List 26.
Od kopriv.
Novice so že sto in sto reči za živinsko klajo priporočevale, zakaj od kopriv še niso nič govorile? Čeravno nekteri koprive zaničujejo in za-terajo, ker jih med plevel štejejo, vender niso zaničevanja, ampak pomnoženja in sejanja vredne, ker so za vsako živino prijetna in zdrava klaja.
Koprive se same rade zasejejo, in rastejo divje po neobdelanih krajih, per ploteli, zidovih, stenah, jezeh i. t. d. Rastejo na vsaki zemlji rade; tudi nezaničujejo nar bolj suhiga in nerodovitniga peska, ter rastejo na kamnitih in gorskih krajih, kjer nič druziga ne raste. Preterpijo vsako zimo in vsako vreme, in zaslužijo na gorskih krajih, kjer se oranje z veliko težavo opravlja , in kjer druga klaja rada ne raste, vsejane biti. So silno rodovitne in kjer so enkrat vsejane, so stanovitne in zmirej iz korenin poganjajo. Ni jim treba vsako leto gnojiti. Skušnje pričujejo, de je en oral zemlje s koprivami obsejan, vsako leto blizo L8 voz klaje dajal.
Dajo dobro klajo, ktero vsaka živina rada je, in ji je tečna. Živina ostane pri taki klaji zdrava, in prihaja bolj mesnata in debela. Koprive se živini dajejo mlade in zelene in mevd drugo klajo zmešane, ali z vrelo vodo poparjene. Če se koprive poparijo, se njih moč tudi v vodi razdeli, in da dobro rumenkasto pijačo, ktera je živini prijetna, poparjene mehke koprive pa laglej živina je. Posebno se prileze koprivna klaja dojivni živini. S koprivami re-jene krave dajo več mleka, kakor per vsaki drugi klaji. Mleko da veliko smetene (poverhnje), in iz nje narejeno srovo maslo (puterj je dobriga pri-jetniga okusa in po zimi prav lepo rumene farbe, kakoršno sicer le poleti ima.
Za seno ali suho kermo so tudi koprive per-pravne, ker dajo veliko dobre in zdrave suhe klaje za živino. Se pokosijo pet- ali šestkrat na leto, ko so kake 3 čevlje visoke zrastle, kakor druga kerma, in se ravno tako z njimi ravna. Le na to je treba gledati, de premočne ali prestare ne posta-
*
102
nejo, ker debelih stebel živina lahko zgristi ne-more, in takim tudi spodnjo perje odpade. Naglo po košnji ali žetvi zopet zrastejo. Predenj se spomladi za živino kaj druge klaje perdobi, so koprive že velike zrastle, in se dajo pokositi. Zavolj tega so imenitniši od vsake druge klaje.
Zunaj tega hasna dajo koprive še mnogoteri drugi dobiček. Prav mlade in sosekane dajo za kuretnino zdravo pičo. Ce se kokošim zreliga koprivniga semena med zobanje daje, tudi pozimi pridno jajca nesd. — Tudi za živež ljudem so koprive dobre in zdrave, če se sosekljajo in kakor špinača skuhajo. Skušnje tudi učijo , de se prav terdo meso s koprivami kuhano, lahko v mehko skuha, in de se sirovo meso poleti med koprivno perje postavljeno dolgo dobro obderži. Zdravniki pravijo, de so koprive dobro zdravilo v mnogoterih boleznih in jim perpisujejo posebno moč , kri čistiti in na vodo gnati; iz mladih in stolčenih kopriv ožeti sok je ozdravljivi perpomoček zoper pluje-no sušico in pljuvanje kervi. — Konjski tergovci mešajo koprivno seme med oves, kteriga konjem dajejo , de bolj svetlo dlako dobijo.
Koprive dajo tudi predivo. Koprivno pre-divo je v drugih deželah že davnaj znano. V ta namen se zrele stebla kopriv mesca Velikiga ser-pana ali Kimovca porežejo. Prava zrelost se pozna, kadar so debla rumenkaste ali rujavkaste, perje se nagne in doli visi, in se seme lahko osuje. Ko se porezane ali požete koprive naberejo , se po travniku razgernejo, de se per lepim vremenu neke dni dobro posušijo, de perje od stebel laglej odpade. Potem se godijo kakor lan ali konoplja. Nar bolj navadno godenje je v vodi, to je, se zvežejo v zvezike ali snopičke, in se pustijo 6 ali 7 dni, kakor je vreme, v čisti tekoči ali bajarski vodi ležati , de se ličovje bolj od lesenih stebel odloči. Potem se kakor lan ali konoplja posušijo, ki se na peč ali na sušivnico denejo in terejo. De se laglej treti dajo,nej se poprej stebla z lesenim betam tolčejo.
V nekterih deželah delajo iz koprivniga ličja ali prediva jadra, vervi (štrike) in mreže za ribe i. t. d. Tudi se da platnina narediti, če se vzame iz koprivne preje votik, osnutik pa iz navadne preje.
Iz tega se vidi, de je kopriva koristno zeliše, in de se iz nje veliko dobička perpraviti da. Ni prav ne, jih zaničevati, kakor jih nekteri zaničujejo, ki se na njih opečejo.   Vsaka reč se zamore
v dober hasen  oberniti,  če  ga ljudje le spoznajo.
_______                  z- c.