko, TSO 575.6 558.8 533.2 530.8 Člani puška 50 m trojni položaj: 1. Robert Markoja, ŠKT 2. Rajmond Debevec, OLI 3. Erik Kandare, CER 5. Tadej Horvat, KOR 7. Stiven Vočanec, KOR 8. Žan Tomažič, KOR 583 583 577 550 527 504 Člani puška 50 m leže: 1. Rajmond Debevec, OLI 2. Robert Markoja, ŠKT 3. Erik Kandare, CER 4. Stiven Vočanec, KOR 8. Jan Nagy, MLJ 9. Tadej Horvat, KOR 17. Žan Tomažič, KOR 20. Toni Križanič, MLJ 22. Matija Ambrož, TSO 23. Igor Ranfl, TSO 24. Aljaž Čučko, TSO 622.1 619.9 610.3 608.1 595.7 595.5 584.3 569.5 561.3 551.3 529.1 Člani puška 50 m leže ekipno: 1. SD Olimpija 2. SD Štefana Kovača Turnišče 3. SD Kovinar Ormož 4. SD Tovarne sladkorja Ormož 1811.3 1800.0 1787.9 1641.7 Kadeti pištola 1. Valter Drašler, JUR 2. Miha Fras, SVE 3. Žare Valcl, LŽE 282 273 167 Kadetinje puška 50 m leže: 1. Nika Skubic, KIS 5. Eva Petek, KOR 604.1 583.4 Kadetinje puška 50 m trojni položaj: 1. Hana Strakušek, TRB 2. Nika Skubic, KIS 3. Zoja Kalin, DPR 4. Eva Petek, KOR 565 556 548 540 reprezentančnimi strelci. Svoj 19. naslov državnega prvaka je slavil zlati slovenski olimpionik Rajmond Debevec, ki je s 622,1 kroga za dobra dva kroga ugnal Roberta Markojo (619,9) iz SD Štefana Kovača Turnišče. Cerkničan Erik Kandare je bil tretji (610,3). Simeon Gönc Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši so v vseh kategorijah prikazali športne igre. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Aluminij – zmagovalna ekipa turnirja U-9 Z zmagovalci v najmlajši kategoriji U-7, ekipo Golgeter Hajdina, se je fotografiral tudi nogometaš Maribora Vid Koderman. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 16 petek z 2. septembra 2022 Rokomet z 24. poletni tabor RK Jeruzalem Ormož Največ so povedali nasmehi na obrazih otrok V Poreču na Hrvaškem je od 25. do 28. avgusta potekal že 24. poletni rokometni tabor v organizaciji Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. „Gre za tabor, ki ima najdaljšo tradicijo v državi med rokometnimi tabori. Prvič v njegovi zgodovini smo ga organizirali izven meja naše države in po koncu tabora lahko rečem, da je bil to zadetek v polno. Sodelovalo je 52 udeleženk in udeležencev. Glede na zanimanje bi lahko na tabor odpeljali blizu 100 otrok, vendar nismo želeli iti v širi- no, ampak v kakovostno izvedbo tabora. Vsak tabor je nekaj posebnega, ta pa je bil poseben iz več razlogov. V prvi vrsti moram pohvaliti našo ekipo iz kluba za odlično organizacijo celotnega tabora, pa trenerski in spremljevalni štab, ne nazadnje pa tudi otroke, ki so bili več kot pridni ter so praktično sodelovali pri vsaki stvari, ki so si jo zamislili organizatorji. Vsak dan je bil namenjen obisku plaže, kjer je tudi potekal spremljevalni program. Med drugim so z nami dva dneva na taboru preživeli gasilci PGD Ormož, ki so na plaži predstavili postopke oživljanja, postopke reševanja iz vode, praktične postopke uporabe dihalnih naprav, spoznavanje potapljaške opreme in vožnjo z reševalnim čolnom. Vse omenjeno je najprej potekalo v teoriji in nato še v praksi: bilo je zabavno in poučno, odziv tabornikov oz. njihovi nasmehi na obrazih pa so povedali svoje o prijetnem druženju z gasilci,“ je v uvodu o taboru povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. Visok nivo, ki si ga želijo tudi največji Udeleženke ter udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine: dekleta 2010/11, fantje 2008/09 in fantje 2010/11/12. „Vsaka skupina je že dopoldan opravila dva treninga – rokometnega v dvorani Veli Jože pod vodstvom trenerjev Davorina Kovačeca, Uroša Krstiča, Bojana Čudiča in Tita Grabovca. Dekleta 2010/11 so odigrala tudi pripravljalno tekmo proti gostiteljicam iz Poreča. Na objektih VIRCA (Vzgojno izobraževalni rekreativni center) pa so potekali treningi pod vodstvom športne šole Dada, ki sta jih vodila Nataša Kukovec in Damjan Rajh. Vsak dan so bile organizirane večerne prireditve, kjer so skupine med seboj tekmovale za naziv 'najboljše skupine tabora'. Na koncu so si največ točk ter nagrado prislužila dekleta 2010/11. Skozi celotni tabor je bilo prav zabavno, najvažnejši pa so bili nasmehi na obrazih tabornikov. Vse tri skupine so skozi tabor sestavile prelepo pesem o ormoškem rokometnem klubu in v prihodnosti bo ta preko glasbene skupine Selotejp ugledala luč sveta in bo do konca leta 2022 predstavljena na eni izmed tekem državnega prvenstva. Tudi ta tabor ni minil brez kviza, ki ga je sestavil Tino Grabovac. Na zaključni podelitvi so prav vsi udele- ženci prejeli športne drese (spodnji in zgornji del) 24. poletnega rokometnega tabora Poreč 2022. Glede na pravkar minuli tabor smo si za naslednjega, že 25. po vrsti, postavili visoko letvico. Z našim taborom smo prišli na tako visok nivo, ki si ga Tabor so zaznamovali številni izzivi Na plavalnem maratonu so se zmag veselili Živa Miklin (dekleta 2010/11), Vid Luskovič (fantje 2011/12), Jaša Žunec (fantje 2010), David Jurčec (fantje 2009) in Anže Miklin (2008). Na prireditvi Najmočnejša – najmočnejši udeleženci tabora so bili najbolj trmasti in najspretnejši Živa Miklin (dekleta 2010/11), Vid Luskovič (fantje 2011/12), David Shaplavskay (fantje 2010), Mihael Zagorec (fantje 2009), Benjamin Klemenčič (fantje 2008). Za konec pa še podvig enega izmed naših spremljevalcev Robija Rateka. Na tabor v Poreč je iz Ormoža namreč prispel kar s kolesom! Po prevoženih 324 km je le še dodal piko na i k izjemni prireditvi, ki je otroci ter drugi ne bodo hitro pozabili ... želijo tudi drugi klubi, tudi tisti najmočnejši ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven meja naše države. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem prav slehernemu trenerju, spremljevalcu, staršu, otrokom, prijaznim gostiteljem v VIRCU in seveda donatorjem, ki so glavni 'krivci', da je naš tabor na tako visokem in zavidljivem nivoju,“ je o taboru dejal glavni organizator Uroš Krstič. UR Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 16.30: Gorica – Mura; OB 17.30: Koper – Celje, V SOBOTO OB 17.30: Maribor – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 20.15: Olimpija – Domžale; V PONEDELJEK OB 17.30: Kalcer Radomlje – Bravo. 2. SNL RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Roltek Dob – Vitanest Bilje, Beltinci Klima Tratnjek – Krka, Jadran Dekani – Primorje, Rudar Velenje – Brinje Grosuplje; V NEDELJO OB 16.00: Nafta 1903 – Aluminij; OB 16.30: Kety Emmi&Impol Bistrica – Krško, Fužinar Vzajemci – Ilirija 1911, Triglav Kranj – Rogaška. Rokomet z RK Drava Ptuj Na Ptuju veliko stavijo na rokometni podmladek V Rokometnem klubu Drava Ptuj imajo svojo rokometno šolo, saj mladi predstavljajo prihodnost ptujskega rokometa. Sistematično delo z mladimi je prepoznano iz različnih zornih kotov in je tudi podprto s projektom NLB Šport mladim. V okviru projekta Šport mladim banka podpira športne klube po vsej Sloveniji, ki spodbujajo mlade h gibanju in aktivnemu življenju. NLB je prepoznal dobro delo z mladimi v ptujski rokometni sredini, v kateri je v lanski sezoni redno treniralo več kot 100 rokometašev. V nižjih selekcijah so v lanski sezoni izvajali mini rokomet na treh ptujskih osnovnih šolah – na OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič. Vadbo in redne treninge bodo v letošnji sezoni še razširili, saj bodo delovanje razširili na pet šol. RK Drava bo imel štiri selekcije, s katerimi bodo nastopali na tekmovanjih pod okriljem Rokometne zveze Slovenije. Tako je bilo tudi v minuli sezoni, ko so se stran 16 3. SNL – vzhod RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Koroška Dravograd – Rače; ob 16.00: Bosch Bračič Videm – Avto Rajh Ljutomer; ob 16.30: Drava Ptuj – Dravinja, Posavje Krško – Podvinci; ob 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež – Cirkulane; v nedeljo ob 16.30: Šampion – Premium Dobrovce, Šmartno 1928 – Zavrč. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Hajdina – Bukovci, Markovci – Gorišnica, Apače – Boč Poljčane; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci – Grajena ANpro, Središče – Gerečja vas. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA, V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Ormož; OB 17.00: Tržec – Podlehnik, Makole Bar Miha – Pragersko. Tekma Rogoznica – Skorba je bila odigrana v četrtek. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Polskava avtop. Grobelnik – Oplotnica Senčila Senica, Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc; v nedeljo ob 17.00: Dornava Digitalpartner.si – Leskovec. Prosta je ekipa Slovenja vas SMS sanacija. Padalstvo z 43. Ptujski padalski pokal 2022 Foto: arhiv RK Drava Ptuj Mladi rokometaši v akciji z mlajšimi selekcijami udeleževali tudi domačih in mednarodnih turnirjev. Otroci radi igrajo rokomet in so prihodnost RK Drava Ptuj, zato ta mlade vabi, da se jim prid- ružijo pri treniranju te lepe športne igre. David Breznik Aeroklub Ptuj pripravlja v soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra, na letališču v Moškanjcih tradicionalno padalsko tekmovanje Ptujski padalski pokal 2022. Organizatorji imajo v načrtu v soboto med 9. in 20. uro in v nedeljo med 9. in 15. uro izvesti osem serij skokov na cilj. JM Štajerski TEDNIK petek z 2. septembra 2022 petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Nakazano je, da boste v tem tednu postali precej trezni in se zavedali, da morate kolo sreče zavrteti na pravilen način. Zdi se, da vam je čas pisan na kožo in da boste postali nekoliko bolj ustvarjalni, ne boste hiteli, ampak stremeli k užitku. Pogovori delajo čudeže! BIK (21. 4. – 20. 5.) S pozitivno energijo vas bo navdihovala narava in čas je, da se posvetite v zakladnico receptov naših babic, kajti toliko uporabnih zelišč lahko pripravite sebi in svojim bližnjim v prid. Dogodilo se bo, da vas bo obiskala vila kreativnega izražanja in tako dobite nov pogled na življenje! Colobus guereza Telo je dolgo od 52 do 57 cm, rep pa od 53 in 83 cm. Tehta od 8 do 13,5 kg. Ta črna opica ima belo obrazno obrobo, belo hrbtno progo in belo zadnjo polovico košatega repa. Vsak samec vodi 4-5 samic z mladiči. Svoje ozemlje brani z rjovečim oglašanjem in divjim poskakovanjem. V tridelnem želodcu so mikroorganizmi, ki razgradijo celulozo. Tako iz listov izvleče dvakrat več hranilnih snovi kot druge opice. Razširjenost: Nahaja se na osrednjem in vzhodnem delu Afrike. Živi v gozdovih, ki so v bližini rek in jezer. ALDABRA - otočje v Indijskem oceanu, ki pripada Sejšelom, EGERIJA - rimska nimfa izvirov, VARE, Daniele - italijanski pisatelj DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Čas počitnic je že za vami in postati boste morali kos obveznostim, ki jih za vas piše življenje. Nakazano je, da pridobite mnogo adrenalina in tako lahko greste pogumno naprej po začrtani poti. Cilje boste dosegli, notranji nemir pa se bo okrepil, najdite osebno sprostitev. RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Glasba v kloštru 2022 Mladi glasbeniki tudi letos navdušili Glasbene delavnice za mlade glasbenike Glasba v kloštru v organizaciji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj so najlepši uvod v novo glasbeno leto 2022/2023. Letošnje so bile že trinajste po vrsti z izbrano temo, na katere so povabili instrumentaliste in pevce, ki so zaključili vsaj drugi razred glasbene šole. Letos je bil poudarek na slovenski mladinski filmski glasbi, ki je pospremila filme, kot so: Gremo mi po svoje, Sreča na vrvici, Čisto pravi gusar, Poletje v školjki in Cvetje v jeseni. Gre nek način za legendarne slovenske filme. Na delavnicah, ki so potekale od 24. do 26. avgusta v prostorih šole in na samostanskem dvorišču, so v orkestrsko obleko slovensko mladinsko filmsko glasbo odeli z učiteljem violine Matjažem Antončičem, ki je že od leta 2013 zaposlen v na Glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, je povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Kot solist in član deluje v različnih komornih skupinah, kjer izvaja žanrsko različno glasbo, ob klasični glasbi tudi popularno glasbo, swing in etno. Ustvarja pa tudi priredbe klasičnih in popularnih skladb za svoj YouTube kanal. S kvintetom Piazzolleky, ki izvaja argentinski standardni in novi tango, je nastopil že na številnih odrih po Evropi in na Kitajskem. V orkester so ob mladih glasbenikih vključili tudi vse učitelje zasebne glasbene šole v samostanu. Tudi letošnja glasbena delavnica za mlade glasbenike je bila nadvse uspešna. Štirideset mladih udeležencev, 10 jih je bilo tudi iz Sprostila vas bo nežna glasba in čas bo, da vajeti usode vzamete v svoje roke. Čeprav bo teden miren, boste morali določene stvari postaviti na svoje mesto. In ne smete pozabiti, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Precej prijeten in dinamičen čas vas čaka v ljubezni. LEV (23. 7. – 22. 8.) Ljubezensko življenje bo v ospredju in počasi boste morali svoja čustva izpovedati. S prijateljeve strani boste deležni pohvale in to vas bo dvignilo. Samozavestna drža bo nekaj, kar boste s pridom uporabljali v službi. Konec koncev je resnica ta, da iz majhnega raste veliko. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Črtomir Goznik Z zaključnega koncerta letošnje glasbene delavnice za mlade glasbenike. Maribora, Slovenske Bistrice in Šentilja, je s svojim muziciranjem, skupaj z učitelji, pod vodstvom Matjaža Antončiča, navdušilo na zaključnem koncertu, ki je bil 26. avgusta na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Tudi instru- mentalna zasedba je bila odlična: harfa, oboa, klarinet, flavta, pozavna, trobenta, bobni, klavir, citre, kitara, violina, čelo, kontrabas in harmonika. Navdušeno jim je zaploskala tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki tudi pozorno spremlja dejavnost zasebne glasbene šole oz. mladih glasbenikov, ki uspešno predstavljajo glasbeno šolo in s tem tudi Ptuj na številnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. MG Zabavno in veselo bo. Deloma se boste bolj sprostili in predali vetru življenju. Morda se celo sprostite in si priznate, da ste potrebni novih razsežnosti. Meje si vsekakor določite sami in vendar bo veselo pri vsem, kar se lotite. V ljubezni bo vladalo spoštovanje in na delovnem mestu zdrav razum. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Poglobite se v svet skrite resnice in tako odkrivate lastno osebnost, ki je lahko kot labirint. Vsekakor boste izhajali iz sebe in vam bo pomembno, da imate mnogo miru za ustvarjanje. Nekoliko bolj bučno bo, če delate v intelektualnih ali prosvetnih vodah – speljite vodo na svoj mlin. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Zgodbe, ki jih piše življenje, so v svojem bistvu zanimive in poučne. Zdelo se bo, da se morate odločiti, kar vam bo nazadnje uspelo. Po majhnih korakih osvajate velike zadeve. Čas bo, da se sprostite in da odkrijete, da je vsaka kapljica pomembna v morju življenja. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Čakajo vas zanimivi dnevi in končno se boste lahko dokazali. Postanete morda nekoliko bolj poetični in nadvse vam bo koristila delavna vnema. Na svoj način in vsekakor v prenesenem pomenu razširite svoja krila in tako dobite neko novo in svežo energijo. Zdi se, da bo življenje postalo zelo zabavno. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Vabili vas bodo borovi gozdički in spomin na morje. Če si tega iz tega ali onega razloga ne morete tega privoščiti, pa si v vodno kopel dajte eterično olje bora. Drugače bo teden mešanih občutkov in razsežnosti – morda boste nekoliko preveč strogi. Bodite odprti, svet novosti je blizu. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Veter usode bo pihal v vašo smer in prihaja jesen, ki je čas zrelosti in plodnosti. Sami boste na svoj način ustvarjalni in počasi se naučite ločevati zrno od plev. Partnerjeva beseda bo kot objem. V osnovi se radi zapirate vase, toda občutke si zapisujte. Veliko ugodnosti vas čaka pri denarnih zadevah. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Vsekakor boste skozi pogovor spoznali, da se lahko stvari spremenijo in kako malo je potrebno do notranje sreče. Pri vas doma bo v naslednjem tednu precej živahno in komunikativno. Na delovnem mestu se bodo stvari spreminjale in vam prijetno popestrile dneve. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 2. septembra 2022 Slovenske gorice z Avgusta se je tradicionalno začela ovtarjeva služba Ovtar – strašljiv vinogradniški žandar V želji po zaščiti vinogradniškega pridelka so naši predniki v času, ko je grozdje začelo zoreti, najeli posebne čuvaje, ki pa niso preganjali tatinskih ptic, pač pa človeške nepridiprave, ki so s trsov kradli sladke jagode. Ta sezonska služba je bila v 19. stoletju pa tudi še v prvi polovici prejšnjega značilna za osrednje Slovenske gorice, poznali pa so jo v trikotniku vse do vzhodnih obronkov Pohorja na eni, do Radgonskih goric na drugi in do Ptuja na tretji strani. Čuvaje vinogradov so poznali tudi na Hrvaškem in v Srbiji, kjer pa so jih imenovali pudarji. Palica za obrambo in napad Običajno so se za to delo prijavili samski moški, ki so zaključili služe- nje vojaškega roka ali pa jim finančno ni uspela migracija v obljubljene dežele, kot je bila takrat Amerika, zato so se domov vrnili praznih rok in jim je prav prišel vsak zaslužek. Ovtarja so kmetje praviloma najeli po 15. avgustu in ga za čuvanje pridelka v vinogradu plačevali do martinovega, torej približno tri mesece. Ko je našel delodajalce, je županu, ki je bil običajno hkrati tudi v vlogi mestnega sodnika, zaprisegel, da bo vestno delal in preganjal tatove. »Nosil je štajerske škornje, na glavi klobuk, sicer pa preprosto obleko, tudi dežni plašč, saj je večino časa prebil na prostem. Ovtar je torej živel v vinogradih, hranil pa se je pri gospodarjih hiš, katerih grozdje je čuval. Bil je opremljen tudi z ovtarjevo palico, ki jo je kot puško nosil čez ramo, uporabljal pa jo je tako za obrambo kot za napad. Palica mu je bila zaupana le za tiste tri mesece, ko je delal, sicer je bila spravljena na občini,« pripoveduje Marko Šebart iz Lormanja pri Lenartu, eden zadnjih ovtarjev pri nas, ki mu je naziv Ovtar, varuh Slovenskih goric, podelil lenarški župan Janez Kramberger. Aktivnih šest ovtarjev Kokoš je lahko bila njegova Vinska trta je včasih rasla na nižjih kolih kot danes, zato so zrelo grozdje dosegle tudi kokoši in ga pozobale. Na Marijino vnebovzetje, torej 15. avgusta, ko je grozdje uradno začelo zoreti, je zato župnik oklical, da je treba kokoši zapreti v kurnik. Če je ovtar v vinogradu našel spuščeno kokoš, jo Foto: osebni arhiv je lahko nabodel Ivan Sinič starejši iz Zgornje Velke sredi prejšnjega in odnesel. stoletja, eden zadnjih pravih ovtarjev Foto: osebni arhiv V Slovenskih goricah je danes aktivnih šest ovtarjev, bodisi uradno imenovanih bodisi samooklicanih. To so poleg Šebarta, ki pokriva Lenart, še Samo Tuš Korl za Gornjo Radgono, Alojz Jenuš – Slavek, ki je čuvaj mariborske Stare trte, Dušan Javnik, ki je meransko-limbuški ovtar, Janez Žižek, ki je »trikralovski ovtar« in deluje na območju Benedikta, ter častni ovtar iz Cerkvenjaka Rudi Druzovič. Šesterica se je prvič uradno srečala na odprtju toplarja v Andrencih v občini Cerkvenjak leta 2019, nato pa zaradi epidemije ne več. Seveda je njihova vloga danes precej drugačna kot nekoč, saj predvsem ohranjajo spomin na nekdanjo tradicijo, so prisotni na raznih prireditvah in skrbijo za promocijo kulturne dediščine in blagovne znamke Ovtar. »Imamo torej podobno funkcijo kot vinske kraljice,« se pošali Šebart, tudi sam vinogradnik, tajnik Društva vinogradnikov Lenart in lokalni turistični vodnik. Če ni tatu, ni plačila Foto: osebni arhiv Marko Šebart iz Lormanja pri Lenartu, uradni ovtar, varuh Slovenskih goric Ovtar je tatu, ki je ukradel samo nekaj grozdja, sam oglobil, otroke je tudi pretepel, večje tatvine pa je prijavil žandarjem, ki so kradljivca nato včasih celo vklenili v pranger oziroma sramotilni steber. Ker je bilo priporočljivo, da je nosil brado, saj je bil tako videti bolj strašljiv in nevaren, jo nosi tudi Šebart, a ne take Bedančeve, pač pa kratko in urejeno. »Vsekakor je bil ovtar pri ljudeh slabo zapisan, imel je negativen sloves, saj je bil neke vrste vinogradniški žandar in so imeli z njim slabe izkušnje. Sin Ivana Siniča, nekdanjega ovtarja iz Zgornje Velke, mi je povedal, da si oče plačila ni zaslužil kar tako, zgolj z nadziranjem vinogradov. Župnik mu je namreč zabičal, da ne bo plačila, če nikogar ne ujame in ga privede pred roko pravice, torej je tatu moral najti. Pa četudi ga je po krivem obtožil.« Senka Dreu Ptuj z Regata Jadro Rance 2022 dobrodošlo tekmovanje za mlade jadralce Prijadrali so si še eno pomembno izkušnjo Izjemni mladi jadralci, stari med devet in 15 let, so se pred nekaj dnevi pomerili na regati Jadro Rance 2022. Prav vsi so bili odlični, najboljšo uvrstitev je dosegel 11-letni Ivo Kancler. Zelo dober rezultat, četrto mesto, pa si je prijadrala tudi simpatična jadralka, edina deklica med tekmovalci, Ota Brina Podlesnik. Devet tekmovalcev se je v soboto, 20., in nedeljo, 21. avgusta, v organizaciji jadralne sekcije Brodarskega društva Ranca Ptuj in v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije pomerilo na regati Jadro Rance 2022. To izvajajo že 21 let zapored, sodelujoči so glede na starost razdeljeni v dva razreda. Regata je bila sestavljena iz šestih plovov, zanimivo dvodnevno tekmovanje pa so spremljali tudi številni obiskovalci v pristanišču. »S to regato smo začeli pred 21 leti. Naš cilj je spodbuditi otroke, da jadrajo in se tudi vključijo v tekmovanja. Za tiste, ki so jadranje začeli letos, je bila to prva regata, na ta način, ko tekmujejo, svoje znanje tudi pomembno nadgrajujejo. Mnogi so po ptujski regati odšli še v Piran. Vse to so za mlade jadralce izjemne izkušnje,« pravi predsednik Brodarskega društva Ranca Emil Mesarič. Že udejstvovanje na tovrstnih dogodkih je za sodelujoče svojstve- Foto: DK Mladi obetavni jadralci Foto: DK Kljub črnim oblakom in slabi vremenski napovedi so regato vendarle uspešno pripeljali do konca. na dogodivščina, ki jo dobra uvrstitev in uspehi le še nadgradijo. Tokrat je bil najboljši Ivo Kancler, drugo mesto je zasedel Maksim Mikložič, tretje Mare Kancler. Četrta je bila edina deklica med tekmovalci, obetavna mlada jadralka, Ptujčanka Ota Brina Podlesnik. Jadranje trenira šele leto dni, a kot pravi, ji je že od nekdaj všeč vse, povezano z vodo: »Z družino smo veliko jadrali, moj stric je skiper, vse to je bilo moj navdih. Res sem se našla v tem.« Kljub nekaj izzivom, ki so del jadranja, med drugim se ji je med regato pokvarilo jadro, je bila to še ena uspešna tekma za vse mlade jadralce. Na ta način se naučijo spo- padati tudi z nepredvidljivimi situacijami. Vsaka nova izkušnja pa jim prinese nova (spo)znanja. Da so bili tekmovalci karseda pošteno in pravično razporejeni glede na znanje in dosežke, sta poskrbela sodnika, jadralca z dolgoletnimi izkušnjami, Dino Papdi in Zdenko Medved. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 2. septembra 2022 19 Dornava z Pridelava lüka kot v starih časih Nekoč za preživetje, danes za hobi Dornavski lükarji so imeli zadnjo avgustovsko nedeljo polne roke dela, da so gostoljubno poskrbeli za številne obiskovalce tradicionalnega lükarskega praznika. Letošnji je bil že 27. po vrsti. Na stojnici, kjer so prodajali lükove krence in lük za ozimnico, je tržila najstarejša generacija dornavskih lükarc. Ženice jih imajo že krepko čez 80, a se od njive, motike in lüka še kar ne morejo ločiti. Po dveh koronskih letih, ko druženje in skupno delo ni bilo dovoljeno, so lahko Dornavčani letos znova lük pridelali tako kot nekoč, vse ročno, od spomladanskega sajenja do okopavanja in spravila v poletnem času. „Letina je dobra, pridelali smo lepi lük, dobro ga prodajamo, kupcev je kar precej,“ je ob stojnici, na kateri je bilo moč občudovati lepo spletene lükove krence (vence), povedala 85-letna Meta Peteršič, ki se je s trženjem lüka srečala že kot mlado dekle, ko je končala šolo. „Prodajali smo v Mariboru, tam sem ves teden spala, še danes se spomnim gospe in ulice, kjer sem stanovala. Dopoldan smo prodajali na tržnici, popoldan od vrat do vrat. Lük smo naložili na voziček ter šli od hiše do Foto: MZ Legendarne dornavske lükarce: Meta Peteršič, Neža Čuš in Angela Zelenko Foto: MZ „Na lükarskem prazniku sva prvič. Ptujski lük poznamo, bila sem doma na kmetiji in ga tudi sama sadila. Kupila sva ga, ker vem, da je dober in kakovosten,“ je ob nakupu lüka na stojnici povedala obiskovalka prireditve Marija Belak iz Miklavža na Dravskem polju. hiše. V Maribor smo lük pripeljali z vlakom, nekaj tudi na vozovih. Na pot smo šli pozno zvečer, ob desetih, vračali smo se naslednji dan, ko smo pridelke prodali. Naložili smo poln voz: lük, zelje in še drugo zelenjavo. Spletli smo za poln voz samo krencof, nič v vreče. To se je moralo lepo zložiti, nekoč se je vsak pridelek spoštovalo.“ Služb ni bilo, zato se je šlo na trštvo „Lüka smo res vedno pridelali veliko, smo ga celo tako obešali kot koruzo. To je bil naš pridelek, s tem smo se preživljali, drugega ni bilo, v službe nismo hodili. Veliko žensk nas je hodilo na trštvo. Na njivi smo naredili grede, vse ročno posadili, nič škropili, dvakrat okopali in opleli. Med lük smo posadili še zelje, da greda, ko smo lük populili, ni bila prazna, da je naprej rastel drugi pridelek. Spomnim se tudi, da smo imeli naročilo za celi voz zelja, ki smo ga peljali v Maribor. Naročila ga je branjevka, ki je naredila kislo zelje in ga nato prodajala na tržnici. Lepo je bilo, mla- di smo bili, drugi časi so to bili. Že moja prababica je bila lükarca, hodila je na tržo v Avstrijo, v Cmurek, z vozmi. To je bilo tam okoli leta 1910,“ se spominja Peteršičeva, ki je sedaj že tri desetletja aktivna v dornavskem lükarskem društvu, sicer pa je bila skupaj s pokojnim možem dolga leta tudi gonilna sila dornavskih ciganov. „Lepo se imamo, ko se srečujemo. Malo se podružimo, poklepetamo, opravimo delo, pa čas hitro mine. Ko pripravljamo lük za tržo, si delo razdelimo, ene ga čistijo, druge pletemo … Vsaka ima svoj posel. Rade pridemo skupaj, pri lükarskem prazniku in v društvu sodelujem od začetka. Z veseljem grem, dokler bom pri moči, bom zraven. Tudi pri ciganih, brez tega ne gre, če smo pri nas cigane ustanovili, moj mož in jaz. Le kako ne bi šla v ciganijo ...“ Vreča 10, krenec 12 evrov Obiskovalci lükarskega praznika so lahko kupili lük za ozimnico (5 kg za 10 evrov) ali pa lükove krence po 12 evrov. „Prodaja lepo teče. Nekateri kupci vzamejo lük v vreči, drugi krence, ki si jih obesijo kot dekoracijo v svojem domu. Krenec je nekaj posebnega, v glavnem jih pletemo starejše, čeprav so tudi mlajše že poskušale. Pa saj bodo, se bodo že navadile, jih bomo že naučile,“ se je v prijetnem pogovoru nasmehnila Peteršičeva. Mojca Zemljarič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Veselo in razposajeno smo praznovali 12. rojstni dan Foto: MZ Gibanice so šle odlično v promet. 0LQXOLSHWHNMHELORY4FHQWUX3WXMYHVHORLQũLYDKQRVDMVPRYQDMYHËMHPQDNXSRYDOQHP VUHGLŕËXQD3WXMXREHOHũLOLURMVWQLGDQ'YDQDMVWOHWũHWRUHM4FHQWHU3WXMVYRMH RELVNRYDOFH UD]YDMD ] ERJDWR SHVWUR LQ XJRGQR SRQXGER SUD]QRYDQMH SD MH ELOR JODVQRSROQRSOHVDLQGREUHYROMH Lenart z Evropsko prvenstvo v pasjem frizbiju Tudi psi znajo leteti Minuli konec tedna je v ŠRC Polena minil v znamenju letečih pasjih tačk – v pasjem frizbiju se je namreč pomerilo več kot 200 tekmovalcev iz 18 evropskih držav. Da, tudi psi znajo leteti, čeprav nimajo kril, se pa še kako visoko poženejo za frizbijem, pravijo navdušenci nad to najmlajšo kinološko disciplino, ki se je začela razvijati šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V svoji polstoletni zgodovini pridobiva vse več privržencev po celem svetu, mariborski, tako Andrej Eder, eden od organizatorjev evropskega prvenstva v Lenartu, pa so združili svoje Foto: Leteče tačke Kako spretno ulovijo frizbi, so minuli konec tedna na evropskem prvenstvu v Lenartu dokazovali štirinožni kosmatinci. moči in ustanovili Leteče tačke. »Smo mladi navdušenci nad psi, pasjimi športi in pasjim frizbijem. Treniramo na Kinološkem društvu Maribor pod budnim očesom Društva Fenrir, za seboj pa imamo že številne nastope in tekmovanja, na katerih predstavljamo pasji frizbi na varen, zanimiv in privlačen način, ki je v zabavo vsem, tako gledalcem, igralcem kot, kar je najpomembnejše, tudi našim psom.« Evropsko prvenstvo je potekalo v treh disciplinah, med katerimi je gotovo najatraktivnejši prosti slog (freestyle). V spretnostih so se pomerile različne pasme in velikosti psov, med njimi pa je bilo največ borderskih ovčarjev oziroma border collijev, ki veljajo za najinteligentnejše med psi, saj jih je mogoče naučiti veliko besed in ukazov, poleg tega so sposobni opraviti najrazličnejše naloge. SD Pred Tajkun barom je nastopila glasbena skupina Smile, na oder je stopil Ivan Švajgl, v Qcentru pa je zbrane zabaval Dejan Dogaja, ki ga predvsem otroci naravnost ‘„‘ā—Œ‡Œ‘ǤƒŒŽƒŒæ‹‹Œ‡œƒ’‡Ž ‹œƒ’Ž‡•ƒŽ–‡”Œ‹’”‹«ƒ”ƒŽ‡’‘œƒ„‘’”ƒœ‘˜ƒŒ‡Ǥ ƒ Ž‡’‘–‘ ‘•˜‡ā‹–‡˜ •‘ ’‘•”beli v Q Beauty Institute, za pra˜‘ «ƒ”‘˜‹æ‘ †‘‰‘†‹˜æ«‹‘ ’ƒ v Arbadakarba Party shop, kjer •‘ ‘–”‘‘ ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ ā‘‰Ž‡”ske podvige, poskrbeli so tudi za zmeraj priljubljeno poslikavo obrazov in otroke prelevili v priŽŒ—„ŽŒ‡‡‹’‹•ƒ‡’”ƒ˜ŽŒ‹«‡Ž‹‡Ǥ Praznovanje so popestrili ple•ƒŽ ‹Ž‡•‡摎‡ƒ„ƒ•–‘«‘ ’Ž‡•‹Š ’”˜ƒ‘˜Ǥ •‡ ’Ž‡•‹ ƒ˜†—懐 ‡ •‘ ’‘•”‡†‘˜ƒŽ‹ ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‡ ‘ ’Ž‡•‹Š –‡«ƒŒ‹Š ‹ ˜’‹•‹Š ƒ ƒ„‹‹ ‹ˆ‘ –‘«‹Ǥ Ž‘˜ ‘‹ Œ‡ ƒ˜†—æ‹Ž • •˜‘Œ‘ iskrivostjo in pozitivno energijo, ki je ob njegovem nastopu prepŽƒ˜‹Žƒ ˜•‡ œ„”ƒ‡Ǥ ƒ‹ •‘ „‹Ž‹ tudi mladi pevski talenti – nastopila je zmagovalka osme sezone projekta Otroci pojejo slovenske ’‡•‹ ‹ •‡ ˜‡•‡Ž‹Œ‘ ‡ŒŽƒ ‡«‹”‘˜‹©ǡ‹•‡Œ‹Œ‡’”‹†”—ā‹Žƒæ‡‡ƒ Žƒ†ƒ ’‡˜ƒǡ ƒƒ ‡–‡ Ǥ —’ƒŒ•–ƒ‘«ƒ”ƒŽ‹‘„‹•‘˜ƒŽ ‡‹ dokazali, da imata izjemen pev•‹–ƒŽ‡–Ǥ”Š—‡ ”‘Œ•–‘†‡˜nega praznovanja je bila seveda sladka in slastna rojstnodnevna –‘”–ƒ Žƒæ«‹«ƒ”‡ ƒƒ–ƒ Ȃ ˜ Qcentru smo ob praznovanju za ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ƒ”斋”‹–‡” ˜•‡ǡ‹•–‡„‹Ž‹œƒ‹ǡ懆‘†ƒ–no popestrili poseben dan, ki bo vsem ostal v izjemnem spominu Ȃ–—†‹œƒ”ƒ†‹文˜‹Ž‹Šƒ‰”ƒ†‹Š iger in popustov, ki so jih ta dan kupcem ponudili v vseh Qcent”‘˜‹Š–”‰‘˜‹ƒŠ‹Ž‘ƒŽ‹ŠǤ Praznovanje je bilo izjemno in veseli smo, da ste bili z nami – †ƒ •‘ ŽƒŠ‘ •—’ƒŒ ‘„‡Ž‡ā‹Ž‹ dvanajst let delovanja najve«Œ‡‰ƒ ƒ—’‘˜ƒŽ‡‰ƒ •”‡†‹æ«ƒ ƒ –—Œ—Ǥ ‡•‡Ž‹‘ •‡ ā‡ ‘˜‹Š ’‘†˜‹‰‘˜ ‹ ‘ƒŒ «ƒƒ‘ǡ †ƒ •‡•’‡–•”‡«ƒ‘Ȃ˜ ‡–”—–—Œ ˜—Š‘˜‹—Ž‹ ‹Ǥ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 2. 9. 2022 Zdravstveni globus 20 petek z 2. septembra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Epidemija in odkrivanje raka Motnje odvajanja blata Redno odvajanje blata je pomembno za naše zdravje. Driska ali zaprtje pa sta lahko opozorili za resnejše težave s prebavo. Pri tem akutna driska, ki ji lahko pripišemo vzrok, kot je npr. pokvarjena hrana, novo okolje ali stres, ter akutno zaprtje še nista znak za alarm. Če se težave ponavljajo, pa je smiselno poiskati vzrok in čim prej ukrepati. Prebavila vsakega posameznika so specifična, zato so pri odvajanja blata priporočila oz. smernice bolj ohlapne. O normalnem odvajanju govorimo, ko to poteka od dvakrat na dan pa do trikrat na teden. Ob tem je blato formirano dovolj mehko in se brez težav in bolečin izloča. O zaprtju pa govorimo, ko poteka odvajanje blata redkeje kot trikrat na teden, blato je trdo, ob izločanju je prisotno močno napenjanje, ostaja občutek nepopolne izpraznitve. Prebavila so skupno ime za organe prebavne cevi in velikih prebavnih žlez ter vključujejo ustno votlino, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo in danko ter ustne žleze slinavke, trebušno slinavko, ki izločajo žolč v tanko črevo. Hrana potuje po prebavni cevi s pomočjo gladkih mišic. V ustih poteka mehanska prebava in delna razgradnja z encimi, ki jih izločajo žleze slinavke. Hrana se nato pomika skozi žrelo v želodec, kjer se poleg mehanske razgradnje intenzivira tudi encimska. Glavni del prebave pa poteka v tankem črevesu. Ob težavah z odvajanjem je treba pomisliti na neustrezno prehrano (hrana s premalo vlakninami in procesirana hrana) ali težave s prehranjevanjem zaradi težav v ustni votlini, premajhno uživanje tekočin, kronični stres, težave s požiranjem, refluks, vnetje želodčne sluznice, težave s trebušno slinavko. Tudi premalo gibanja je lahko med vzroki za zaprtje. Vzrok so lahko tudi bolezni, med njimi Parkinsonova bolezen in multipla skleroza, težave s ščitnico in žal tudi stran 20 Po visokem padcu števila novih bolnikov z rakom v prvem valu epidemije covida-19, sta drugi in tretji val manj vplivala na število novo odkritih rakavih obolenj, ugotavljajo na onkološkem inštitutu. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz do konca lanskega leta še niso nadoknadili. Vlada je ob nedavni ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema izpostavila tudi 30-odstotni padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledico epidemije covida-19. A kot so pojasnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so 30-odstotni padec novo postavljenih diagnoz v dveh največjih centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike - na inštitutu in v UKC Maribor - zaznali v aprilu 2020. Razmere so se nato izboljšale. Kot namreč ugotavljajo, sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na ugotavljanje novih primerov bolnikov z rakom. V povprečju so pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 odstotkov manj novih onkoloških diagnoz. Foto: Pexels.com zapora črevesa zaradi rakavega obolenja. Med zdravili, ki najpogosteje povzročajo zaprtje, so močna zdravila proti bolečinam, t. i. opioidni analgetiki. Ker je to znan in res pogost neželeni učinek te skupine zdravil, bolnik že pri uvajanju tega zdravila dobi ustrezna navodila glede uporabe odvajal in predvsem, katera odvajala so v kombinaciji s temi zdravili primerna. Med drugimi zdravili lahko zaprtje povzročajo tudi zdravila za odvajanje vode, nekateri antidepresivi in zdravila z Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. zniževanje krvnega tlaka, antacidi in železo. Na motnje odvajanja moramo biti pozorni, saj so lahko znak raka debelega črevesa in danke. Znak za alarm in nujen obisk zdravnika je kri v blatu, izguba telesne teže, nenaden pojav zaprtja, bolečine v trebuhu in anemija. Vsem, ki imajo v družini bolnike z rakom debelega črevesa, pa svetujejo redne preglede in obdobno kolonoskopijo. Zgodnje odkritje je zagotovilo za uspešen izid zdravljenja. K zgodnjemu odkrivanju veliko prispeva tudi presejalni program SVIT. Občasna zaprtja lahko zdravimo sami. Najprej svetujemo odvajala, ki povečajo volumen blata. Ta najmanj vplivajo na normalno delovanje črevesja. Mednje sodijo otrobi, seme indijskega trpotca, laneno seme, suhe fige in slive. Ob teh odvajalih je nujno uživati dovolj tekočine, saj delujejo tako, da v lumno črevesa nabreknejo in s tem stimulirajo gibanje gladkih mišic, ki vsebino črevesa potiskajo proti danki. Tudi t. i. osmozna odvajala so varna in tudi ta je treba zaužiti z več tekočine. Mednje sodijo magnezijev sulfat in laktuloza. Tu so še stimulativna odvajala, ki vzdražijo črevesno steno in tako pospešijo gibanje črevesa. To so ricinusovo olje, listi sene, skorja krhlike ter učinkovina bisakodil, ki je na voljo v tabletah in v obliki svečk. Slednja uporabljamo res samo občasno, saj se črevo nanje navadi in ni več želelnega učinka. Ko akutno zaprtje pozdravimo, pa je treba pristopiti k pravilni prehrani in uživanju tekočine. Hrana, ki je bogata z vlakninami, deluje na enak način kot prej omenjena odvajala, ki povečajo volumen blata. Vlaknine vežejo vodo, nabrekajo, zmehčajo blato, vsebina pritiska na steno črevesa in črevo lažje potiska vsebino proti izhodu. Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, so predvsem sadje in zelenjava, otrobi, neoluščena žita, stročnice ipd. Dnevno je treba popiti 1,5 do 2 litra tekočine, vendar čim manj kave, pravega čaja. Kar zelo pomaga, je tudi telesna aktivnost. Tudi redno odvajanje ob istem času dneva bo pomagalo. Kadar vse našteto ne zaleže, je uporaba odvajala smiselna. A naj to ne postane navada. Katero odvajalo je za vas najprimernejše, vam bodo svetovali v lekarni. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Pexels.com Največji manko zaznavajo pri diagnozah kožnih in krvnih rakov ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo z letom 2019, vendar primanjkljaja diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta niso nadoknadili. Primanjkljaj diagnoz v primerjavi z letom 2019 je bil v letu 2020 tako 5,5 odstotka, v letu 2021 pa 2,7 odstotka. Ob tem je treba upoštevati tudi, da bi po epidemioloških trendih pričakovali vsako leto tri odstotke več novih onkoloških diagnoz. Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da so v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V letu 2021 je bilo v primerjavi z letom 2019 izdanih za 5,7 % več napotnic za prvi onkološki pregled. »Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave predvsem v začetku epidemije ne poznamo - ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov,« so zapisali. Sta Iz Doma upokojencev Ali veste, kaj vse zmorejo kamilice? Kako uporabljamo kamilice Na vrtovih se kamilice ponosno stegujejo k soncu vse od konca maja. Cvetovi bodo sončne žarke lovili še do septembra. Drobnih zlatorumenih cvetov z belimi listki nikar ne pozabite posušiti za zimske dni. Kamilica je na slovenskih tleh pogosto prisotna rastlina. Po navadi se kar sama zaseje po vrtovih, če pa te sreče nimate, nekaj posušenih cvetov potresite po gredicah, a jih nikar prekrijte s prstjo, saj so kamilice svetlokalilke, kar pomeni, da za uspešno kalitev potrebujejo svetlobo. Ko jih boste enkrat posejali, bodo tam tudi ostale. Kamilice nabiramo, ko so cvetovi nekaj dni že odprti, takrat vsebujejo največ eteričnih olj z zdravilnimi učinki. Najbolje jih je nabirati dopoldne, takoj, ko se rosa poleže, ter zgolj ob sončnem vremenu, saj je vsebnost eteričnih olj v dežju in megli precej manjša. Nabrane cvetove razporedimo po površini in jih sušimo v toplem, a senčnem prostoru. Lahko uporabimo tudi bombažni prt in jih sušimo na mizi. Ko se dobro posušijo, jih shranimo v kozarce ali posode, ki jih je mogoče dobro zapreti, saj cvetovi radi vsrkajo vlago in splesnijo. Želodčne težave Verjetno je kamilica zdravilo, brez katerega si le s težavo predstavljamo zdravljenje bolezni že- lodca ali črevesja, krčev, driske, vnetja tankega črevesja, želodčne sluznice, napenjanja, odvečne kisline in tudi težav z ledvicami, jetri ter žolčnikom. Kot že omenjeno, je Zunanje kamilice uporabljamo pri težavah, kot so razdražena koža, alergije, razni ekcemi, luskavica, plenični izpuščaj, vnetje oči, afte, aknasta koža … Oralno kamilice uporabljamo pri nespečnosti in težavah s spanjem, anksioznosti, mišičnih krčih, menstrualnih krčih, trebušnih težavah, želodčnih razjedah, sindromu razdražljivega črevesja, glavobolih … kamilica vsestranska. Deluje razstrupljevalno na različne bakterije, stafilokoke in streptokoke. Čaj miri krče prebavil, koristen je pri vnetju črevesne sluznice in pomaga pri želodčnem čiru. Pri trebušni gripi čaj olajša slabost, učinkovit pa je tudi pri gastroenteritisu. Proti migrenam Foto: Pexels.com Strokovnjaki z ene od kanadskih univerz so potrdili, da kamilični čaj pomaga pri migrenah. Takoj, ko začutite simptome, popijte skodelico kamiličnega čaja. Ta bo preprečil ali vsaj omilil prihajajočo migreno. Koristno je poseči po kamiličnem čaju tudi pri glavobolu – sinusnem, tenzijskem ali točkovnem. Zoper alergije, ekceme in razdraženo kožo S kamiličnim čajem boste hitro pomirili razdraženo kožo, najsi gre za ekcem, alergijo ali kakšno drugo reakcijo na kozmetične izdelke. Kamilični čaj namreč kožo pomiri in pozdravi. Svetujemo vam, da uporabite močan kamilični čaj. Ohladite ga, nato pa uporabite mrzle obkladke, ki jih redno menjujte večkrat na dan. Zoran Franc Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 petek z 2. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 2. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. a n i n e j l b Va ,1‡/1,' ”'¦%, www.avtobusniprevozi.eu ‡',& , Ž:Hz -( &, 1 ( * ‡ ( 1 ,ĭ  ,  : ,1 - Œ‡',‡|:('1,.‡H NIJA O D E K A M A N R E V – SE OHRID10. 2022) (30. 9. – 6. AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNAHY/STI@ UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN2LHKD NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMHUBDMN 5H]HUYLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 9GUXçEL9LWLYDGRR1RYDYDVSUL0DUNRYFLK0DUNRYFL  SRWUHEXMHPRGRGDWQRPRĀYSURL]YRGQHPRGGHONX]DWRPHGVHYDELPRYHĀ 352&(61,þ$5-(9 0å 2SLVGHOD • SULSUDYOMDQMHLQGR]LUDQMHVXURYLQSRQDYRGLOLK • L]GHODYDSURGXNWRYQDUD]OLĀQLWHKQRORåNLRSUHPL • PHåDQMHLQSDNLUDQMHNRQĀQLKSURGXNWRY • QDNODGDQMHWUDQVSRUWLUDQMHLQUD]NODGSURGXNWRY • GUXJDGHOD • 3ULĀDNRYDQD]QDQMD • NRQĀDQDYVDMQLçMDSRNOLFQDåROD • ]DçHOHQYR]QLåNLL]SLW 1XGLPR • ]DSRVOLWHY]DGRORĀHQĀDV]PRçQLPSRGDOMåDQMHP]DQHGRORĀHQĀDV • UHGQRSODĀLOR]PDNVLPDOQLPLGRGDWNLLQåWHYLOQHXJRGQRVWLYRNYLUXSURPRFLMH]GUDYMD]DSRVOHQLK • GHORVHRSUDYOMDYWXUQXVX • GRGDWQDL]REUDçHYDQMDLQXVSRVDEOMDQMD]DGHOR 3URåQMH]GRND]LOLVSUHMHPDPRGR QDHPDLOMR]LFDJUDGLVQLN#LIIFRP STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 600-litrski inoksov sod za vino in 330-litrsko traktorsko škropilnico. Tel. 041 694 109. PRODAM 6 mesecev brejo telico, simentalko. Tel. 041 863 203. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAM tri 150-kg bikce. Tel. 041 893 594. PRODAMO - Gorišnica, stanovanjska hiša v Moškanjcih, l.1974, obnovljena, v izmeri 164 m2, urejena parcela 735 m2. 189.000 EUR 070 826 220 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio PRODAM 3,3 ha koruze za silažo. Cena 2.900,00 € na hektar. Tel. 051 431 616. PRODAMO trgatev grozdja, belega mešanega, v Malem Okiču. Tel. 031 761 052. NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerke, v začetku nesnosti, prodajajo, možnost tudi dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. 23 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica Martina Ivančiča Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 77. letu po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica Elizabeta Jagarinec Z DRAVINJSKEGA VRHA 30 S SELSKE CESTE 31 NA PTUJU nazadnje stanovalka Doma upokojencev v Lenartu se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani. Posebej hvala sestri Mileni z družino in bližnjim sosedom za nesebično pomoč. Hvala za vse tolažilne besede, darovane svete maše in darovane sveče, hvala za srčne govore, odpete pesmi, hvala pogrebnemu zavodu Mir in hvala gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 5. septembra 2022, ob 14. uri na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA Ob izgubi drage mame KMETIJSTVO PRODAM 3 mesece starega bikca, simentalca. Tel.041 494 107. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče. Vsi tvoji BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. stran 23 Oglasi in objave petek z 2. septembra 2022 Mali oglasi COLOR CMYK Marije Stare Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA V 94. letu je tiho zaprla knjigo svojega življenja naša draga babica in prababica se zahvaljujem iskreni prijateljici gospe Mileni Turk, da mi je ob težkih trenutkih stala ob strani. Tudi ko je bila mama še živa, si je vedno znala vzeti čas zanjo. Poskušala jo je razumeti in spoznati, s čimer mi je izkazala neizmerno naklonjenost in spoštovanje. Za vse to sem globoko hvaležen. Marko Stare Marija Kramberger 19. 1. 1929–27. 8. 2022 IZ GRAJENE 10 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravniškemu osebju Bolnišnice Ptuj. Hvala patru Andreju Fegušu za sveto mašo in opravljen cerkveni obred, zastavonoši, Društvu upokojencev za prapor, hvala gospe Marjani Lozinšek za molitev in besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. PRODAM grozdje laškega rizlinga od 400 do 500 kg. Tel. 031 388 257. Žalujoči: vnuki in pravniki z družinami PRODAMO belo in rdeče vino ter belo grozdje. Cena po dogovoru. Tel. št. 031 771 935. Ljubil si sonce, ljubil si planine, ljubil si vse nas, bil si naše sonce. SPOMIN 3. 9. bo minilo leto dni, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi sin in brat Rafko Svenšek 24. 9. 1965–3. 9. 2021 ZAGREBŠKA CESTA 93, PTUJ Hvala vsem, ki prižigate svečko njemu v spomin. Mama, ata in brat Darko z Jurijem KUPIM pajek Spider 350. Tel. 070 298 475. 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 MOTORNA VOZILA PRODAM Suzuki Jimny 1.3, letnik 2012, registriran. Tel. 031 427 708. ZASEBNI STIKI MOŠKI, 60 let, iz Pomurja, vezan, s SŠ izobrazbo, želi spoznati žensko za občasna skrita srečanja, vezano, ločeno, samsko, leta niso pomembna, lahko malce močnejše postave, ni pogoj. Tel. 031 449 727. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& www.novareha.si PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Šahovsko društvo Ptuj vabi otroke, od 6. do 12. let, v šahovsko šolo. Vpisi potekajo od 5. do 8. septembra, med 15. in 17. uro v prostorih Šahovskega društva Ptuj na Belšakovi ulici 20a, Brstje, Ptuj. Več informacij na 041 494 364. Štajerski TEDNIK petek, 2. 9. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 2. septembra 2022 Slovenske gorice z Dnevi poezije in vina Hrana za dušo in telo Del 26. festivala, posvečenega ljubiteljem verzov in žlahtne kapljice, z osrednjim dogajanjem na Ptuju, je potekal tudi v občinah Lenart, Juršinci in Sveti Andraž. Foto: FB Večera poezije in vina v Vitomarcih se je udeležila tudi ameriška pesnica, prevajalka in borka za človekove pravice Carolyn Forche. Na prireditvi v Selcah, ki je potekala v sodelovanju z Galerijo Püša iz Voličine in jo je vodila Katja Šiovič, sta svoje pesmi brala madžarska pesnica Anna Terek in nizozemski pesnik Syds Wiersma. Za glasbo je poskrbel Komorni zbor Kor iz Markovcev pod taktirko Daniela Tementa, za vino pa Društvo vinogradnikov Lenart. Večer poezije in vina v Juršincih je na dvorišču za večnamenskim kulturnim centrom vodila Mojca Prigl, z lepo besedo sta se predstavili pesnici Anna Terek iz Madžarske in Nataša Velikonja iz Slovenije. Z glasbo sta program dopolnila Nuša Bezjak in Niko Kostanjevec, da grla niso ostala suha, pa so bili zadolženi juršinski vinogradniki. Umetniško-kulinaričnega doživetja so bili deležni tudi v Svetem Andražu, njegovo prizorišče pa Hrgova domačija, ki ga je obiskala tudi Američanka Carolyn Forche, častna gostja festivala. Poleg nje so poezijo brali člani Recitatorske sekcije KUD Vitomarci, strokovne delavke CSD Sp. Podravje, Monika Čuš, Amadej Gavez, Edi Kupčič, Aleksandra Papež, Jožica Vršič Novoselnik in Vida Toš ml., glasba pa je bila naloga ljudskih pevk Društva gospodinj Vitomarci, Mateje Pre- dikaka Toš in mladih vitomarških harmonikarjev. Obiskovalci so lahko okušali domača vina in dobrote vitomarških gospodinj. SD Nagradno turistično vprašanje Pestro glasbeno, razstavno in kulinarično-vinsko dogajanje Osrednji ptujski festivali so se za letos poslovili. 14. festival Arsana pa ponuja še septembrski festivalski vikend. Tako bodo nocoj v Sončnem parku nastopi Joker out, trenutno najbolj vroča slovenska glasbena zasedba. S svojo kreativnostjo, udarnim shagadelic rock n'rollom in estetsko prefinjenimi videospoti podirajo mejnike v svetu bendovske glasbe. Jutri pa se bodo v Sončnem parku predstavili MRFY, štiričlanska zasedba iz Novega mesta, ki ustvarja idie rock glasbo, WCKD, ki raziskuje nove olike in zvoke jazz popa ter pevski oddelek GŠ Karola Pahorja Ptuj, ki ga že 20 let vodi akademski glasbenik in profesor Samo Ivačič. Tako danes kot jutri bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji dobre glasbe in različnih žanrov. Prireditvene dejavnosti na prostem s tema koncertoma še ni konec, še veliko se bo dogajalo. Ta konec tedna je znova eden tistih, ki ponuja najrazličnejše prireditve in dogodke za vse generacije. Ene so že utečene in se ponavljajo iz tedna v teden, saj je zanje zanimanje veliko. Jutri in v nedeljo bo na Ptujskem jezeru vikend navtike. Na Mestnem trgu pa bo jutri prireditev Nekoč je bilo, na katero vabi FS Veterani DPD Svoboda Ptuj. Danes bodo najprej odprli razstavo v Galeriji Luna, kjer bo svoja dela razstavila nizozemska umetnica Ruth Korthof, v Centru interesnih dejavnosti bodo odprli razstavo Aleksandra Štumbergerja in Filipa Zelenjaka. Že od torka naprej pa je za novo razstavo bogatejša Fürstova hiša, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja in kiparja Tomaža Plavca pod naslovom Neparne misli. Jutri pa bo s promenado okusov zaživelo zgornje grajsko dvorišče, kjer bo med 14. in 20. uro potekala tretja Promenada okusov. Z vrhunskimi vini bo sodelovalo 18 vinarjev, s kulinaričnimi dobrotami bo razvajala Mlada kuhinja in Iskreno gostinstvo. Za glasbeno-pevsko spremljavo dogaja- nja pa bo poskrbel edinstveni prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Še vedno pa si lahko Ptujčani in obiskovalci Ptuja od drugod ogledajo tudi razstave jubilejnega festivala sodobne umetnosti Art Stays 2022. Izjemna pa je tudi razstava v Fürstovi hiši z naslovom Fürsti Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vinom, ki so jo odprli ob 200. obletnici zgodovine družine in podjetja v tem okolju. Vranski vitezi so v Pakoštanih tudi letos organizirali mednarodni srednjeveški spektakel, na katerem so sodelovale tudi skupine iz Slovaške, Češke, Madžarske, Srbije, BIH, Slovenije in še nekaterih drugih držav; skupaj jih je bilo 23. Med njimi je bila tudi skupina tlačanov iz Spuhlje, ki je predstavila življenje tlačanov in kmečka opravila. Ptujski hotel Primus je prejel certifikat zlati ključ, ki spada pod zeleno shemo slovenskega turizma, preko katerega se spodbuja trajnostna naravnanost turizma. To pa je tudi cilj slovenske nacionalne turistične strategije 2022–2028. Hotel je izpolnil vse kriterije za pridobitev tega trajnostnega znaka, kar pomeni, da ima odgovoren odnos do okolja in družbe. Tudi na Ptuju pripravljajo novo strategijo razvoja in trženja turistične destinacije Ptuj, s poudarkom na trajnostnem turizmu. Le-ta naj bi bila pripravljena do začetka leta 2023. Ptujski festival NZG je naj vižo petih festivalskih desetletij dobil leta 2019. Na vprašanje o tem, katerega leta jo je dobil, je pravilno odgovorila tudi Ljudmila Grabar s Ptuja, ki bo prejela vstopnico za kopanje v Termah Ptuj. Danes sprašujemo, kdo je avtor knjige in istoimenske razstave Fürsti Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vini. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je avtor knjige in istoimenske razstave Fürsti Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vini? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Hotel Primus Ptuj je prejel certifikat zlati ključ za odgovoren odnos do okolja in družbe. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.