Važuost cepljenja koz. Ako bi bilo treba dokaza,, da spremljajo zdravstvene ukrepe proti nalezljivim boleznim dobri, seveda ne vedno priznani uspehi, bi moralo že zmanjšano število smrtnih slueajev zaradi osepnie (koz), ki se je pojavilo tekom let, dokazati prej oinenjeno trditev v popolnem obsegu. Kakor poroSa -Avstrij. sanitet.", je umrlo v petletnih obrokih jadnjih dvajset let zaradi osepnie: 1. 1881 do 1885 . . . . 15.443 „ 1886 „ 1890 .... 10.163 „ 1891 „ 1895 .... 4.284 „ 1896 „ 1900 .... 1.427 1. 1901 .... 96 „ 1902 .... 44 „ 1903 .... 21 Mnoge avstrijske dežele so že nekaj let sem popolnoma prosto osepnie; v drugih se omejujejo pojavljajooa se obolenja na posamezne, od drugod donešene slušaje, katerih se ne bo mogoee nikdar odkrižati, dokler bo dovoljen vstop osebam, ki prihajajo iz takih krajev, kjer razsajajo osepniee. Celo v Galiciji, kjer so se vzdržavale krčevito osepniške epidemije, se je dosegel popolen uspeh in smrtni sluoaji so se omejili 1. 1903. na 10 izmcd vseb 21 slueajev v Avstriji. Te uspehe je treba tem višje ceniti, ker pri nas ne podpira zakonito prisilno eepljenje koz truda zdravstvenih organov, ki morajo le n» to gledati, da omejijo razširjevanje epidemij potom splošnih priprav in da dovedejo le z osebnim vplivom na prebivalstvo, ki mu groze osepniee, do uporabe najuspešnejšega ubranila pred osepniško nalezljivostjo, t. j. do cepljenja koz. V zadnjih letih se je večkrat zaneslo to bolezen v naše krsje, ker so razsajale osepnice v sosednih državah, pred vsem v Italiji, na Balkanu, v fiusiji; iz teh krajev so pribajali k nam delavei, izseljenei itd., toda ker se jih je pri nas koj spoznalo, da so bolni na osepnicah, se jih je koj izoliralo. S strogo izvršeno eentralizaeijo brzojava, ker se mora namreč vsak nov slučaj osepnio brzojavno naznaniti notranj(_u ministerstvu, ki uredi potrebne priprave po okolšeinah ne samo tam, kjer se dogodi služaj, ampak tudi v deželah, sknzi katere je dotieni bolnik potoval, se je vedno posrežilo omejiti bolezen in ovirati njeno razširjenje. Da je cepljenje koz najboljše in edino sredstvo proti osepnieam, dokazujejo med drugimi sledeča dejstva: V vojni 1. 1870—71 je izgubila franooska armada 23.400 mož zaradi osepnic, vračajooa se nemška vojska pa le 450 mož, dasi je razsajala taeas na Praneoskem velika epidemija. Tudi med franeoskimi jetniki, ki so ostali na Nemškem, so razsajale osepnice, katere so pa izginile koj, ko se jim je cepilo koze. Istotako mogoeen dokaz za korist cepljmja koz nam dajata Bosna inHercegovina Koje Avstrija vojaško zasedla te dežele, so grozno razsajale v njih ošpice. Med kristjanskim prebivalstvcm je bilo cepljenje koz že od nekdaj v navadi. Šlo je sedaj samo še za to, premagati predsodke mohamedanskega prebivalstva, kar se je tudi posrečilo po ugodnih usppbih prvega eepljenja koz. Se leta 1889 je obolelo v omenjenih deželah 13.000 oseb, cela stotina vspga prebivalstva. Leta 1902. se je smatralo osepniee izgubl.jajoeim se boleznim, ker ni bil niti en sluoaj prijavljen oblastim. Od leta 1883. do 1898. so eepili koze 772 000 ljudem, torej skoraj vsi mlajši generaeiji. Le še poedine slučaje se zanese od takrat iz sosednih okrajev, tcda ti slučaji ostanejo posatnezni in ne povzroeajo nadaljnega razširjenja te bolezni. Iz navedenega lahko posname vsak objektivno misleei človek, da je sistemationo eepljenje koz absolutno potrebno ubranilo prebivalstva za to bolezen. Po ,,_najpovcu".