Štev.28. (Poštno tak. račun.-C. C. con la Posta) 25
V Trstu, petek 10. julija 1925.	25	Leto	III.
Izhaja viak palak apaUaa.
Naalov: Trat-Triaata Caialla Cantro 37 ali pa: via Gappa 17/111, Izdaja: konzorcij Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVI
Mali koledar.
Petek, 10. julija.: Amalija. — Sobota, 11. Pij I. — Nedelja, 12.: Mohor in Fortu-hat. — Pondeljek, 13.: Marjeta. — Torek,
14.: Just. — Sreda, 15.: Henrik, Vladimiir.
— Četrtek, IG.: Dev. Marija. KarmelLsku.
— Petek, 17.: Aleš; Marina.
MALE NOVICE.
Naročnikom.
Kdor se preseli in javi naši upravi svoj novi naslov, naj ne pozabi zapisati tudi starega naslova, ker po samem imenu in priimku ni moč' poznati, vsakega posebej med tisoči naročnikov. Torej piši takole: «Dosedaj sem prejemal list pod tem in tem naslovom (vas, pošta), zanaprej mi ga pošiljajte na ta in ta naslov«. Tako bomo vsakega brž našli in mu ustregli.
Uprava « Malega lista ».
Vojaki iz Genove
pošiljajo pozdrave vsem dragim: Gašper Nuncja, Zalar Ivan, Verčon Jožef, Palik Rafael, Čehovin Fran, Bavčar I-van, Mermolja Fran, Kompara Friderik, Gorjan Ivan, Majdič Anton, Žiberna Anton, Kregar Ivan, Gril Jožef, Zadnik Štefan, Vatovec Anton, Princ Pran, Delpin Marij, Pavlin Karel, Ku-feršin Alojzij, Udovič Jožef, Žuber Anton, Bronč Martin, Murovec Oskar, Če-lin Jakob.
Iz Milana
pošiljajo pozdrave slovenski fantje 68. pešpolka staršem, bratom, sestram in znancem ter vsem bralcem «Malega lista«:	Gantar Fran iz Godoviča, Skočir
Ivan iz Kreda, Rudolf Faletič z Livških ravni, Peternel Vinko iz Spodnje Idrije, Hrvatin Josip iz Mereč, Tomažič Anton iz Rakitnika, Abram Ivan iz Dan, Vitez Anton iz Sinadol, Podobnik Luka z Gora, Jereb Anton iz Šebrelj, Gorjup Alojzij iz Loga pri Sv. Luciji, Poljanec Matevž iz Idrije, Pahor Alojzij iz Temnice, Žiberna Fran s Prema.
Jakob Aljaž.
Kdo dizmed slovenskih pevcev ga ne pozna po imenu. Aljaž je priljubljen skladatelj zlasti moških zborov. Letos G. julija je praznoval 80. letnico rojstva. Že od 1. 1889. je za župnika na Dovjem pod očakom Triglavom. Od tam gleda «na-d Triglavom neba obok«, ljubi svoj narod kako r svoje ljube gore in upa v njega boljše dni, da če vse vihar razdene, «narod bo zmeraj stal.« Aljaž je očak slovenskih hribolazcev. Na najvišji točki slovenskih Sora, na Triglavu stoji njegov ‘stolp. Bog ohrani vrlega moža in rodoljuba do zadnjih mej zemeljskega življenja.
Znamenit kongres.
V Ljubljani bo v kratkem kongres učenjakov za proučavanje vzhodnega bogoslovja. Kongresa se udeleže predvsem slovanski katoliški učenjaki, pa tudi zastop*-niki drugih evropejskih narodov. Namen kongresa je zbližanje med katoliško in Pravoslavno cerkvijo, ker najplemenitej-& možje na obeh straneh žele,, da se o-stvari zopet edinost vesoljnega krščanstva, Predavanja na kongresu bodo- za u-čenjake v latinskem jeziku, vsporedno pa Indi v slovenskem in hrvaškem za širše nbčinstvo.
Kongresa se bo službeno udeležila tudi pravoslavna bogoslovna fakulteta iz Lolgrada, službeno jo bodo zastopali trije Profesorji z dekanom dr. Dimitrijem Stefanovičem na čelu.
Plačaj, kar si dolžan...
V Ameriki se je mudil komendator Al-
vfi’ da se je z ameriško vlado pogajal
V slovo možu poštenjaku
1TALIANB
k.'. !
: BI.j -N
i
Odg. urednik Ivan Prešel
INVPOJJK;
• i m ilniikt 2!
Ez,t	lir
> '	S'	lil
    .... J lire
(Sporočilo iz Doline).
Težka izguba je zadela našo občino dne 6. julija t. 1.; umrl je gospod Josip Pangerc, bivši župan, deželni odbornik in poslanec v 57. letu starosti. Pokojni je dolgo bolehal, a zadnjih par mesecev ga je težka bolezen priklenila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Bil je pokojnik narodni prvoboritelj do zadnjega trenutka. Kot dolgoletni deželni poslanec in odbornik se je neustrašeno potegoval za pravice Slovencev. Kot dolgoletni župan jo mnogo storil za občino, d.asi so mu povračevali ljudje z nehvaležnostjo. Ob času njegovega županovanja so se godile tudi razne nevednosti, ki so jih pa bili krivi več drugi nego on; nekateri teh krivcev so že mrtvi. Pokojni je dal sezidati krasno novo šolo v Dolini in Boljun-cu, napravil novo pot čez Prebeneg in Socerb proti Črnemukalu, vodil posojilnico, kmetijsko zadrugo; bil je tudi dolgoletni neumorni pevovodja in organist v cerkvi. Cerkvene glasbe se je učil v Ljubljani pri Forsterju, podpiran od svojega velikega prijatelja pokojnega kanonika Jurija Jana. Zato ga je ob zadnji vizitaciji obiskal sam presvitli g. škof dr. Fogar, se mu osebno zahvalil za vse, kar je storil za čast božjo in mu podelil poseben blagoslov. Pokojni je posebno radi svoje narodne zavednosti moral veliko pretrpeti
ne le od narodnih nasprotnikov, ampak tudi od domačinov. Ob državnozborskih volitvah 1. 1921. se je moral skrivati pred preganjavci, stavil je v nevarnost svojo hišo in svoje življenje, a ostal je trden.
Da zares, dosti smo izgubili s pokojnim, in ni ga v vsej občini, ki bi ga mogel nadomestiti. Zato pa slava njegovemu spominu, a mir in pokoj njegovi duši !
Krvave posledice svetovne vojne
Zopet smrtna nesreta z granato
Zjutraj dne 3. julija so pasli med Prosekom in Malim Repnom trije pastirji.: Andrej Kante, Alojzij Guštin .in Justina Milič, vsi iz Velikega Repna. Medtem ko se je živina pasla, so hodili sem in tja po gmajni, kjer se je za časa vojne vojaštvo vežbalo v metanju ročnih granat. Menda v nadi, da iztaknejo kako ptičje gnezdo, so stopili v goščavo-. Ko so se naposled ustavili pri nekem grmu, je Kante, ki je brskal malomarno s šibo po travi-, iztaknili med listjem kovinast predmet, podoben debelemu jajcu, na katerem so bile vdolbene podo-lgem in počez globoke zareze; odrasel človek bi bil takoj spoznal, da ni čudni predmet nič drugega kot nevarna ročna granata. Toda pastirji niso tega vedeli; čudni predmet je vzbudil, kar je pač umljivo pri otrocih, le njihovo radovednost; hoteli so se prepričati kako je sestavljen od znotraj. Ne sluteč, da se igra s smrtjo, je pričel Kante tolči s predmetom ob bližnjo skalo. Guštin in Milič sta pa stala poleg njega in opazovala njegovo početje.
Nenadoma je zagrmel silen pok, pastirje je za hiip zagrnil oblaček gostega dima in ko se je razpršil, sta Kante in Miličeva -ležala v travi grozno razmesar-
jena; kri jima je vrela curkoma iz ran in njuni trupli sta se stresali v poslednjih utripih življenja. Nedaleč od njih se je pa zvijal v travi Guštin, hudo ranjen na raznih delih telesa. Čez nekaj trenotkov še je deček dvignil na noge in ves prevzet groze začel bežati proti domu. Srečala ga je kmetica Frančiška Purlč, ki je tam blizu žela travo in; slišala pok; hitela je pogledat, kaj se je zgodilo. Ko je uzrla okrvavljenega dečka in razmesarjeni trupli na tleh, ji je bilo na mah vse jasno. Hitela je na Prosek in obvestila orožnike. Ti so nemudoma poklicali telefon-ično na pomoč rešilno postajo iz Trsta. Kmalu potem je bil zdravnik na licu mesta, a je takoj uvidel, da je prišel zaman : Miličeva In Kante sta bila že mrtva; deklica je imela tfebuh strašno razmesarjen itn druge številne rane. dečku pa je bila odtrgana leva roka in je imel istotako še mnogo drugih ran.
Guština, ki je bil le močno ranjen na desnem stegnu, so prepeljali v bolnišnico v Trst.
Strašna nesreča je vzbudila v vsej o-koliei zelo mučen vtis, še posebno, ker je tudi Kantejev oče pred dverni leti postal žrtev granate.
o plačevanju italijanskih dolgov. Pogajanja še niso dovedla do konečnega sklepa. Alberti se je vrnili v Evropo, da zbere točne podatke o tem, kaj more Italija plačevati in kaj ne. Govori se dalje, da morda pojde sam finančni minister De Stefani v Ameriko. V tem slučaju bi Mussolini prevzel finančno- ministrstvo. Drugi glasovi dejo, da bo finančno ministrstvo dobil grof Volpi (Lisjak), bivši gospodar v Tripo-liitandiji.
Tudi Francozi obetajo, da bodo posnemali zgled Italije in začeli z Ameriko po-
gajanja za vračilo vojnih dolgov. Potrpi z menoj in vse t,i povrnem ...
Občinske volitve.
V Križu na Vipavskem je pri občinskih volitvah zmagala lista Kmetsko-delavske zveze ter si priborila večino in manjšino. Po- vseh občinah naj se postavijo liste Kmetsko-delavske zveze, ki morajo v borbo za konkreten občinski program in za načela zveze zoper kapitaliste in oderuhe in njih zaveznike edinjaše.
Kaj pravi Čičerin.
Ruski vnanji minister Čičerin je izjavil, da je prej ali slej spopad -med Rusijo in Anglijo neizbežen; ko pa do tega pride, bo nova svetovna vojna med Vzhodom in Zapadem.
Tisočletnica.	^
Leta 925. po; Kristusu je hrvaški vojvoda dobili kraljevo krono od papeža. Letos je torej tisočletnica hrvaškega kraljestva. Na Hrvaškem ,se vrše velike slavnosti v proslavo tega znamenitega spomina.
Važne volitve.
Tudi trgovska zbornica v Gorioii bo kmalu razpisala volitve za vodstvo. Vo-livnih sekcij bo 8: 3 v Gorici, 1 v Gradišči, 1 v Krmitnu, 1 v Ajdovščini, 1 v Tolminu, 1 v Idriji. Silno važno je, da se bodo vsi slovenski trgovci udeležili teh volitev«
Strašanska povodenj na Poljskem.
O povodnji na ozemlju'sedanje poljske republike poročajo časopisi :
V Zapadni Galiciji je trpel posebno okraj Bochnia. Mestece Ujscie-So-lna je popolnoma porušeno-. V šlezijskem ozemlju je katastrofa veliko večja kot se je spočetka mislila. Ne samo Visla, ampak tudi vsi njeni pritoki so prestopili bregove in širom poplaviiili deželo. Škoda po poljih je ogromna. Vsa ko-šnja je uničena. Skoro celi okraj Przemyat kakor tudi predmestje so pod vodo. Mesto Przemysl je že -ostalo brez luči, ker je voda udrla v električno -centralo. V okraju Sanok je uničena vsa žetev. V okraju Drohobycz (izg. Dro-hobič) je cela vrsta vasi pod vodo. Ogrožen je tudi petrolejski; revir v Borys-lawu (Borislav).
V okraju je voda podrla 40 hiš, v mestu Rozniatowu 100 hiš, v Stanislavu 150 hiš. Sodijo, da je najmanj 300.000 družin brez strehe. Povodenj je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev.
Pozor I
Med družinami, ki "jim je -izposloval Besednjak zastanke in pravico do podpore, o čemer pišemo danes na drugem mestu, se nahaja tudi družina, ki sicer pri nas ni prosila, a smo se navzlic temu ravnotako zanjo zavzeli;; to je neki Andrej Mavrič, via del. Toro 12, v Trstu.
Po amerikansko.
V Avstriji so imeli navado, zapirati ceste na prehodih čez železniške tire vselej, kadar je imel pridirjati; vlak. V Ameriki tega ni, tudi v Italiji ne. Zato pa se zgodi mnogo nesreč. Železniška uprava je sedaj odredila, da se tudi v naši deželi odpravijo prečnice -in bo cesta vedno prosta. Samo napis bo tam v jeziku vladajočega naroda « At te n ti- al treno !» kar pomeni -po naše «Pozo-r na vlak !» Napis bo namazan s tako snovjo, da se bo ponoči svetil kakor trohlen les ali- kresnica. Na nevarnih ovinkih pa bodo menda še ostale prečnice.
Ljudstvo proti edinjašein.
Naši kapitalistični časniki so se spravili s podlim obrekovanjem nad župnika v Gračišču v Istri. Ker pa je tisti duhovnik poštenjak, kakor malo takih, in živi revno, kakor malokdo, se je vzdignil srd ljudstva, katero je bralo napade v edinjaških listih. Na dan sv. Petra se je zbrala vsa občina in napisala na naslov «Istarske Riječi« najostrejši protest ter izrecno imenuje tisto pisanje podlo. Ta protest so poslali v «Pučki Prijatelj«. Podpisala ga je nič manj ko 181, reci sto ena in osemdeset mož. Tako je treba, da vsa dežela vstane zoper obrekovalce in oderuhe !
2
«M A \j 1 LIST*
Kako Je s politiko
Padanje lire
je postalo sedaj glavno politično vprašanje v Italiji. V razmeroma zelo kratkem času je cena dolarja porastla od običajnih 24 na celih 29 lir, angleški funt je prišel od 110 na 140. Ker je Italija v visoki meri odvisna od Amerike in Anglije glede uvoza žita, bombaža in drugih pridelkov, je bila posledica padanja lire tudi večja draginja vsakdanjega živeža. Zato se je nervoznost polastila najširših plasti ljudstva.
Zakaj je lira padla?
To se vprašujejo vsi od preprostega delavca do ministra. Italijansko gospodarstvo letos gotovo ni slabše, kakor jo bito lani alii' predlanskim. Brezposelnost se je celo omilila, tovarne vse delajo in izvažajo, delavske stavke so prenehale. In vendar lira pada. Kaj je vzrok? Časopisi prinašajo vsakovrstne članke v odgovor. Pravijo, da je kriva
špekulacija.
Volemiljonarji da so začeli pobijati liro zato, da bi se ob njenem padcu o-koristili. To je do neke meje res mogoče, kajti, če so bili založeni z dolarji in funti, so jih sedaj lahko prodali z 20% dobičkom. Pa vendar ta odgovor ne razloži vsega. Zakaj pa niso že prej tega naredili? Zakaj se puste drugi bankirji, kateri so z lirami založeni, vleči za nos, da kupujejo dolarje po takih visokih cenah?
Drugi odgovor je tak: Francoska državna blagajna je hotela pomagati svojemu franku, kateri se tudi zelo kla-verno drži; zato je vrgla v prodaj velike zaloge laških lir in jela kupovati franke. Pri tem je seveda frank nekaj veljave pridobil, zgubila pa je laška lira.
Vojni dolgovi.
Brez dvoma bo eden glavnih vzrokov ta: Amerika je zahtevala od evropskih držav, naj že enkrat sedejo k zeleni mizi, vzamejo v roke papir in svinčnik ter napravijo obračun o vojnih dolgovih. Treba se domeniti, kako in kdaj se bo začelo vračati. Italija mora vrniti čez 2 miljardi dolarjev glavnice. Ako bi se to obrestovalo po 4% ter bi se na račun glavnice vrnilo [vsakokrat samo 1%, bi to zneslo prvo leto 100 miljo-nov dolarjev. Te dolarje bi morala italijanska vlada kupiti od bank in zasebnikov. Naravno je, da se v takem slučaju cena dolarjev dvigne, ker je veliko popraševanje po njih. Umljivo je tedaj, da je dolar porastel, ko se je razneslo da Amerika pritiska. Vsakemu je pa tudi jasno, da Italija ne zmore v današnjem položaju letnih 100 mi-ljonpv dolarjev, 'kajti obremeniti bi morala vsakega živega Italijana z novim davkom 70 lir, kar bi zneslo na družino 5 oseb 350 lir.
Politični vzroki.
Špekulacija z liro navzdol ima svoje tudi zgolj politične razloge. Mussolini je prevzel na svoje rame že celo vrsto ministrstev. On se hoče oprostiti vedno bolj vsake kontrole. Državni zbor je sprejel tiskovni zakon, kateri je naperjen proti svobodnemu časopisju. Faši-stovska stranka pritiska na nasprotnike z vsemi vijaki. Pozabiti pa ne smemo, da ima fašizem vse polno nasprotnikov in vmes tudi takih, kateri imajo pod oblastjo denar. Zato je močno verjetno, da so taki pospešili padanje lire, da bi na ta način podrli ugled in veljavo sedanje vlade.
Vlada se kajpada trudi z vsemi silami, da bi zadržala padec domačega denarja. Za sedaj kaže, da se je obrnilo na1 bolje. Ako se konečno napravi plačilni načrt z Ameriko tako, da bo Italija dobila ugodne olajšave, potem se bo javnost zopet pomirila in je upati, da ne pride do hujšega.
Delo poslanca Besednjaka.
Na seji «Kmetsko-delavske zveze« dne 27. rožnika je poročal poslanec Besednjak o svojem delu v zadnjih tednih. Evo v kratkih obrisih poročilo o delu.
Društvo za zvezo narodov.
Najprej je gospod poslanec poročal izčrpno o političnem položaju v državi. Nato je prišel na vprašanje ustanovitve slovanskega društva v Italiji za pristop k Zvezi narodov. Po ustanovitvi društva ga je priglasil k italijanski federaciji. Poročal je, da so ustanovili za nami v Trstu tudi podobno društvo. Kakor je bilo vsled nasprotovanja iz Trsta nemogoča ustanovitev prepotrebnega «Narodnega sveta«, tako ni bilo misliti na eno in skupno slovansko društvo za pristop k Zvezi narodov.
Bodimo pripravljeni !
Nato je poročal gospod poslanec, da je prejel od vplivnih činiteljev obvestilo, da si vlada še vedno ni na jasnem glede manjšinskega vprašanja v Italiji. Zunanje politični položaj jo pa sili k preučevanju in rešitvi tega vprašanja. Dotični činitelji so poslanca opozorili, da naj bo s predlogi pripravljen, ko bo pozvan. G. poslanec je odgovoril, da smo Slovani v Italiji vedno (pripravljeni, da bi se z vlado dogovorili glede rešitve manjšinskega vprašanja, pri čemer ostane seveda conditio sine qua non: nedotakljivost naših manjšinskih pravic.
Dobre zveze.
Poslanec Besednjak je spremljal 6000 hrvatskih in slovenskih romarjev, med katerimi je bilo 17 jugoslovanskih škofov in drugih jugoslovanskih važnih osebnosti, po Rimu.
Za Prestranek in Lipico.
Za časa bivanja v Bimu je poslanec posredoval v naslednjih zadevah: Bivši cesarski uslužbenci v Prestranku in v Lipici so bili svoječasno odpuščeni brez pokojnine in brez odpravnine. Poslanec je po dolgem iskanju dognal, da se nahajajo prošnje z akti pri artilerijskem ravnateljstvu v Rimu, kjer so nad poldrugo leto počivali. Po daljšem razpravljanju je g. poslanec dosegel sledeče sklepe: 1. Uslužbenci, ki so že ali še bodo z dokumentom dokazali, da so bili sprejeti v stalno službo k pravico do pokojnine, bodo prejeli popolno izplačilo zastankov in (pokojnino. Uslužbenci pa, ki so bili začasno sprejeti, nc! /bodo j prejeli odpravnine po' predpisih avstrijske zakonodaje, ampak po laškem zakonu. Opozarjajo pa se, da bo postopanje trajalo po birokra-tični poti 1 ali 2 leti. Gospod poslanec pa bo posredoval, da bo — čim bo vlada rešila primcipialno upravičenost zahtev uslužbencev — vlada izplačala takoj štiri petine kot predujme na račun kasnejšega popolnega /izplačanja zastankov.
Za duhovniški naraščaj.
V duhu voj noodš kod n i n skega zakona se je smatralo osrednje bogoslovno semenišče v Gorici kot javno bitje. Za časa Pisentija je viselo semenišče nekako med nebom in zemljo. Po posredovanju g. poslanca je vlada izdala nalog za izplačilo 150.000 lir na račun vojne odškodnine. Poleg tega je gosp. poslanec ugodno posredoval v več •vprašanjih semenišča: med drugim je dosegel, da bo vlada izplačevala primeren znesek za vzdrževalni no.
Za kaznilniške čuvaje in njih družine.
Precej družin kaznilniških čuvajev je bilo postavljenih na cesto in to v času. ko je bil razglašen zakon, da sme vlada odsloviti kateregakoli uslužbenca tudi brez pravice do pokojnine. Poslanec je dokazal pristojnim ministrom krivičnost te odločbe, pa tudi opisal žalostni- položaj teh družin in dosegel, da bodo vse te družine izjemoma prejele vse zastanke in zanaprej pokojnino.
Za naše šolske pravice.
Dodatne ure za slovenščino, ki jih predvideva zakon, se v resnici v nad 40 šolah niso vpeljale. Poslanec je govoril z ministrom Fedeletom, ki mu je obljubil, da bo vprašanje čez počitnice rešeno. G. poslanec pa bo vložil še posebno interpelacijo glede tega nedostalka.
Za primorske rudarje.
Slednjič je poslanec Besednjak posredoval v vprašanju pravic rudarjev v Idr ji. Dne 23. junija je prejel g. poslanec obvestilo ministra za nar. gospodarstvo, da je rudniško ravnateljstvo j dobilo nalog, naj izplačuje ne le štiri petine, ampak v .popolni izmeri po- ; kojninske vsote.	I
_______________PODLISTEK_____________
Kaj pravi stari Brandolin
(Iz življenja naših Istranov).
Stari, Brandoilin v Ospu, poldrugo uro od Milj, jo bil rojen 13. svečana leta 1842. in je učakal častitljivo starost 83 let. Piše se Jožef Vodopivec. Mož je korenjak, rdeč in zdrav. Spomin ima izvrsten; pripoveduje svoje dogodivščine lite otroške dobe kakor da bi se bile preteki« teden godile. V gospodovi uti sva posedala. Iz žepa jo potegnil svojo imenitno tobakiro, iz cele zelenike v obliki kopita 'izdelano, potolkel jo jo s prstom, vzel seipec duha-na, ponuidiil ga tudi meni; nato je začel pripovedovati svoje spomine. Nekatere sem si zapisal: zanimali bodo marsikoga, zlasti mlajši rod v Osapski dolini.
Povejte mi, nono, kaj od Ospa, kako je bilo v osapski dolini v starih časih ?
«Pravijo, da je segalo morje po vsej do-
lini, skoro pod Gabrovko, ki je tam gori pod Črnimkalom. Sredi; naše doline pravimo nekaterim našim gruntom «V solini« in malo pod Gabrovico pravijo nekemu kraju «Na slani vodi«. Gabrovčani so sezidali cerkev v čast svetemu Miklavu. To ne more biti drugače, ko da je segalo do sem morje. In še dobro pomnim, da so priplavale barke prav do Oreha in da so tam nakladali drva iz našiti gozdov. Da mil več morja, to si je lahko misliti : naši hudourniki znašajo zemljo v dolino, zato' je tam proti Orehu -toliko zemlje. Samo za imoje pameti so je dolina za pet kvart zvišala. Zdaj vidite to prelepo in plodoviiito dolino, ampak nekdaj to ni bilo tako; čez vso zimo je ležala voda in ko se je na spomlad odtekla, ni rastlo prav nič tam razen neke pusto trave, ki je ni maralo niti blago. Rajnkemu gospodu Komparetu, ki je bil naš tehant in deželni poslanec, se (imamo zahvaliti, da imamo danes to krasno, rodovitno po-
lje in imenitne travnike. Prej smo imeli vso grunte v hribih; pa tam gor je manj zemlje, slab ja je in pridelki so bolj suši podvrženi. Jaz sem pridelal v dolini, v naših valah, na enem samem gruntu 16 brent koruze, 6 brent fižola (Iti brent je 24 polovnikov)), _in vrhu tega sem pridelal 15 hektov vina. Ilaha, to je veselje. Prej jo rastla tam krudelica, slaba trava. Ko bi njega ne imeli, bi danes živeli v starih revah. On, edino on je bil, ki je dal naravnati Heko. Bog se mu usmili za njegovo dušo, nikoli ga ne bomo zadostil zahvalili. 18 let je, kar ga ni več med nami in naši mla-denci in naše dekali ne vedo nič, kako je bilo vča'sdh tod žalostno«.
«Nono, kako je nastalo pa ime vasi Osp?«
So pravili, da je tu bila naselbina starih Rimljanov in da so jo imenovali IIo-spes, to je gost, ker so rimski popotniki tod prenočevali in se prehranjevali. Res
Odbor je vzel poročilo poslanca Besednjaka z zadovoljstvom na znanje, mu častital na uspehih in mu izrekel zahvalo.
Prijazni ljudje.
Mi smo ugotovili žalostno dejstvo, da je Wilfanova narodno-napredna stranka bojkotirala slovensko prireditev ((Mladike« im da-se je vodstvo te stranke korporativno udeležilo koncerta neke laško nacionalne družbe. Povedali smo dejstva, ki se ne dajo izpodbiti. Ker je bilo zato ((Edinost« sram, a ni mogla na vse naše trditve odgovoriti niti ene, je v nedeljski številki priobčila Članek, v katerem je največkrat natisnjena beseda «o-brekovalici«. In da bi se «Edinost« vsaj nekoliko oprala pred slovensko javnostjo, ki je brez oziiira na strankarsko prepričanje obsodila obnašanje vodstva narod-no-napredne stranke, je povedala, da so se oni zato udeležili laškega koncerta, ker da jo bil njen urednik vabljen, ((Mladika« pa «Edinosti» ni vabila; zato da niso biliil zraven in zato tudi niso prinesli ocene.
Kdo je pisal resnico ?
Ali « Edinost«, ki pravi, da vabila niso dobili, ali' pa je piisal resnico «Mali list«, ki trdi, da je «Bdinost,» vabilo prejela? Slovenska javnost, hoče resnice. Da je i-mel «Mali list prav, evo dokaz !
Izjava.
Odbor «Mladike» je izjavil v «G o riški Straži«, da je nje podpredsednik lastnoročno vročil brezplačno vstopnico za 1. sedež uredniku «Edinosti», gospodu dr. Jarcu.
Sedaj naj poštena javnost sodi, kdo je pisal resnico.
RAZNOTEROSTI.
Smrt je povsod.
V Bostonu v Ameriki se je podrla plesna dvorana, v kateri je bilo kakih sto o-seb. Zelo veliko jih je našlo smrt. Kakih 18 mrličev so v prvi naglici odkopali, a so še drugi pod razvalinami.
Plače.
Glasom neke novejše naredbe dobiva prostak snoparske milici j e mesečne plače 400 lir, častniki sorazmerno več, general milicije ima 90 tisoč letno.
15 šolaric ubitih.
V Oltenici na Rumunskem je ljudska šola priredila ob sklepu šolskega leta slavnost. Pri tem je 30 deklic splezalo na streho bližnje ledenice, da bi bolje videle. Naenkrat pa se je strop udrl in deklice so padle v globočino. Izpod tramovja so izvlekla; 15 deklic mrtvih, ostale pa so več ali manj ranjene.
Po čem je lira?
Dne 8. julija »i dal ah dobil:
»a 100 dinarjev — 48.— L. za 100 fi. kron — 81.50 L. ssa 100 fr. frankev 128.— L. za 100 Šilingov — 385.— L..
\sa 1 dolar — 27.40 L. ta 1 funt — 133.25 L
je, da so bili tukaj Rimljani. To nam pr*" čajo stare izkopnine. Pod vasjo ima®0 parcelo, ki, jiiim pravimo «Grobelice»; tam je še dosti ostankov starih zidin. Tisti štirje stebriči z glavicami, ki jih vidite na vencu okrog zvonika in katerim pravimo po domače «pupe», smo našli kot rimske ostanke. Dva taka stebriča sta v našem vodnjaku, ki mu rečemo Ribnica. In pri Šicu boste videl neko kamenit® ploščo, ki je tudi iz rimskih časov. Vprašajte Francko, vam jo bo že pokazala-Pred več desetletji so kopali in so našli rimske grobove; nesli so jih v Trst v muzej. Ampak kdo ve danes po 2000 letih, kako so pravili rimski naselbini? im® Osp pa je slovensko; poglejte si ta velik1 osip pred jamo, naši stari so krstili vas po tem osipu in tako smo ohranili im0 Osp«.	‘ii
(Dalje prihodnjič)-
Kaj nam z dežela pišejo
Deseti
brat
Deseti brat na povabilo v Vremah.
«S'tar sem in no posebno lep», pravi ana »tara pesm, ma poj vselili me mlada dekletca hudvi vabrajtajo. Tiidiii v Vremih te bi lugne poznajo. Anu jietru, ku še ne»m duobrn svoje bisaje vakrtačiu, nie Pridejo dvoj sez Vrem vabjeskat. Liišne suo ble vabej, jen taku se mi je zdelu, ■kukr da bi jimele vabrvi vakuli vači, kar mi je blu pasiebno všieč. Vabi ocene suo ble v ane suorte naradn dtodrl. Tudi nji-havu vabnašanjc se mi ji e dapalu. l’a-siebnu ana se mi je »dela, kukr «pršani-rana valčka«. Ku sm jiim dau vodit, da jest no dam duosti na tistn klanjanje, •Jim je blu vre vab čast, da nesuo mogle 'Pakazat vsieli medi v komplimentih. Vali suo ble vžalene, jen tista, ku je bla prej laku slatka, se mi je zazdela naankrat strašn u srova j on žleht kukr muodras. •^ičvec nesuo tele duosti gavuort, samu Pavable suo me, da nej pridem na 11. j 11 -ni j e v Vreme h pracesji vzet guor kvakanje vremseih pevcu, da jieh buam dau v tajtenje. Jon jest, kukr duobr člouk, se jiem nesni tiev zamirit še ankrat jen sm ■j>em vabliibiv. da buom pršu.
«Širni» vablečen sm se napuotiv u Vro-me. Sej je biu velik praznik, jen pa tuva-lot.i tistih dvejeh puončk sm se truoštov, da me buo takalu narmnj v kaša hatel tla kasdlu.
Vad Britafa pruti fari sm duošu anga Starga maža, pej mi jie prieci zaeiiev za-tlim tnčim glasam jamrat: «Slabi suo cajti, gaspud. Naše mestu Kumom nekdej ,>ej blu tako na mu odo vržonu. Zmiram ®mo se rihtali pa starih vžaneah. Na ta dan suo vad starih cajtii fantje jen de-*lieta nago vas?! naredili šuotar prav. Jiir--Ji. F.otois pej smo rafali taku bolikamini-•sUčni, da smo rekli: mi tiega ne buomo 'sam,i delali, poj tudi v Parizu nej fciie rn'iode, Taku mi jie h udu, veste gaspud, bi nie<: ku juokou. Tu vam jie ana fli-karska gaspuoda ! Nu. pej sej Buh ne tfola računu vsakuo subuoto«, je skleniv ^ažakar, ku sua prši a glih do sv .Tiirja J°n se je lih prkazala pracesja.
. ^u’ zdej buomo i>ej euM tistu kvakanje ■ jen ga (jUO}3rU; paidriikailii u eajtenje, sm
^ misli,u.
Ku se je vse uradiilu vakuli valtarčca, k mali nejdiv tiste dvoj, ku suo me Pišle vabit. Ana drugo suo drijezale jen e dvej druji zravn sobo taku, da suo Vse Hdi vakuli sebe muotle. Pršu jie *"° i™10'* 'P®vci zavzdignt svuj ® H-s- Vgiesa sm nastavi v pevcem, vači pej cilov v tiste štiri. — Tristu sune, liidie
moj
ko
Ji, nikuli sj nesm misliv, da Vremci ^ j tafga zmuorejo. O. tu pej ja, tu ! V Jt-enje ž njimi', ma ne z grajo, pahvaliu 1 buom ! Une štiri suo pej zelenele vad eze- Jen taku se jie Kadilu skuzi celo aoesjo. J imenitni pevci vsi, pasiebnu jo n lenai'i«t ml jo prou dopou! Narbl suo ''sekti pr ta zadnjimi žiegni, ku je s u°Piu pniednje adn z vačalmi. — Ku 0 šo vndi vadpeli, sm ise nastaviu na v	pruostar ,da sm lliku strelov z
^'Unii une štiri, dakr suo me pagriintale.
a rat pej vse štiri — svrk — vse zelene v cn-ku.
p°dgora
te,^m° prod občinskimi volitvami. Neka-^)erak* in kapitalisti postavljajo J0’ *'sto, komunisti pa svojo. Mi danes
izjavljamo, da hočemo sicer imeti občinski zastop in ne več komisarja, toda tega zastopa noičemo za previsoko ceno, da bi imeli potem v zastopu magnate in kapitaliste. Naša izbera je jasna: ali postavite čisto listo kmetsko-delavske zveze brez kapitalistov, brez magnatov, brez oštirjev, po tudi brez starih liberalcev, ki so vselej držali proti kmetu in delavcu — ali pa ne pojdemo s tako listo. Liste združenih programov kmetsko-delavske zveze din magnatov liberalcev nočemo; tega kon-kubinata ne bomo podpirali. Nikdar! Ali — ali ! Če bi se imela postaviti taka spačena lista, potem bomo nastopili proti
njej.
Sv. JAKOB v Trstu.
Zadnjo nedeljo smo slovenski vomiki obhajali god sv. Cirila 'in Metoda. Ta dan je pel v naši cerkvi svojo prvo mašo Tržačan g. Karel Esih. Cerkev je bila nabito polna in dasiravno je bila silna vročina, je večina vztrajala notnii do konca službe božje, ki je trajala skoro 2 uri. Vsa mnogqbrojna množica je hotela videti no-vomašnika, ki je prišel v procesiji pred oltar v spremstvu številnih duhovnikov in bogoslovcev. Slavnostni pridigar jo končal svoj govor s prošnjo na zbrano ljudstvo, naj prosi Boga, da mu podeli mnogo dobrih, delavnih in domačih duhovnikov. Na koncu je cerkveni zbor zapel znano cerkveno himno sv. Cirila in Metoda. Bog ga spremljaj na njegovih potih 1
PODGRAD v Istri.
Či.tateljem Malega lista se bo čudno* zdelo, da že toliko časa ni glasu izpod Novega grada. Sedaj imamo polne roke dela pri košnji. Sena bomo prilično dosti nabrali, pa tudi drugi pridelki kažejo dobro. Toče, hvala Bogu, dozdaj ni bilo tez naša polja. A v sosednjih Bačicah je bila in v Sabonjah še hujša. — Kače (modrasi,) so pa .letos zelo nevarne. V Bači-cah je umrl od kačjega pika posestnik Miha Kresevič-Merčin. O Mariji Lovrečič je Mali list že poročal. Modras je pičil tudili enega. Novograjca, Ivana Renkota (Kusmetovega). K sreči je bil naglo prepeljan v tržaško bolnišnico, ker ni bilo občinskega zdravnika doma. Sploh je naš zdravnik doma le vsake kvatre. Ljudje prihajajo, a njega ni doma. Pa kaj to njega briga, saj je vseno dobro plačan i:iz naših žuljev. Občinski župan naj ga opomni na njegovo dolžnost. Sicer pa se jo Benko vrnil zdrav iz Trsta in če bi bili onega Račičana tudi hitro tja poslali, ne bdi morda umrl; tako je pa zdravnik rekel, da ni v nevarnosti, in mož je tretji dan zapustil ta svet.
HRUŠICA.
Prišel je nov šolski ravnatelj. Ker so zdaj ob koncu šolskega, leta izpiti, odredil’,. jo mogočni mož po vseh šolah, da o-troci' tretjega razreda morajo vsi dobiti petico, ee kaj znajo ali če ne. To pa zato, da. bodo zanaproj ostali: v tretjem razredu, ki bo italijanski, da ne bi bilo ves četrtega slovenskega razreda. Mi bomo pa vendarle Slovenci ostali in še hujši kakor smo bili,
Iz BREGA.
Vsakdo ve, da se pri nas bliža čas občinskih volitev. Doba komisarstva se morebitni utegne podaljšati za nekaj časa, ker je nas komisar v Rimu kolesca s svojo «žavbo» namazal, da ne govorimo o Trstu, kjer je kot pri materi doma. Mogoče pa smo tik pred občinskimi volitvami. Kadar bomo mislili na volitve, na može, ki jih bomo zbirali, se moramo čuvati. da ne pademo od komisarstva do županstva kakor s konja na oslaj da ne pridemo z dežja pod kap.
V teh vrsticah bomo razpravljali o raznih vprašanjih naše obširne. Najprej se dotaknimo vprašanja, kdo si želi, da bi trajala doba komisarstva še dolgo, dolgo? Da. ima g. komisar tozadevne želje, je umljivo, pa mu tudi nikakor ni zameriti. Vsak državljan sme pač imeti svoje
misli in svoje želje. So pa tudi drugi ci-nitolji pri nas, ki si želijo, iskreno želijo, da bi trajala doba komisarstva še dolgo, dolgo. To je neka domača klika, ki jo bomo opisali in razkrinkali. Tudi tej kliki, ki so ji člani sami državljani, smo imeti svoje misli in svoje želje, kakor vsak državljan; tega ji mi ne smemo in ne moremo zameriti, pač pa se mi kmetje ne smemo dati za nos peljati od te klike; klika nima pravice, da pod krinko in zastavo narodne misli dela z ljudstvom kakor svinja z mehom ali mačka z mišjo.
Je klika, ki si želi še dolgo let komisarja, ker so računi njemiih članov nečisti; če se odkrije lonec občinske blagajne iz vojne dobe, smrdii ko tavžent hudičev. A-provizacija, avstrijska vojna posojila itd. Svota presega 100.000. Dokler je tu komisar, vse to spi, niihče ne tirja starih računov. Ako pride pa do volitve, potem bo novi odbor, če bo vesten, staro gnojišče razčistili, krivci pridejo na dan, tudi tisti tič, ki si je nekje hišo zgradil, dasiravno tega vsi Občinarji še ne vedo in so zadovoljni z možem, če pride v njih družbo in zapoje kakšno narodno.
Nekaj bogate žlahte, goriomenjeni stric, ki jo je o pravem času pobrisal iz občine, to je klika. Vzdignila je bandero narodnosti, narodne pesmi .in ljudje so omamljeni. Pa ne vsi. Še je mož, ki go spregledali igro. V prihodnji številki bomo to kliko še bolj razkrinkali.
Eden, ki več let molči, a vse bistro opazuje.
KOMEN.
V nedeljo dne 28. junija je bil ples v Svetem. Nastal je nekak prepir. Ker je župan Žigon posredoval za domačine, so kraljevi finančni stražniki natepli njega. Čujemo, da je o tem uvedena preiskava. VIPAVA.
Dne 29. junija ponoči je bil napaden v svoji spalnici vipavski dekan č. g- Ignacij Breitenberger. Bopar se je najbrže prejšnji dan skrili v župnišču in čakal ugodne prilike, misleč da se v farovžu nahaja veliko bogastvo. Šele proti jutru se je tiho priplazil v spalnico g. dekana, pobral iz žepov 101 liro, zlato uro in še to ali ono, kar mu je prišlo v roke. Ko se je dekan prebudil, vrgel se je ropar nadenj in ga udaril s staro vojaško sekiro po glavi. K sreči se je orodje snelo in razbojnik je udrihal le s toporiščem. Začela se je borba med obema. Sled.njiiič je ropar zbežal. G. dekan je dobil hude rane, vendar pa ne smrtne.	r i:	; . < \ ■,
Zanimivo je, da je to že drugi dekan v Vipavi, ki je postal žrtev roparskega napada; k sreči zločinec sedaj ni dosegel popolnoma svojega namena. 14. junija 1908. med 10 in 11 dopoldne je Viktor Pangerc, rojak — Vipavec, kii je pa tedaj živel v Trstu, .napadel v pisarni dekana Matijo Erjavca, 72-letnega starčka. Pobil ga je najpreje s kamnom po tleh, potem pa za,bodel s škarjami. Dekan je izkrvavel. Morilec je pobral nekaj dragocenosti in zavoje denarja, ki jih je imel pripravljene dekan za izplačevanje svojim delavcem, im pobegnil v Trst. Toda tam ga je policija hitro prijela. Pred ljubljansko poroto je bil obsojen na smrt na vešalili, a je umrl v zaporu za jetiko.
TOMAJ.
V nedeljo 28. junija so pri nas blagoslovili kip Srca Jezusovega. Domačin P. Bože je izdolbel in poslikal votlino v levem stranskem oltarju župne cerkve. Neka oseba je darovala novi kirp. Ob 3. popoldne je bili primeren cerkveni govor, potem, se je razvila veličastna procesija. 12 fantov je izmenoma nosilo kip in sveče ob strani. Čast in priznanje tudii pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. župnika tako ob ti priložnosti, kakor že tudi pri drugih slavnostih dobro izvajal razne nove skladbe. Odkar je vodil cerkveno petje pokojni' M. Šonc, nismo še tako lepega petja slišali,
V nedeljo 5. julija nameravala je prirediti v naši vasi koncert «Glazbena Ma-tica» iz Trata. Oblast je to prepovedala. Tomajci bi bili zelo radi slišali Matico, zlasti ker je njen voditelj, naš rojak in usta-
novitelj « P e v s k o -1 j i -a 1 n e g a društva*. Današnja oblast plesna dovoljenja ponuja, igre in koncerte pa prepoveduje. V Tomaju so že par prireditev prepovedali, ples za sv. Peter pa dovoliiat Tudi v Štorjah so i-gro prepovedali, namesto nje pa ponudili ples. Štorci so ples odklonili.
VOJŠČICA.
Cerkvena slovesnost na Vidovo nedeljo je prav lepo izpadla. Čast moramo dati vsem, ki so k temu pripomogli, posebej gosp. učiteljem, ki so pri procesiji nadzorovali učence in učenke. Tudi cerkveno petje se je obneslo, dokaj dobro. Žal da nimamo še cerkve in zvonov; pa tudi to upamo da bomo imeli. — Dežja imamo čez mero, kar nagaja pri senu: kmetje se trudijo za kositi, dež pa močiti. Ljudstvo toži, kako da bomo živeli mi Spodnji Kraševci, ker imamo še dosti polja ne o bdola.n ega. Davke pa le nakladajo, kakor da smo v obljubljeni deželi.
CEROVO v Brdih.
Dopisnik «čuka na Palci» je sramotil naše cerkvene pevke, češ da se vedejo nekulturno. Glede tega moramo izjaviti, da se pevke povsem dostojno vedejo in ne more nobeden s prstom za njimi, kazati Morda bi oni dopisnik bolje naredil, ako bi na svoje lastno vedenje pazil.
HUJE v Brkinih.
Pri nas je bila navada, kadar so bile ceste razkopane, da je župan sklical celo vas in smo šli popravljat. Žalibog se sedanji župan premalo zavzema za to reč in tako so ceste v zelo slabem stanju: taki jarki so po njih, da bi lahko celega konja noter založili. — V naši vasi se ne bojimo, da bi ponoči tatovi prišli. Imamo v doljnem kraju dve taki dekleti, ki celo noč «vardakata» po vasi in lovita fante. Sreča, da so fantje bolj pametni. Nekoč je bilo tako, da. so fantje zvečer na vasi zapeli, zdaj pa morajo bežati pred hu-dirjem v krilu.
Mekanična pekarna in sladčičarna
Žerjal de C.°
Via Ceoilla dl Rittmayer št. 14
se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki množini piškote in druge sladčice. Zastopnik Mekaničnih peči z znamko „ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
I
znita
GORICA, VRH PLACUTE, 18. Veže preprosto in najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in Šolske urade, za društva. Medmestni telefon štev. 253.
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3=4. GORICA, v. Mameli (v. scuole) 5.
Zobszlravnišlii ambulatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. de 19 ure
Ljudske cene.
4
* M M.T LTPT
GOSPODARSTVO
mlekarna v Hrušici.
Prii rokah imamo računski zaključek zadruge, ki nosi naslov «Mlekarna v Hrušici pri Podgradu v Istri, reg. zadruga z omejeno zavezo«. Ta računski zaključek je enaindvajseti odkar zadruga obstoja.
Zadruga ima dve mlekarni, eno v Hrušici, drugo v Brezovici. Število zadružnikov znaša 915. Po številu članov težko da bi jo presegala katera druga mlekarska zadruga v deželi. Tudi promet z mlekom izkazuje visoko številko. Zadruga je prevzela od članov tekom 1. 1924. 813.306 litrov mleka, za katerega so člani prejeli 608.124.50 lir. Poprečno je oddal vsak član skozi leto in dan 888 litrov mleka ter prejel denarja 664 lir. Poleg tega se je zadruga v precejšnji meri pečala z nabavo gospodarskih potrebščin za živinorejce {otrobov itd.).
Zadruga ima svojo lastno trgovino v Trstu in uživa pri odjemalcih dober sloves radi tega, ker gleda, da oddaja dobro mileko. Iz računskega zaključka vidimo, da so med upravnimi stroški na j višji stroški za vožnjo. Za dovoz mleka iz okolišev v obe mlekarni je zadruga potrošila 58.350 lir. Za vožnjo iz mlekaren v Trst pa 69.037 lir, nadalje še za razvažanje po Trstu 7320 lir. Na vsak liter mleka pride tedaj vseh prevoznih stroškov 60 stotink. Opomniti! pa je treba, da je Hrušica 30 kilometrov daleč od Trsta in se iz oddaljenih vasi dovaža mleko po več ur daleč po slabih potih. Sicer pa tudi vsi prevozni stroški ostanejo kot zaslužek domačih voznikov v okrožju zadruge same.
Koliko je ta zadruga storila za gospodarsko zboljšanje med Brkini, to bo vedel tisti, ki je poznal razmere pred 20 leti. Zlasti vas Hrušica, se lahko reče, je bila kar dvignjena v teh 20 letih iz dna siromaščine. Težko in naporno je bilo delo tistih, ki so to zadrugo v življenje priklicali: koliko nezaupnosti, koliko nerazumevanja, koliko nasprotovanja je bilo treba premagati — a danes so uspe-, hi očitni in ta zadruga je ponos celi okolici. Njeno čisto premoženje znaša po bilanci 89 tisoč lir, a več kakor to je vredna zmaga krščanske zadružne misli, ki je znala v trdih bojih premagati odurno sebičnost ter uveljavljati in vzgajati čut vzajemnosti, združenega dela in smisel za javni blagor. In to je veliko kulturno delo, kateremu gre javno priznanje.
Pri tem premišljevanju nam nehote pride na misel zgodba, ki se je nedavno zgodila. V okolici Buzeta v hrvaški Istri bi lahko uspevala krepka mlekarska zadruga. Kmetje so je potrebni, voljni bi bili vanjo pristopiti — pa nima kdo začeti. Premagati bi bilo treba nasprotovanje nekih vaških veljakov, trgovcev, sa-mopašnežev. Neki mlad inženir iz Trsta se je dela polotil, pa so mu takoj zagrenili veselje im ga spravili daleč proč.
O koliko je še zadružnega polja nezo-ranega po Istri1, pa mi mož, kateri1 bi hoteli, znali in vstrajali!
Železnica Gorica-Ajdovščina. — V Vidmu so se sestali upravitelji te železnice gg. Ignacij Kovač, župan ajdovski, Josip Furlani, župan prvaški, po 1 zastopnik vlade in dežele. Vložili so pri dunajski vladi prošnjo, da se v smislu mirovne pogodbe premesti sedež vodstva ajdovske železnice, ki je sedaj na Dunaju, v Italijo. Ugotovili so, da se nahaja dosti lastnikov železniških obveznic izven Italije in da je treba kupone izplačati. Končno so sprejeli predlog: Z ozirom nato, da se železniški dolgovi po avstrijski postavi s tem vničijo, da se izplača Avstrijcem krona za krono sedanjo vrednosti, proglašamo, da so vse tozadevne prioritetne obligacije, ki jih je železnica izdala in še krožijo izžrebane in da se izplačajo od
15.	junija do 31. julija v vrednosti krona za krono nominalne vrednosti«. Predsednik bo klical vse župane vipavske doline, lastnike obligacij, na sestanek, da bo poročal, kaj misli deželna vlada glede železnice.
Stalni odbor za žito. Mussolini je ustanovil na sedežu ministrskega predsedstva poseben «stalni žitni odbor«. Namen tega odbora je, študirati; in vladi predlagati načine in ukrepe, kako bi se na tleh italijanske države karmoč pomnožilo pridelovanje krušnega žita. Izvrševalni organi tega odbora so vse poljedelske ustanove, bodisi vladne, ali šolske, ali zadružne. Stroški odbora gredo v račun ministrstva za narodno gospodarstvo.
Vrednostni papirji so s padcem lire tudi izgubili nekaj vrednosti. Poročilo tržaške borze z dne 6. julija navaja ceno: Papirji 3 /4% državne rente 67.70 lir za sto imenskih. Državno posojilo «consoli-dato« 89 lir za sto. Beneške obveznice (vojna odškodnina) 68.50 lir za sto.
Cena zlata je bila na borzi 6. julija 547 papirnatih lir za 100 zlatih.
Padanje lire je v petek 3. julija prenehalo in je v par dneh lira zopet porastla. Zopet opomin za vse špekulante, naj bodo previdni.
Za posestnike kotlov. Tehnični urad finance v Trstu je izdal 12. junija okrožnico, s katero poziva vse posestnike kotlov za žganjekuho, da svoje kotle prijavijo na posebnih tiskovinah, katere se dobe pri najbližji finančni straži, katera poda tudi potrebna pojasnila.
Semenj v Herpeljali 3. junija. Prignanih volov 70, krav 50, telet 5, prašičev 60. Voli 400 do 450, teleta 600. Prašički 40 do 70 lir glava.
Semenj v Dekanih 9. junija. Volov 4, krav 11, telet 1, konj 3, mul 2, oslov 16, prašičev 28. Voli 450-475, krave 400-450. teleta 600-700. Konji 1500-3000 glava, mule 1000-2500, osli 300-750, prašiči 60-120.
Cene pšenice po Italiji. Mantova (nova pšenica) 148-152 lir stot. Pavija (nova) 145 -150. Vičenca (nova) 149-150. Ferrara 162-165. Padova 163-170.‘Trevizo 158-165. Videm (Udine) 160.
Cene kuruze. Pavija 115-120, Trevizo 115-118, Vičenca 112-115, Ferrara 115-118. Videm 110-117.
Cene sena po Italiji. Ferrara 30-32 lir stot. Mantova 25-35. Vičenca 40-46. Trevizo 40-45.
Cene po Istri. Č r n o vino: Buje 140, Pomjan 140, Kaštelir 150, Buzet 170, Vižb nada 170. — Belo vino: Buje 110 (moškat 180), Kaštelir 120, Buzet 140, Viži*-nada 130. — Olje: 9 do 10. — Seno: 12 do 35. — J a n j c i: 40 do 90 lir glava. — O v c e : 60 do 150 lir glava. — I’ra^ šički:	Buje	100-120, Buzet 25-70, Bi-
strica 80-140. — Jajca: 35 do 50 stot. eno.
NAŠA POŠTA.
J. K. - Milan. — Bila je pomota na poštnem uradu. Danes v redu prejeli.
Amerika. — Prejeli smo potom »American Express Company» 20 iir pod imenom Anton Bobek. Dotični naj nam javi svoj točni naslov, da moremo list poslati.
Anton Lakota - Amerika. — List Vam pošiljamo od 17. aprila. Naročnine še nismo prejeli
Lokev. — Kako, da ne veste. Ali ni prišel v vas prazen, a sedaj ima hišo in v tržaški kasi naloženih 150 tisoč? In na vseh shodih se dere za \Vilfana. In pa laže. Pa ga bomo že panali.
Kozana v Brdih. — S te pošte je nekdo poslal 4. VII. 25. pet lir za naročnino. Pozabil je pripisati svoj naslov. Naj se javi po dopisnici, da mu bomo mogli pošiljati list.
Oarovl za Mali list
P. Kilovče 10 lir, Pregarski fantje 5, G. J. P. 5, Humar 5.90. Iz Postojne 5 liir.
Tiskara S. Spazzal - Trst
————	ZAHVALA	——i—
Globoko ganjeni vsled mnogobrojnih dokazov sočutja ob nenadni pre-bridki izgubi dragih otrok
JUSTINE MILIČ in ANDREJA KANTE
žrtev grozne nesreče,
se čutimo dolžni zahvaliti se predvsem gospodu župniku za pretresljiv govor, gospe učiteljici za ganljivo slovo, ostalemu učiteljstvu za požtrvo-valnost, zgoniško-proseškim pevcem za mile žalostinke,' dečku in deklici za zadnji! pozdrav, šolski mladini za cvetje, spremstvo in petje, domačim dekletom in fantom za tolažbo in cvetje ter slednjič vsem drugim, kateri so nam izkazali sočutje v besedi ali dejanju.
Bog plačaj vsem skupaj.
REPNIC, dne 6. julija 1925.
Družini MILIČ, KANTE.
ZAHVALA
Po bridki izgubi naše nepozabne h čerke
EME
se prisrčno zahvaljujemo mladeničem in dekletom, sorodnikom in znancem za podarjene cvetlice in vence ter sploh vsem, kil so jo spremili na zadnji
poti.
GORENJE, 30. junija 1925.	Žalujoča	družina	POŽAR.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastom Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5.
SEDLARSKEGA pomočnika, zmožnega za komate, sprejmeme takoj. Imam na prodaj žensko kolo in čevljarski šivalni stroj, skoro nov, za šivati gornje delo. — Franc Vičič, sedlar. Zagorje pri Št. Petru na Krasu.
PTtODA SE zdrava koza prvesnica z mladičem 3 mesece starim, ima 2 litra mleka dnevno. Cena S00 lir. Naslov: Pcndlcc-Scorcola 334.
f 	"1	^
Zobozdravnici amboiatorij
Stanko Perhavec
Sežana St. 68
je odprt vsaki dan izven srede in sobote. Izdelujejo se vse v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah.
J
V založbi
Knjigarne in papirnice
Via Milano 37
je izšel
Dr. i. Valjavec - ital.-slov. slovar Cena L. 28.« s priporočeno poštnino L, 29.50
Naročila brez vnaprej poslanega zneska .se ne upoštevajo.
AW-
:ilfc
Josip Ostrouika
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
lil- —.............—	~r=#
D= A. Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternoili 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piana Garibaldi 2.1. a. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
Čevljarnica FORCESSIA
odlikovana v Pavizu in Genovi 1924. z Veliko pnemtfo, diplomo in Zlato svetin/o
TrSt v*a Caprln 5 ppf Sv. Jakobu XTSt
1
	D)	0		
	0	TJ		»O 0
m	S O	Pt rt	3	
0) »O	M	O	CA (A	>0 O
V	■0	o	O) O	s
CS > o	'm	' ‘M 0	M O Em	d
p*	d	>		O
0 »d	0		CD <09	0 e-j
M C3 13	M P< o?	0 <09 K H	w 0 rt M	M +9 rt >
«	M Pl	>	rt	• r-t >CA
Ci
8
§
td
Stovencil Kupujte samo pri Forcessinu!