Mrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto.'— Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
: Inserati (oznanila) zaračiinjajo se po nastopni ceni: lnserat na eeli strani 16 gld. (na »/s strani 8 gld.. na </4 strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večih naro-(: e'bb velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallfischgasse Nr. 10)
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5.
;TIE iw f !8*NKt:m
St. 13. Y Ljubljani, 15. julija 1890. Leto VII.
obsetf: O kurnikib. — Tele. — Kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Grmu.
odgovori. - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe — kranjske. -
- Razne reči. — Vprašanja in Inserati.
0 kurnikih.
Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj hiše, po katerem se živali gibajo, drugič prostora, koder prenočujejo ter neso in vale, t. j. kurnika. Glede velikosti kurnika so celo izkušeni perutninarji različnega mnenja. Vsaka kokoš naj ima vsaj pičlo tretjino štirja-škega metra prostora. Kurnik naj ima znotraj vsaj po 2 mj visoke stene ter spredaj in ob straneh kolikor le mogoče visoka okna. Spredaj ob obeh straneh vrat na-
kurnik pri strehi ob vseh straneh oddušnike, katere odpiraj in zapiraj, kadar je treba. Tudi okna [morajo biti zaradi zračenja tako narejena, da se odpirajo, da po leti lahko hladiš, po zimi pa, da je toplo.
Kurnik je lahko narejen iz raznega gradiva. Bodi pa zidan ali lesen, pobeli ga znotraj na leto najmanj po dvakrat. Mrčesa se boj pri kuretini, ker ga odpraviš le težko. Lesene stene delaj iz neostruženih desek, ravno tako strop, ki bodi oblokan. Streho naredi tako, da je ne more voda predreti.
Podoba 27.
Podoba 28.
Podoba 29.
redi luknji, skozi kateri more hoditi kuretina. Tla kur-niku naj bodo mokroti neprodorna ter naj imajo proti eni strani strmec, da jih lahko izplakuješ. Tla so lahko lesena, vender so boljša od cementa, ker stanejo ravno toliko in ker jih laže ohraniš čista in suha. Res so cementna tla po zimi mrzlejša; to pa lahko popraviš, ako nastiljaš po leti in po zimi s peskom ali pepelom, s šotnim prahom, po zimi pa posebno z rezanico, plevami i. t. d. Tak nastil je posebno primeren po zimi, ako ne more kuretina hoditi na piano. Zraven oken mora imeti
Za prenočišče kuretini naredi v kurniku najmanj pet drogov, ki so po 3 % debeli in okrogli ter vsi enako oddaljeni od tal, najmanj po 1 m/. (Glej podobo 27.) Drogi ne smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka kokoš priti vselej na najviše mesto, vsled česar se med seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš najbolje sredi kurnika po pičlega pol metra narazen ter jih naredi po tri metre dolge.
Gnezda, v katerih neso kokoši jajca, postavi ob zadnji strani in, če treba, ob stranskih straneh kakih
deset. Za gnezda rabijo najbolje in so najcenejši stari, na pol prerezani sodčki, na pr. od cementa. (Glej podobo 29.)
Taka gnezda porabiš lahko tudi za valilna gnezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in vale jajca veliko rajše nego v kurniku.
Piščetom služijo tudi prav dobro taki sodčki, katere postavimo za kurnik na piano. Ta prostor bodi ograjen. Prvih štirinajst dni naj bodo piščeta s kokljo vred le na tem prostoru, po noči pa naj prebivajo v sodčku. Pozneje se pa presele v kurnik med drugo kuretino.
Da umno redimo kuretino, moramo imeti tudi zaboje za krmo, kakeršne kaže podoba 29. Ti zaboji so preko 1 m/ dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do krme le z glavo in vratom. Krme v takih zabojih ne onečedijo živali in se med seboj ne pulijo toliko. Seveda moraš imeti več takih zabojev v kurniku in na planem.
Posode za pitno vodo morajo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegdar glej, da bodo čiste; voda ne sme postati sluzna, kisla ali celo smrdeča ter jo zamenjaj vsak dan, po zimi kakor po leti, s svežo vodo.
Na planem si poišče kuretina sama primernega prostora, koder se koplje in valja po pesku ali po rahli zemlji. Ker pa pokvari dež ali mraz tudi take prostore, dobro je prirediti kuretini v ta namen prav ceno zelo lahko pokrite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem. Ta nastil pa moraš na leto naj manj po štirikrat premeni ti.
Tele.
1. Mlado tele.
Kadar pride tele iz rodil, pretrga se popkovina, s katero je bila mladičeva kri z materino krvjo v zvezi. V največ slučajih se popkovina v sama pretrga, ker ni dosti močna, da bi držala tele. če pa popkovino prere-žemo, prerežimo jo, prevezavši jo s čistim trakom, za eno dlan pod vampom s čistim nožem. Potem pa pomočimo popek s petodstotnim karbolnim oljem. S tem se preprečijo vnetja in otekline — tako imenovani debeli popek — ki se težko ozdravijo in se zaradi njih mnogo telet mora dati mesarju.
Vse to pa pri naših domačih živalih cesto zanemarjajo. Čudijo se, če zboli tele, dasi se je popkovina prerezala in podvezala, ne pomislijo pa, kakšna sta bila nož in trak, se ni li rabil umazan kuhinjski nož ali pa tobačna vrvica. Če primerjamo, kako skrbno se popek novorojenemu otroku umiva in prevezuje, moramo se le čuditi, da se našim teletom večkrat popki ne vnamejo, ko se konec popka večkrat dotakne nečiste stelje, po več krajih ga pa še namažejo s svežim kravjakem, da ga krava ne liže. Taka navada morala bi se popolnoma opustiti, in popek s čopičem namočiti s karbolnim oljem.
Mlado tele pride bolj ali manj mokro na svet. Da ne izgubi preveč gorkote in se ne prehladi, treba je preprečiti, da ne izhlapi sprijemljiva tekočina, in skrbeti, da se posuši koža. To je najbolje prepustiti kravi, katera začne takoj lizati tele, ko se jej predloži. Navada je, da mokro kožo pospo s soljo ali otrobi, da se kravi vzbudi slast. Temu se ne da nič ugovarjati, samo preveč ni dajati takih dražil.
Ko ga krava liže, poskuša tele vstati, pomagaj mu in spravi ga k vimenu. Strogo se drži tega, da tele dobi prvo mleko, ki ga da vime, nikakor pa ne daj tega mleka pomlesti in proč zliti. Prvo mleko, zmlezva, jako dobro
služi mladi živali, ker čisti, torej odpravi teletu tako imenovano črevno smolo iz črev. Ko je tele sesalo, naj se pa krava dobro pomolze.
Prve dni večkrat zbole teleta za telečjo ali belo grižo, katera bolezen se ne da ozdraviti. To bolezen tele naleze takoj, ko pride na svet; kužnina nahaja se najbrž v tleh, po stenah, v slami in tudi v materini dlaki. Mleko le toliko vpliva, da napravlja iz neznanih vzrokov čreva za kužnino bolj občutljiva, kar se vidi po zimi po pokla-danji obrtne krme. če se prikaže ta bolezen v hlevu, in to se zgodi večkrat po zimi nego po leti, tedaj ni clru-zega sredstva, nego da se breje krave kakih 14 dni poprej, predno se otele, spravijo v drug hlev, potem je pa treba gledati, da se s slamo, hlevsko opravo ali pa s čevlji ljudi, ki živini pokladajo, ne zanese kužnina v novi hlev. Poleg tega je dobro, da se krava, predno se oteli, po nogah in vampu očisti in vime čisto zmije z dveocl-stotno karbolno vodo, da se kužnina, kolikor je moči, od krave odpravi.
2. Sesajoče tele.
Ali tele spuščamo sesat h kravi ali pa ga pitamo iz golide, to se ravna po gospodarskih razmerah. Prva pot je naravnejša in pripravnejša, poslednja pa boljša ondu, kjer na tele posebno pazijo in imajo zanesljive ljudi, če tele ni nikdar sesalo, ni treba ga odvajati, pri čemer živali vsekakor nekaj trpe, tudi se lahko količina mleka odmeri po telesni teži.
Prvi teden naj se daje pri taki vzreji vedno le materino mleko, pozneje pa zmešano mleko, mleko vseh krav. Vselej pa moramo dati svežega mleka, dokler je gorko, ker sicer tele slabo prebavlja in jame hujšati ter se hitro ne popravi zopet. Tele moramo pitati po štiri-ali petkrat na dan in mu dajati po toliko mleka, da tehta šestino telesne teže. Teleta srednjih krav tehtajo po kakih 90 funtov, in treba je torej po 7'/,2 litra mleka na dan. Drugi teden zadostuje, če jih pitamo po trikrat na dan.
Če pa spuščamo tele kravo sesat, dobro je, če ga privežemo ali pa spravimo v kak zagrajen prostor v hlevu. H kravi ga spuščajmo po štiri- do petkrat na dan.
Tele pa ne posesa vsega mleka, kolikor ga imajo boljše krave, zlasti brž prve dni ne, kadar so se otelile, zatorej jih moramo tudi mlesti. Najboljše je, da se jeden ali dva sesca izmolzeta, kar se ravna potem, koliko ima krava mleka in kako rado tele sesa. Prav pa ni, na pol pomlesti vseh sescev, ker mleko v vimenu ni jednako-merno sestavljeno. Prvo ima manj tolšče, ker tolste krog-ljice so laže in tudi v vimenu gredo na vrh, torej jih šele prav nazadnje izmolzemo.
Jako važno je, da teletom, ki jih odstavljamo, dalje časa dajemo maternega mleka, kako dolgo, to se ravna po tem, kako drago je mleko v kakem kraji in kako mislimo pozneje rabiti mlado živino, če je mleko drago, pitajmo tele ž njim manj časa, a vender je svetovati, da vsaj štiri tedne. Za telice je štiri tedne prav zadosti; daljše pitanje s presnim mlekom bi sicer pripomoglo, da bi se živinče prej popolnoma razvilo in bolje debelilo, imelo bi pa manj mleka. Mlade junce je pa nekoliko dalje pitati s presnim mlekom, da bodo lepe rasti in močni in zgodaj za pleme.
če prezgodaj nehamo dajati presnega mleka — in to je žal jedna glavnih napak pri živinarstvu — je to prevelika in napačna varčnost.
Gospodinja, ki ima po več krajih sama skrb za kravji hlev, hoče imeti kolikor mogoče veliko mleka in I masla in misli, da je zadosti, če tele sesa štirinajst dni;
saj so sfaiši in dedje ravno tako delali, krave so pa bile vender \ olike in so dajale več ali manj mleka. Ali pomisliti je, da so pred 30 ali 50 leti računili z vse drugimi cenami, nego računimo sedaj. Funt teletnine ni veljalo 30, ampak 7 do 15 kr., funt govedine ne 35, ampak 15 do 20 kr. Tedaj ni bilo veliko do tega, ali je govedo potrebovalo dve ali tri leta, da se je popolnoma učvrstilo, kajti korist je bila majhna, kot stroj za gnoj je pa delalo govedo z dvema letoma ravno tako izvrstno, kakor tri leta staro.
Dandanes pa vemo, da se žival vse življenje ravna po tem, kako jo pitamo in krmimo mlado. Da je govedo zgodaj dobro za delo, za pleme ali za pitanje, to dosežemo le, če liže tele prav redimo.
Malo veči stroški poplačajo se pa dobro, ker govedo vzredimo lepše in pozneje mu ne moti prebavJjanja driska, ki živali močno hujša. To se posebno opazuje, če se namesto presnega daje ne dosti pogreto posneto mleko. Ce smo s kakega vzroka prisiljeni dajati posnetega mleka, dajati moramo še sladkega ter ga pogreti, predno ga damo teletu. Sladko mleko se najlaže posname s separa-torjem. Pri vsaki kmetski hiši morali bi si omisliti tak ročni separator, s katerim se lahko mleko posnemlje, ne da bi bilo treba postavljati latvic po policah. S tako pripravo se mleko tudi popolnoma posname, kar pa z žlico ni mogoče.
Če se posnema z žlico, naj se mleko dalje časa hladi in pogostoma zrači mlečna klet, da se ne skisa.
Kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Grrmu.
Uže večkrat smo ; isali v našem listu o tej šoli, katero je kranjski deželni zbor ustanovil z ogromnimi stroški v prid kmetijskemu stanu našemu. Sedaj pa, ko se šolsko leto bliža svojemu koncu in nam je šolsko vodstvo doposlalo letno šolsko poročilo za 1. 1888/9., hočemo se v novič na kra'ko spominjati za kmetijski stan prevažne šole ter našim gospodarjem v novič priporočati, da pošljejo sinove svoje vanjo. V šoli se učenci uče teoretiški in praktiški vsega tistega, kar je ob današnjih razmerah treba vedeti umnemu kmetovalcu.
Menimo, da ga ni več med Slovenci pametnega gospodarja ki bi ne priznal, da je dandanes kmetovanje vse drugačno, nego je bilo pred tridesetimi leti, da se razmere od leta do leta izpreminjajo in da more uspešno gospodariti le tist gospodar, ki \e in zna gospodarstvo umno in razmeram primerno urediti. S pridnostjo in sčasoma se izobražen kmetovalec uže priuči svoje gospodarstvo za vsak poseben slučaj primerno urediti, a predno se privadi, plačevati mora svoje izkušnje z obilnimi izgubami in prevarami Drugače je pa, če se je kmetovalec izšolal v kmetijski šoli. On začne kmetovati z obilim strokovnim znanjem, ki mu pomaga precej pravo pot ukreniti, kadar se nameri kaj nenavadnega, ter zna iz zemlje dobivati več dobička, katerega itako poljedelec krvavo potrebuje.
Ne bodemo na široko razpravljali, koliko je potrebna šola, uže mngokrat smo to storili mi i drugi, opozoriti pa vender hočemo vsakega na temeljiti članek našega gospoda sotrudnika F. Š.^ ki ga je bil priobčil v zadnjih številkah „Ivmetovalca". Članek „črtica o kmetovalčevem izobraževanji" vse to temeljito razpravlja. Marsikedo pa še vedno povprašuje: Cesa naj vender kmetskega fanta v šoli nauče ? Odgovor na to je lahek. Po drugih deželah
j vzrejnjo ob enakih ali še slabših razmerah živino, ki je dvakrat toliko vredna kolikor naša, pridelujejo po s\oji zemlji več in boljših pridelkov, znajo sadjarstvo urejati tako umno, da jim donaša lepih dohodkov, razumejo vinarstvo tako, da se mi z našimi vini niti primerjati ne smemo, znajo vinograde delati, da jim jih trtna uš ne uniči i. t. d. Vse to pa naš kmetovalec tudi vzmore, ako z varčnim in pridnim gospodarjenjem posname vse, kar je posnemanja vredno pri kmetovalcih drugih dežel. Povsod je dobiti kaj dobrega, le poiskati je treba. Slovenci so vzgledni čebelarji, drugi narodi nas v tem posnemajo, posnemajmo torej tudi mi v dobrem gospodarstvu druge. Vso to vednost bi si kedo mogel pridobiti le, ako bi popotoval križem sveta. Na ta način učiti se umnega kmetijstva je sicer dobro, a nerodno ter drago, ceneje dosežeš ravno to, ako greš v kmetijsko šolo; tam te vsega tega nauče in poleg tega ti dado podlogo, da moreš ob posebnih slučajih sam določiti, kaj ti bode v gospodarstvu največ hasnilo. Mi Slovenci smo kmetijski narod, pri nas tiči v zemlji še mnogo nedvignenih zakladov; da jih pa dvignemo, treba nam je obilo umnih kmetovalcev. Pošljite torej, slovenski gospodarji, svoje sinove v j kmetijsko šolo v Grmu! Koristili bodete s tem največ sami sebi, pa tudi deželi, kajti s kmetij izšolanih gospodarjev širi se umno kmetijstvo in blagostanje po deželi.
Razne reči.
—	Krmi živino o pravem času. Da bode živina uspevala, treba je imeti posode, v katerih se daje krma, čiste, živini jo dajati vedno enako mero krme in gledati, da je hrana dobra, in da se krmi vedno ob istem času. če je živinee vajeno, da dobi ob petih zjutraj prvikrat jesti, postane nemirno in razdraženo, če mora pol ali še celo eno uro dlje čakati, in zatorej mu krma tako dobro ne tekne, če pa mora še dlje čakati, presestrada se živinče, hlastne poželjivo po krmi, premalo jo zveži in prehitro polni želodec, kar večkrat močno ovira prebavljanje. Če bi bilo daljše vzdržavanje na pr. pri napol-njenji potrebno, naj se potem le polagoma začenja dajati poprejšnja hrana. Ravno tako napačno kakor prepozno je prezgodnje krmljenje, kar so večkrat prigodi. Živinčetu se ne ljubi še jesti, krmo le premete in nekaj je pokonča, ali se pa preobje. Jako važno jo zatorej, da se živina ob istem času, rekel bi, isto minuto krmi.
—	Polaganje mokre hrane konjem. Konjem ne škoduje nič tako tako močno, kakor slaba razvada, polagati jim
, mokro hrano. Razvada je, kakor rečeno, splošna, in vzroki, ki se navajajo zato, so dostikrat zelo čudni. Nekteri pravijo: ži-I valim tekne mokra hrana bolje; drugi navajajo prihrambo časa, ker konj mokro hrano mnogo prej použije; navadno se pa ne misli nič in se polaga mokra hrana, ker je bila J vedno taka navada. Resnica pa je, da potrebujejo živali manj časa, da použijejo mokro hrano, kakor jim je treba za suho. To je pa ravno glavna napaka polaganja mokre hrane. Ako ' se podaja suha hrana, mora jo žival počasi prežvekovati in jo po gobci obračati, da jo dosti namoči s slinami. Ako je hrana že mokra, odpade omenjena naloga, in hrana pride v , želodec, predno se je pomešala s slinami. Želodec pa ne more veliko opraviti s hrano brez slin; taka hrana je neprebavna in se večinoma neprebavljena s konjšeekom izloči. Po mnogih poskušnjah se je dokazalo, da prebavljajo konji od suhe hrane 6krat do Škrat več, kakor od mokre. Konji, kterim se polaga mokra hrana, vidijo se navadno lepo rejeni, ali napeti so samo od premnogo zaužite vode. Potijo se lahko in opešajo in'* se torej ne dado dobro rabiti za težka dela. Dostikrat oslabi zarad tega tudi želodec, in žival dobi lahko koliko. Važno je
tudi, da se zelo veliko hrane potroši, ako se mokra polaga. Kajti očitno je, da se zastonj polaga oves, kteri se nahaja neprebavljen v konjščeku, ker se ravno ni porabil za hrano in krepljenje konja, posestnik je pa vender moral plačati zrnje. Zato ne moremo dosti svariti, ne polagati mokre hrane. Kdor hoče skrbeti za svojo žival in jo varovati, daje naj ji samo suhe hrane in čiste vode, da se mipije. Kdor je le malo časa pokladal suho hrano, gotovo ne bo več mokre dajal.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 143. vprašanje v 12. št. „Kmeto-valca" : Izrekli ste željo, da bi poročil, ako kedo ve, kako praprot zatreti. Jaz imam o tem izkušnjo, a je taka, da je letos ni več mogoče zvršiti. Praprot se mora namreč pokositi meseca junija, kadar gre uže čez polovico, in to je toliko let ponavljati, da praprot izgine. Včasih izgine uže prvo leto, včasih pa šele v drugem ali celo v tretjem letu. Bolj če je zemlja gnojna, tem težavnejše je praprot pregnati.
Janez Vetušek v Lelmi.
Vprašanje 145. Imam svoj dom na precej močvirnih tleh, in voda, ki leze po zidu navzgor, dela mi mnogo ne-prilik. Bazmere so take, da mi brez ogromnih stroškov ni mogoče tal osušiti; ker pa hočem zopet novo stavbo postaviti, prosim sveta, kako naj zidam, da zid nad zemljo vsaj ne bode vedno vlažen? (E. S. v G.)
Odgovor: Da se prepreči, da se talna mokrina ne vzdiguje po zidovih, loči se iz kamenja ali opeke napravljeni temelj z ločilnim skladom iz „klinkerja", smolne lepnice ali asfalta od gorenjega zidu. Klinker imenujemo neke vrste posebno žgane opeke, skozi katero voda ne prodira. Smolne lepnice ali asfalta dobite pri A. Druškoviči v Ljubljani.
Vprašanje 146. Ali so res temni konjski hlevi boljši nego svetli ? (J. Ž. v D.)
Odgovor: Po konjskih hlevih bodi v obče toliko svetlobe, kolikor je mora biti po stanovanjih. Okna naj bodo tako narejena, da svetloba ne pada naravnost konju v oči, torej ne smejo biti vštric konjeve glave in ne preveč pri tleh. Tudi zaradi prepiha je dati oknom pravo mesto. Slepe (obrušene) šipe so za konjske hleve posebno dobre. Tudi bolj temno barvane stene so za zdravje konjevih oči boljše nego pa prav živo pobeljene.
Vprašanje 147. Kupil sem mladega, zelo zanemarjenega konja, skoraj brez grive. Kako bi pospešil rast grivi ? (F. Gr. na B.)
Odgovor-. Ako je mladi konj tako zanemarjen, da mu vsled nemarnosti griva izpada ali sploh ne raste, najboljše sredstvo je taki nemarnosti konec storiti. Dobro ga krmite, pridno snažite, češite mu grivo, izpirajte polt, in odpravili bodete kmalu to nepriliko.
Vprašanje 148. V našem kraji je navadno vsako leto jari ječmen snetjav, in sicer tako zelo, da, kedar se prične delati klasje, postane črn in ne naredi nič zrnja. Tacega klasja je včasih eno tretjino ali pa še več. Kako bi se dalo to odpraviti? (G-. M. v C.)
Odgovor: Snetjavost provzroči glivica, ki je uže na semenu. Žito obvarujete te bolezni tako le: Vzemite za vsak hektoliter semena 20 dekagramov višnjevega vitrijola (bakrenega vitrijola) ter ga dobro stolcite in v vroči vodi raztopite. Prelijte ta raztopljeni vitrijol v škaf ter pritočite tolikrat po 40 litrov navadne vode, kolikorkrat po 20 dekagramov vitrijola ste vzeli. V to vodo denite seme ter ga pustite v njej 12 do 16 ur; nekolikrat pomešati je dobro in, kar na vodi plava, posneti in proč zagnati. Tako namočeno seme je potem toliko posušiti, da ga je moči sejati.
Vprašanje 149. Pri nas je mnenje glede časa, kedaj je najboljše sekati stavbinski les, zelo različno, zato prosim v imenu mnogih, da nas o tem poučite? (Pr. S, v L. na Stajarskem.)
Odgovor: Najboljši čas sekati les je takrat, kadar drevo nič soka nima v sebi, kadar tako rekoč spi; to je od meseca novembra do marcija, ali od vseh svetnikov do blizu sv. Jožefa. Les, posekan spomladi ali po leti, ima veliko soka v sebi in je bolj mehak; ker se sok ne posuši tako hitro, začne les kmalu gniti, in loti se ga rad črv.
Vprašanje 150. Letos sem vdrugič cepil ameriške trte. Lansko leto se mi ni niti ena prijela, letos pa skoraj vse. Ker bodem drugo leto pričel požlahtnjevati trte za svoje vinograde bolj obilo, prosim Vas, sporočiti mi, katere naj cepim za bela in katere za črna vina ? (L. P. v Dr.)
Odgovor: Vodja R. Dolenc priporoča Dolenjcem naslednje vrste: a) Za bela vina: Kraljevino, belino, beli javor, muškat, italijanski rizling, sipo, beli in rdeči španjol, rulandec, zgodnji rdeči veltninar, beli burgundec, ribolo in grganjo. Poslednjo — vipavsko — vrsto priporočati je Dolenjcem posebno zato, ker zelo pozno ozeleni, grozdje pa vender zgodaj dozori. Zaradi tega, ker pozno ozeleni, ušla bi marsikatero pomlad slani, b) Z a črna vina: črno portugalko, črno frankinjo, črni burgundec, vrhpoljec (ali po dolenjski tičinska črnina), blinsko črnino, črno ribolo ali pinolček, črno kalščino (ali po dolenjski žametaita črnina).
Vprašanje 151. Zakaj mora biti žganj arski kotel za slivovko ali brinovec bakren? Ne bi zadostoval drugačen, na pr. železen ali iz pocinkane ploščevine? (L. B. v P.)
Odgovor: Ni, da bi moral biti kotel za žganje iz bakra, a dobro je iz mnogih vzrokov, če je bakren, in sicer toliko glede snage, kolikor glede kakovosti izdelka. Kotel je lahko železen; cinkova ploščevina pa zaradi velike toplote ne bode ugajala.
Vprašanje 152. Mora biti hladilna cev pri žganj ar-skem kotlu iz bakra, in ali je vse eno, če jo drugače izpeljem, nego je navadno? (L. B. v P.)
Odgovor: Hladilna cev ni ravno, da bi morala biti iz bakra, delajo tudi svinčene, a nikdar ne železnih. Sicer smete rabiti železno, ako je znotraj pocinjena, drugače je pa nerabna. Ako si napravite pravilno, kačasto ali kakor si koli bodi zavito hladilno cev, in to iz železa, ter jo daste znotraj in morda tudi zunaj pociniti, stala Vas bode veliko več, nego primerna bakrena, kakeršno je veliko laže narediti. Kako je cev izpeljana, to je prav vse eno, glavna reč je, da par iz kotla toliko časa kroži po hladilni cevi, da se popolnoma izpremeni v tekočino.
Vprašanje 153. Imam blizu 20 let vsajeno hruševo drevo, ki je uže zelo veliko, a dosedaj ni še cvelo ni rodilo. Kaj je temu vzrok, in je kaj pomoči, da postane rodno? (M. E. na J.)
Odgovor: Drevo, ki je vsajeno v prav rodovitni, zlasti z dušikom močno gnojeni zemlji, raste lepo, „žene le v les" ter malo ali nič ne cvete ter prav nič ne rodi. Tako drevo smemo primerjati s človekom, ki ima polno dobre hrane: debeli se, pri tem pa postaja len, ne ljubi se mu delati, in človeštvo nima ničesar od njega. Tudi tako drevo jemlje iz zemlje več hrane, nego mu je koristno, raste bujno, a les, ki se dela, ni roden, če bode drevo kedaj prav veliko, izsesalo bode zemljo, ne bode moglo torej nič več toliko hrane iz nje dobivati, potem bode pa rodilo. Ker pa umni sadjar tega ne bode čakal, prikrajšal bode uže poprej drevesu hrano ter ga silil roditi. Kako pa to? Manj plodne zemlje mu ne more dati, pač pa mu lahko odvzame nekaj korenin, s čimer se tudi prikrajša hrana. Izkopljite zatorej okoli drevesa jarek toliko daleč od debla, kolikor daleč segajo veje, in sicer to-
liko globoko, da posekate drevesu vse korenine, ki segajo do jarka. Delo pa zvršite jeseni ali pa prav zgodaj pomladi. Jarek seveda potem zaspite.
Vprašanje 154. Je li dobro, vino pretakati po leti, kadar vre ali ne? (0. v B. v Istri.)
Odgovor: Ker vino pretakamo ne le zaradi tega, da ga ločimo od droži, ampak tudi zato, da hitreje zori, zato bi ne bilo napačno, ako bi ga po leti pretakali, kadar ravno vre, kajti če kipeče vino pretočimo, tem prej bode pokipelo Ker se pa vino, kadar dokipi, ustanovi in drožje pade na dno, pravilno je, da ga takrat ločimo od droži, zato ga moramo tedaj v novič pretočiti. Iz tega sledi: Kipeče vino po leti pretakati, ni škodljivo, a je boljše čakati, da pokipi, ker ga potem itako moramo pretočiti. Ako je pa še na drožji in je drožje morda uže bolno ter se je sploh bati, da se vino vsled poletnega kipenja ne pokrvari (na pr. da naredi zavrelico), potem pa s pretakanjem ni odlašati.
Vprašanje 155. Izvolite mi v prihodnjem „Kmetovalci" naznaniti, kakor je ravnati s cvetlicami, do postanejo gibate? (A. D. v D. pri R.)
Odgovor: To dosežete, ako sejete seme takih cvetic, ki cveto gibato, in ker se jih mnogo na ta način ne da lazmno-ževati, ako cvetice razmnožujete s koreninami, potaknenci ali cepiči. Da bi pa sami vzgojili iz jednostavno cvetočih vrst gibate, k temu je pa treba veliko razuma, strokovnega znanja, časa, denarja in pa sreče. Morda priobčimo ob priliki kaj več o tem v „Vrtnarji".
Vprašanje 156. Imam dobro njivo, na kateri je rastel hmelj, ki sem ga pa zaradi mnogih sitnob opustil. Zemlja je bila ob nasadu hmelja 1 ™f globoboko prekopana in dobro pognojena. Svet je nekoliko z ilovico pomešan in brez gramoza. Na tem svetu bode menda sadno drevje dobro uspevalo, ker pa moram zaradi nadležnih ljudi saditi e neužitno sadje, t. j. sadje za mošt, za to Vas vprašam, kje bi dobil lepih močnih moštnic, kedaj naj jih sadim in koliko narazen? (J. L. v M.)
Odgovor: Moštnic doboste pri kmetijski družbi v Ljubljani, pa tudi na pr. pri Fr. Ogorevci v Brežicah, Klenertu v Gradci i. t. d. Na Vašem svetu, katerega lastnosti so nam znane, je vse eno, če sadite drevje jeseni ali pa pomladi. Moštnice je saditi po 8 do 10 narazen.
Vprašanje 157. Pri nas je tudi nekaj škropljenega trsnega listja pričelo rumeneti. Kaj je to? (D. S. v SI. na Štajarskem.)
Odgovor: Trtno listje katero smo od Vas zahtevali, poslali smo potem gosp. vodji Dolencu v Grm, in on nam piše: Na poslanem listji so sledovi trojne bolezni: Peronospore, gloeosporioma in blacrotha. Našel sem tudi v šolskem vinogradu dobro škroplj eno listje, ki je vender polno peronospore. To pa prihaja od tod, ker je peronospora uže poprej udarila skozi listje, predno je bilo škroplj eno. Kar se pa tiče gloeosporioma (kozavosti), prepričan sem, da škropljenje pomaga, kajti našel sem, da se poškropljena rana nič več ni širila, temuč se je zarasla. List, ki se je od roba naprej sušiti pričel, pa kaže bolezen „blacroth", katere se francozje bolj boje nego vsake druge. Tudi jaz sem tega zlodeja od posamezno zasledil.
Vprašanje 158. Ali krompirjeva zel ni škodljiva živini, če je škroplj en a z bakreno galico? (J. R. v Sv. V. pri Ptuji.)
Odgovor: Obširni odgovor na to vprašanje doboste v članku „Bakreni vitrijol v trtarstvu in javno zdravstvo" v 9. številki letošnjega „Kmetovalca". Ker bodete krompirjevo zel i tako šele krmili, kadar se krompir prekoplje, takrat bode uže zel izprana ter bode imela tako malo vitrijola na sebi, da jo smete brez skrbi pokrmiti.
Gospodarske novice.
*	Deželna kmetijska šola v Grmu razstavila je na dunajski razstavi v našem paviljonu med drugim tudi risarije učencev. Strokovnjak o kmetijskem stavbarstvu arhitekt C. A. Romstorfer poroča, kako je na razstavi zastopana njegova stroka, ter pri stavbinskem pouku kritikujoč razstavo kmetijskih šol v „Land- und forstvvirtschaftliche Ausstellungs-Zeitung" piše to le: „Zadovoljil nas je pa način pouka o kmetijskem stavbarstvu na vinarski, sadjarski in kmetijski šoli v Grmu na Kranjskem, kjer rabijo za podlogo risanju pravilnih načrtov uže zvršene vzorne kmetijske stavbe". Ta laskava izjava odličnega strokovnjaka je zelo častna za naš deželni zavod.
*	Strupena rosa se je uže pričela po Kranjskem, Štajarskem in Primorskem. Kdor ni še škropil svojih trt, naj jih nemudoma. Škropiti jih je mogoče tudi cvetoče, in to brez škode. Kdor je prvikrat zgodaj škropil, mora sedaj v drugo in čez kake štiri tedne v tretje. Mi smo prav priporočali, škropiti konec junija prvikrat, ker s tem si prihrani eno škropljenje. Na Dolenjskem so sploh mislili, da so imeli uže o pričetku meseca maja peronospore, dasi to ni bilo drugega nego grinja „phitoptus". Škropil je vsak, kdor je imel škropilnico in galice, sedaj se pa kaže, da je staro listje sicer zdravo, a vse drugo, kar ga je poslej novega zraslo, pa je napadla peronospora. Družba je pa dobivala groba pisma, in tajnik je moral marsikatero grenko požreti, ker ni bilo mogoče škropilnic iz tovarne dobiti. Nekateri so mislili, da družba navlašč noče škropilnic odposlati. Pri tej priliki naznanjamo, da je pri družbi še vedno mogoče dobiti bakrene galice.
*	Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in kmetijske Šole V Grmu je ravnokar izdalo šolsko poročilo za 1. 1888/9. Kogar zanima to poročilo vrlo napredujoče šole, izvoli naj se obrniti do vodstva, katero mu ga radovoljno dopošlje. Sicer pa opozarjamo na dotični članek v današnji številki ..Kmetovalca".
*	Svilodni kokoni (galeta) so letos nekaj draži nego pretekla leta. Vzrok je pičli pridelek, kajti mnogo svilorejcev je moralo uničiti svojo rejo, ker niso imeli murbovega listja, visokih cen za nje pa niso mogli zmagovati. Konec junija je bila pšenična galeta po 1 gld. 60 kr. do 1 gld. 99 kr. kgr.
*	0 uspehu izkušenj v tukajšnji podkovski šoli smo dobili sledeče poročilo : Izpraševalni komisiji je predsedoval vodja podkovske šole dr. vit. Bleivveis-Trsteniški, c. kr. deželna vlada je imenovala za člana komisiji c. kr. okrajnega živinozdravnika gospoda Andreja Perdana, izpraševalec je bil učitelj gospod E. Šlegel. 27. junija delalo je izpit 14 kovačev, kateri niso hodili v podkovsko šolo, in sicer je prišlo prvikrat k izkušnji 11 kovačev, ponavljali so jo 3 kovači. Razen enega kovača prestali so vsi izpit s povoljnim uspehom. Slovenske narodnostivbili so vsi. Bilo jih je 9 s Kranjskega, 4 iz Slovenskega Štajarja in eden Korošec. 28. junija so prišli na vrsto učenci podkovske šole, ki jih je bilo devet, vsi s Kranjskega. Le 2 sta se izšolala ob svojih stroških, vsi drugi so imeli podpore. Vspeh o podkovstvu, kakor tudi o ogledovanji klavne živine in mesa je bil povoljen, razen enega bili so vsi potrjeni tudi za mesogledce. Po uspehu bili so učenci uvrščeni tako le: Cuk France iz črnega Vrha in Kovač Janez iz Zagorja pri Litiji naredila sta izpit s prav dobrim uspehom. Znamko „dobro" so dobili: Medija France iz Bohinjske Bistrice, Urh Anton iz Metlike, Košenina Alojzij iz Senice pri Kranji. Znamko „zadostno" so dobili: Jež Alojzij iz Goč pri Vipavi, Škerl Jože z Viča pri Ljubljani, Cuk Jošt iz Senobora pri Vipavi in Kopač Jarnej iz Luž pri Kranji.
*	Premovanje konj na Kranjskem 1.1890. Na Kranjskem se bodo leta 1890. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priznanski diplomi:
a)	Za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno;
b)	za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, in
c) za eno- ali dveletne žrebice po naslednjih šestih konkurenčnih postajah, in sicer:
Dne 3. septembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne v Bledu za konje noriškega plemena.
dne 4. septembra 1890. 1. ob 9. uri dopoludne v Kranji za konje noriškega plemena;
dne 6. septembra 1890. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva .Ljubljanske okolice, Logaško in Postojinsko;
dne 9. septembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne v Eibnici za okrajno glavarstvo Kočevje;
dne 11. septembra 1890. I. ob 9. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Eudolfovo in Litija;
dne 13. septembra 1890. 1. ob 9 uri dopoludne v St. Jarneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj.
Za delitev daril veljajo odredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te deželo. Važne odredbe so :
Če bi se kdo odpovedal zgoraj navedenim darilom, podeli se mu namesto teh daril priznanski diplom z imenom do-tičnega konjerejca, s kratkim popisom obdarovanega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu.
Konj, ki je bil na kaki konkurenčni postaji obdarjen z državnim darilom, izključen je za tisto leto od nadaljnje kon-kurencije za državno darilo na kaki drugi postaji.
Na postajah Bled in Kranj se morejo za darila poganjati
samo kobile z Žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, po drugih postajah ni glede plemena nobene omejitve.
Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom ži>b<'ar-niškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje.
Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že edenkrat ali večkrat obdarovana, ni izključena od nadaljnje konkurencije.
Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne ne-ubrejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčar-niškega plemena, ter tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebearniškega plemena samo s tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem letu.
Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti kaže, da se pozneje dnbro razvijo in vzrede.
Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegn li pozneje kupiti.
Vsak konjski lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja obdrži še eno leto po zvršeni delitvi daril in da, ako ne izpolni tega obeta brez ugovora povrne prejeto novčno darilo. Ta zaveznost se pri kobilah z žrebetom ne razteza tudi na žrebe obdarovane kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila.
INSEEATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobeeni inserati imajo najboljši uspeh, k»j-i list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..kmetovalec" za objavljenja pri nakupu a i
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih;
~ proti boleznim v želodci in melmrji zz
kakor tiuli fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(3—G)
koroški rimski vrelec.
Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
.ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. oooooooooooooooooooo
»ooooooooooo©o ooooooo
A	O
a	JVilhelm Klenert g
-	prej Klenert & Geiger	O
. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
§i
v Gradci.
O O
(Ta drevesnica pripoznanakot ena največjih m najbolj vreajenih v Avstriji.) ^^
0	Priporočamo veliko in izborno zalogo:	O
Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi- ^ Q sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone
Oin enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltlikovoe; O A Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja Q (5—13»	za drevorede itd.	<>
ft Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja <> 0	Cenike je dobiti zastonj in franko.	o
Izvrstni in sveži
v sodih in na drobno prodaja (04—3)
Anton J. GASPARI na Rakeku.
Tsi stroji m Kmetijstvo in vinarstvo
i
Stiskalnice in mline za oljke i najnovejše se Stiskalnice za grozdje in sadje) stave in v
ter trtne škropilnice Grozdne in sadne mline
vsih velikostih.
nilatilnice , žitočis-liine stroje, gepelje. sejnino stroje , za turščico robkati, plug itd. itd.
Sušilnice za sadje in zelenjad
Sušilnice, izvrstne ter cono in vsake vrste po ^^jp^j^am--- - ^	p	fabriških cenah.
IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78.
Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj. (52- 7)	Prekupci dobe znižane cene.
Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo.
! Cepiče za očeslanje!
(okulovanje) od vrtnic čajevk (Tlieerosen)
remontant in drugih
1 kmd. 10 kr.
1 »	8	1!
„ sadnega drevja .... 1 „	3	„ Draždanski nož za okulovanje 80 kr.
Rafija ličje '/„ % 40 kr.	(r,i 4)
Fr. OGOEEVC,
lastnik drevesnic pri Brežicah (Ranil).
Opomba. Zavitje se tako zvrši, da cepiči tudi 8 dni škode ne trpe. Imenik vrtnic in sadnih dreves na zahtevo.

Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-varsko in fino kovaško orodje za kmeto-žalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. if^s
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši katovosti narede.	(4—13)
♦ ® ♦
♦ ♦
i ♦
i ♦
♦
9
♦
<J> 0
Esenca za želodec
le kar j a Piccob-ja v Ljubljani je koristno zdravilo proti boleznini želodca in črev, jeter in vranice, proti zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici, povračajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih.
Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim ter jih prodajajo pod kričečimi imeni, posebno balzami in krogljice, sestavljena iz loputike (alooi in družili škodljivih snovij.
Od dr. Hager-a, v Frankobrodu ob Odri in profesorja Knapitsch-a, zapriseženega sodnega kemika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, pripravljene po receptu dr. Stbckl-a, c. kr. vladnega svetnika in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na najnovejše skušnje in predpise denašnjih zakonov, je za trdno pokazala, da je ta esenca sestavljena iz samih zdravilnih, med rastlinstvo spadajočih snovij. da v njej ni niti tj-o-liioe loptiti (ti, da ni nikako drastično sredstvo, marveč lahko in ob jednem zanesljivo, delovanje organov urejajoče zdravilo, ki organizmu nikakor ne škoduje, če se prav delj časa rabi. To esenco prodaja po 10 kr. samo izdelovatelj
Gr. PICCOLI, lekarna „pri angelu"
v Ljubljani na Dunajski cesti.
Po 15 kr. dobiva se v lekarni Sladovič-evi_ v Novem mestu, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istriji in v Trstu. (40—9)
Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. 136, po 24 za gld. 2'6(); po 86 za gld. 3'84; po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5.26; po 110 za gld. 10-30; po 550 za 50 gld.
Založba tovarne	™ *
pri
etter-ju v Ljubljani
na starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši),
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo. žito trejo (šrotajo) in sadje meč-kajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pnmpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji ' ^ s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in 1
ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d. C«	Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na
pr. o Vseh svetih, o Božiči i t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev) C* ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je ve^
like vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji.	("24 — 5)
^	laz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim oa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti
stroje od potovaloev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če Ž*	. __ t'1 ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne
v"	pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar.
sikater dober in pošten kmetovatee.
Moj popotnik Ivini Gri-el>onc ima mojo legalizo-vaao, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnoma zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim se pismeno in z zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.
Lekarna
Josipa Svobode
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ima vedno naprodaj skušene lekarniške
posebnosti ter priporoča kmetovalcem zelo priljubljena, skoz mnogo let izkušena in z izvrstnem uspehom rabljena zdravila
za živino, in sicer:
Živinski prašek S^ToS;
goved in prašiče, ki se doda krmi. En zavoj stoji 20 kr. veči 30 kr.
T?.,,' 1,;	(restitučni fluid) za
JiOnjSO CVet obdrgnenje konjskih nog kot izvrstno krepčilno sredstvo za konje, ki na nogah slabe Velika steklenica stoji 80 kr., kdor jih več naroči, dobi jih cenejSi. (23 - 12) Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. Pri naročilih zadostuje dopisnica. Naslov je:
Jos, Svoboda, lekarnar v Ljubljani,
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
pri ,,zlatemu orlu"
V
L j u b lj a n i,
Preširnov trg.
Ugodna prilika ceno kupiti
MLATILNICO.
Ker bode oskrbništvo posestva Kle-vevž (Klingenfels) pri Šmarjeti na Dolenjskem kupilo za svojo potrebo večje stroje, zato prodaja d( sedanjo prav dobro ohranjeno mlatilnico z vso pripravo. Cela priprava obstoji iz 22 palcev široke mla-tilnice, spojene z napravo za slamo tresti in z reto ter z vlačilom (gepeljem) za 2 do 4 živine. Stroj je iz tovarne Clayton & Sehutle\vorth na Dunaji ter stoji nov 250 gld.	(c7— 2)
Kupci naj se zglase pri gori omenjenem oskrbništvu koder tudi stroj na ogled stoji.
Lepe pomaranče ^
cel zaboj (kišto) za 4 gld.. 90 kr.
Kdor vzame več zabojev dobi vsakega za 15 kr. cenejši.
Najfinejši Jamaica rum . liter l gld 60 kr. Fini Kuba rum .... „ — r 70 „
Najcenejši čaj i. t. d. prodaja
Ferdinand Plautz v Ljubljani
na Starem trgu
JJBSF Tukaj se tudi kupujejo prazni a dobro ohraneni Sodi od petroleja po najviši ceni, kolikor jih kedo pripelje.	(36—10)
♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦

Najcenejša, najboljša, skušena rnjava maža za les je
Barthel-jev izvirni karbolinej
i^gr* kateri trajno varuje
namazane ograje, skednje, skladišča, strehe, vozove, orodja, tla pred gnjilobo, trhlenobo, gobo, mrčesem.
V hlevih karbolinej razkužuje.
1 kgr. zadostuje za 6 štirjaških metrov. Popisi pošiljajo se zastonj.
5 kgr. težke pošiljatve za poskušnjo po 1 gld. 50 kr., 100 kilogr. 16 gld. iz Dunaja.
Karbolna kislina, karbolno apno, maža za vozove se tudi prav ceno prodaja.	(63 — 4)
Mihael Barthel & Comp.,
kemiške tovarne v Regensburgu in na Dunaji Wien, X., Kepler-gasse 20. Ustanovljena tvrdka 1. 1781.
Zaloga pri Bratih Eberl v Ljubljani

Andr. Druškovič
trgovina z železom, mestni trg št. 10,
n
X priporoča po zelo nizi i cevi okove za, okna in vrata, štor je za štokadoranje, ♦♦ J samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši XX ♦ kamniški Portland- in Iloman-cement, sklejni papir (Dactipappe) in ♦♦

asfalt za, tlak, kab-r tudi lepo in močno narejena
sledilna ognjišča in njih. posamezne dele-
% Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi
♦	stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivaj vsi deli za
♦	izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor (ud za 10-
J	sene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova
♦
♦	Za poljedelstvo:
♦	vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna železne J « in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmerom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) J ** VLUz::'"	♦ za gnojenje polja.	(21—12) ♦	♦♦