t
Druga izdaj
SLOVENS KO-A M ERIK AN
KOLEDAR
za leto 1901.
l>o<lo gotova v 14 dne\
č==
slovenskih delavcev v Ameriki
Steber. 8-
ISTo-w^
3 26. jann^rarija 1901.
LetoIX
KraljicaViktorija mrtva
ŽIVOTOPIS.
( Konec.)
Po smrti njenega soproga kraljica Viktorija pet let ni nastopila v javnosti (do slavnostne otvoritve an-gladke poslaniške zbornice v letu 1866). Tudi tekom zadnjih 40 let nastopila je v javnosti le redko.
Kraljica bila je večkrat v smrtni nevarnosti, kajti tudi v Angliji ni so brez nezadovoljnežev. Ko se je 1. 1840. peljala kraljica s svojim soprogom na šetnjo. ustrelil je dedek imenom Oxford dvakrat na njo; druga kroglja profila je blizo njene glave. Oxforda odvedli so na to v blaznico. Leta 1842. je John Dury na Maiden Lane v Londonu dvakiat napadel kraljico. Pri prvem napadu je bil poleg uje njen soprog; napadalca razun njega ni nihče videl, in on ni mislel, daje kroglja veljala kraljici; Se le ko je John Dury dva dni kasueje zopet streljal na kraljico, so ga prijeli in obsodili v smrt. Kraljica ga je pa takoj pomilosti a in spremenila njegovo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Sa isti dan jej je neki moški pokazal revolver, vsled česar je bil obsojen v 18me-sečno ječo.
V februarju leta 1872. vročil jej je 171etni Arthur O'Connor prošnjo in ob jednem pomeril na njo z revolverjem. Telesna straža je mlademu lopovu zabrauila napad. 0'Cou-nor bilje obsojen v 12m^sečno ječo, kjer so ga vsaki dan bičali. Rode-rich Maclean streljal je na kraljico v trenotku, ko se je v marcu leta 1889. vaedla v svojo kočijo. Mac-leana so prijeli in odvedli v ječo, toda ni znano, je li bil pomiloščen.
Kraljica Viktorija vladala je 63 let, in Angležem prijazni pisatelji imenujejo čas njenega vladarenja ,,dobo triru4 . — Well — v njenem ' imenu vršilo se je ,,samo" 25 vojska, v kterih je zgubilo 133,000 angleških vojakov in trikrat tolike j število ..sovražnikov" svoje življenje, dočim znašajo skupni stroški vojsk4, ktere so trajale 37 let, $1.895,000,000.
Evo angleških vojsk sa časa „do-be miru". Revolucija v Canadi od leta 1837—1838; ,,opium vojska" na Kitajskem, 1840—1842; blokada egiptčanskih pristanišč, 1840; voj-•ka v Afganistanu, 1842 (16,000 Angležev ubitih); Siude-vojska v Indiji, 1843; Mahrata-vojska v Indiji, 1845; vstaja Sikov, 1848; vojska s Kafri v južni Afriki, 1850— 1853; vojska proti Burmah, 1852 ; Krimska vojska (i Rusijo), Rusi usmrtili 24,000 Angležev; vojska s Perzijo, 1853—1857; revolucija v Indiji, 1856—1857; druga kitajska vojska, 1856—1860; Maorska vojska na Novi Zealandi (Avstralija), 1862; vojska z Ašanti (Afrika), 1863; vojska z Abisinijo (Afrika), 18d7—1868 ; druga vojska z Ašanti, 1873; druga vojska z Afganistanom, 1878—1880; Zulu vojska v Afriki, 1879 (divjaki Angleže dobro namiatili, smrt Napoleonovega si« na); prva transvaalska vojska, 1880 (Angleži premagani pri Maju-ba Hill); sudanska vojska, 1882; vojska s kraljestvom Burmah v Indiji, 1885; vojska s Kalifi v Sudanu, 1896—1898; druga vojska proti Transvaalu, 1899; še ni končana, do sedaj 12,000 Angležev ubitih in $500,000,000 vojnih Stroškov.
Po svojem umrlem soprogu je dolgo let žalovala, še le v kasneji dobi jej je bil v tolažbo njen lepi sluga John Brown ; toda tudi on je umrl in kraljica pustila je sezidati Brownu krasen nagrobni spomenik. Razmere z Brownom, ktere so bile v Angliji v obče snane, kralji* ca ni nikoli prikrivala.
Dohodki kraljice.
Umrl« kraljica je dobila od an* gleikega ljudstva sa njeno vladanje
$120,000,000. Njen oficijelen dohodek je bil $1,875,000 na leto, to je $2,500,000 manj nego dobiva avstrijski cesar, $1,000,000 manj nego dobiva od ubožne Italije nje kralj Victor Emanuel, in $500,000 manj nego perzijski šah in ravno polo vico manj nego nemški cesar Viljem. Toda 170 ton angleških sove-reignov je še vedno „čeden" zaslužek za vladanje.
Kraljica je pa bila tudi dvakrat deležna lepe dedščine in jo dobila kakor slepa kura zrno. Leta 1852. je umrl Mr. Neild in jej volil v oporoki 1,000,000 funtov sterlingov. Ker Neild ni imel potomcev, je kraljica sprejela zapuščino. New-home Heywood je ostavil kraljici 50,000 funtov sterlingov in veliko posestvo v vojvodinji Lancaster.
Njen naslednik. Kralj Edward VII.
Wales proglaien kraljem.
London. 23. jan. Danes dospel je kralj Edward VII. iz Osborne v London, kjer so ga proglasili kraljem in ceremonijelno zaprisegli. Priseganje vršilo se je v parlamentu, kjer sta bili zbrani obe zbornici, na to so proglasili na Temple Bar, na pragu cerkve sv. Pavla in pri borzi imenovanje novega, kralja. Proglašen je se bode vršilo na isti način tudi po vseh angleških naselbinah. Gledališča koncertne dvorane in oBtali zabavni prostori ostanejo do pogreba zaprti.
Angleška vojBka mora do 4. marca nositi žalne znake. SoŽalne brzojavke še vedno prihajajo.
East Cowes, otok Wight, 23. jan. Pogreb pokojne kraljice vršil se bode po preteku kacih 10 dni. Truplo kraljice bodo koncem tega tedna prepeljali v Windsor, pogreb bode vojaškega značaja.
Petrograd, 23. jan. Dvorno žalovanje ruBkega dvora, trajalo bode toliko časa, kakor ono angleškega dvora.
Princ Wales, sedaj kralj Euw.ird VIL
Novi angleški kralj Edward VII. moral je neprimerno dolgo čakati na smrt svoje matere, oziroma na spraznenje angleškega prestola Med čakanjem prekoračil je sv je 60. leto in postal stari oče. AugU-ški kralj je veseljak v pravem pomenu besede; on ljubi konje, ps^, karto in ženske, slednje še posebej, dasiravno je že mnogo ljubil. On je junak znauega Baccarat škandala, kar ga pa nikakor ni vznemirjajo; bil je naibolji prijatelj pokojnega Gladstona.
Edward VII. rodil Be je 9. nov. leta 1841. v Buckingham palači in bil krščen na ime Albert Edward, potem so mu dali še prislov Prince of Wales in vse polno druzih naslovov.
V	BpremBtvu svojega vzgojitelja Dean Stanleya potoval je Wales po Nemčiji, Italiji, Egiptu, Siriji in Palestini. Leta 1863. poročil seje z dansko kraljičino Aleksandro in parlament mu je dal $200,000 letne plače za domače potrebščine, pol^g tega je imel še $500,000 letne do klade kot vojvoda Cornwallski. S temi svoticami seveda ni zamngel shajati, temveč napravil je povsodi uprav kraljeve dolgove, radi kterih ga je mati večkrat karala. Ko je 1. 1850 obiskal Zjed. države, stanoval je v New Yorku v Fifth Avenue hotelu. Drugi dan odšel je šetati po mesto, kar pride k njemu irski postopač, si zavihal rokave in prav surovo zaklel, pri čemur je rekel: ,.Sedaj te bodem pošteno premla-til!" Tcda predno je zamogel Irec svoj namen izvršiti, ga je odvedla policija v stražnico, kjer je bil obsojen v denarno kazen $5.
Od raznih Edwardovih ljubezni je najbolj poznana gostilničarjeva soproga Lilly Langtry in gospa Chas. Mordauut.
V	etu 1891. zasačili so Edwarda pri igri, da krivo igra, kar je takoj prišlo v javnost. Leta 1893. si je pri veselici pri Ferdinandu Rothschil-du zlomil nugo, vsled česar je dalj časa bolehal.
Napad dečka Sipido dne 4. aprila 1900 na bruseljskem kolodvoru je našim čitateljem še dobro v spomina.
V	obče je novi anglefiki vladar cvetka „ap to date".
Iz delavskih krogov.
Zgubil se tovariš.
Scranton, 23. jan. Včeraj bo v Johnson rovu prenehali delati, ker so se poljski premogarji branili delati, dokler ne najdejo zgubljenega tovariša Ivana Zylonka. Slednji je najbrže zašel v stranske rove in tako zgrešil izhod. Vendar do sedaj niso našli njegovih sledi. Uradniki zatrjujejo, da se je Zy-lonko odpeljal kam drugam.
Beda strajkarjev.
Vancouver, B. C., 23. jan. Tristo rudarjev, kteri so zahtevajoč povišanje plačb pred par meseci jeli štrajkati, trpi pomanjkanje in bedo. O tf m Be je še le sedaj sve-delo; delavske zadruge iz družili kraj ev so jim poslale pomoč.
štrajk delavcev Erijske železnice.
Susquehanna, Pa., 24. jan. Tukajšnji železniški delavci in kotlar-ji, 300 na številu, zahtevali so od družbe povišanje plače in odpravo plače od komada. Danes so naznanjali družbeni lepaki, da jim družba neče ugoditi. Delavci so pričeli štrajkati, in ako družba njihovim zahtevam ne privoli, bodo tudi ostali delavci vprizorili štrajk, da tako pokažejo Bvoje čustvovanje s štrajkarji. Ker je tukajšnji promet ponajveč od železnice odvisen, vtegne štrajk prouzročiti veliko škodo
Posvetovanja o plačilni lestvici.
Indianapolis, 24. jan. Odbor ,,United Mine Workers" pričel je danes pod predsedništvom Banhor-na iz Iudiaue posvetovanja o napravi plačilne lestvice. Imenovana leBtvica predložiti se mora konvenciji v potrdilo, a potem se pošlje v Columbus, kjer se bode vršilo zborovanje premogarjev in posestnikov rovov. Plačilna leBtvica za strojevodje se mora še le urediti, ker se je pojavilo nekaj zaprek ; illinoiška lestvica namreč strojevodjem dovoljuje večjo plačo, nego ohijska in pennsylvanska, dočim lestvica države Virginije določa najmanjo plačo. Zborovalci bodo skušali spr-witi plačo strojevodij v višino, kt^ro določa plačilna lestvica države Illinois.
V treh rovih štrajkajo.
Wilkesbarre, Pa., 24. jan. Delavci rovov Twin Shaft, Old Forge in Coxey rovov pričeli so danes štrajkati zahtevajoč povečanje plače. Do sedaj so imeli $165 oziroma $2 09 dnevne plače, a sedaj zahtevajo $2.20 oziroma $2.47, na dan. Družbe še niso odgovorile delavskim zahtevam.
Preprečeni umor.
Slovaško dekle v East River.
Ob koncu 8. ulice kraj East River v New Yorku rešil je dne 23. t. m. JeBse Matchen slovaškega dekle taAnoSafra iz reke. Imenovani paznik slišal je ob 1. uri po noči klic na pomoč, kteri je prihajal od reke, na kar je tekel do ondošnjega skladišča na pomolu. Tu je srečal nekega moškega, kterega je vpra šal kaj pomenja klic. Slednji mu je dejal, da je najbrže kaka ženska v vodo padla in da mora poiskati konec vrvi, da je reši.
Nočni čuvaj je konečno vendar našel kos vrvi, ktero je v vodo za gnal in takoj na to je čutil, da seje nekdo prijel za vrv. Ko je privlekel vrv do pomola, je videl, da Be za njega drži ženska oblečena v lahkej obleki. Ko je bila ženska rešena odvedel, jo je do Houston St. kjer jo je izročil ondašnjemu policaju, kteri jo je z ambulanco odpeljal v Bellevue bolnico. Ker pa reva ni umela angleški, pozvali so slovaškega tolmača.
Nesrečnica prišla je miuoli torek iz Pensylvanije v New York, doma je iz Slovaške v Avstriji, kjer je služila v gostilni, v ktero so zahajali večinoma rudarji. Z jednim rudarjem podala se je v Ameriko. V onej noči je imela pri Bebi vse svoje iz $200 obstoječe imetje Njen spremljevalec odvel jo je do imenovanega pomola, kjer jej je denar jednostavno vzel, jo zagnal v vodo la zbežal. Reva ni ^amcgla nič natančnega o zločincu poročati, nego, da ima oko poškodovano.
$1500 nagrade za zasačenje morilca.
Policija že ves teden išče Weis-hardovega morilca, o kterem smo svoječasno poročali, toda do danes ni zamogla niti najmanjega sledu najti. Zlo&in je bil izveden na način, da bi človek mislil, da bode morilca lahko najti. Weisharda so zločinci pripeljali s prerezanim vratom v starem kovčegu na pomol v East River, v kterega bližini se nahaja policijska postaja, vendar do Bedaj še niso našli niti jedne priče, ktera bi videla, kodo je pripeljal kovčeg na obrežje. Dve židovski organizaciji razpisali sta nagrado v znesku $1500 onemu, kteri bi zasačil morilca.
Marija Barberi, ktera je pred par leti necega moškega umorila, a bila pomiloščena, bode na stroške necega newyorškega časnika iskala morilca.
Alvord v ječi.
Dne 23. t- m. pričel je Cornelij L. Alvord, znani bančni tat, kteri je nacijonalni banki preko pol mi-Ijona dolarjev ukradel, v ječi v Sing Singu delati. Sicer je Alvt rd prišel že 16. t. m. v Sing Sing, a ravnatelj ječe se do danes ni mogel odločiti kako prisilno delo bi od-kazal slavnemu tatu. Konečno so izročili Alvordu pletenje slame ktero se je paičel dnž 23. t. m. učiti.
Prva Nacijonalna banka dobila je danes pri county klerku plačilno povelje vsled kterega mora Alvord vrniti svoto $500,017, kteri denar je poneveril v zadnjih petih letih.
Odgriznil mu je prst.
Dne 24. t. m. so zaprli v New Yorku Raphael Prada, kteri je trgovcu Louis E. Tischlerju odgriznil prst. Prada je namreč pri imenovanem trgovcu kupil steklenico viua za 10 centov, ker pa vino ni bilo najbolje kakovosti, sta Be sprla in spoprijela, ob kterej priliki je Prada svojemu nasprotnika odgriznil prst.
Požari.
Velik požar.
Scranton, Pa., 22. jan. Drobilna naprava tvrdke „Temple Coal Co." v Duryea je danes dopoludnepopol-noma pogorela. Škode je $100,000. Kako je ogenj nastal,še ni dognano. Vsled tega požara je 500 mož in dečkov zgubilo delo. Drobilna naprava za premog je bila nova in z vsemi zboljšanji oskrbljena. To napravo za drobenje premoga je zgradila družba na istem prostoru kjer je Btala stara, ktera je tudi pogorela.
Velik požar obiskal Montreal.
Montreal, Que., 23. jan. Danes ob 8. uri zvečer pričelo je pri nas goreti. Ogenj se je tako hitro razširjal, daje vjkratkem času bilo več blokov v plamenu. Razun mnozih trgovin iu privatnih poslopij zgorela je tudi krasua palača trgovinske komore, ktera je veljala miljon dolarjev. Ogenj je nastal na nepoznani način v trgovini M. Saxo & Sons Škodo cenijo 84,000 000.
Požar v stanovalrih hišah.
Johnstown, Pa., 23. jan. V Ash-tola, Somerset Co. Pa., kjer bo nastanjeni drvarji ..Babcock Lumber Co." iz Pittsburga, pričelo jp včerajšnjo noč goreti. Ker so sta novuiki spali in ker se je ogenj neprimerno hitro razširjal, morali so ljudje skozi okna bežati. Kljub temu se pa to ni vsem posrečilo pravočasno; v dimu se je zadušil Samuel Dorufife, a dva druga drvarja sta smrtno ranjena. Več druzih delavcev je ranjenih.
Pes prouzročll požar.
Port Jervis, N. Y., 24. jan. Požar, kteri je v Lackuwaxen uničil kolodvor Erijške železnice in napravil $75 000 škode, je prouzročil mali pes, kteri je v pisarni za vož-ne listke prevrnil oljnato svetilko. Vsled požara se je vstavil promet za dve uri. V mestecu nimajo gasilcev in tako bo zgorela kolodvorska poslopja do tal.
Strašna zima.
Seattle, WaBh., 24. jan. Iz Dawson City in yukouske doline se poroča, da je v onem delu Alaske nastala uprav neznosna zima. Dne 16. januvarija je kazal toplomer v Dawnon City 68 Btopinj pod ničlo, a v Fort Mile 78 stopinj. Povprečni mraz v Alaski je sedaj 58 stopinj. Yukonska dolina je ves čas v gosti megli. Odkar so beli ljudje v Alaski naseljeni, ne pomnijo tacega mraza.
Boljša in cenejša kakor premog
je stvar, ki popolnoma in hitro ogreje ne samo površino ampak tudi notranjost ter jo varuje proti vsemu mrazu in prehladu, ki nastane ravno vsled tpga, da ni notranji del telesa jednako gorak z vnanjim. Ta potrebna jednakost pa Be more hitro dobiti s Trinerjevim ameri-kauskim zdravilnim grenkim vinom, ki hitro in prijetno ogreje želodec, najimenitnejši notranji organ, čegar prehlad vpliva na cel telesni sestav v vseh njegovih delih. Trinerjevo grenko vino ima v tem oziru veliko večji vspeh, kakor pa drugi likvorji, kteri se navadno rabijo v tak namen. Učinki teh pijač so jako škodljivi za organizem, dočim je vpljiv Trinerjevega grenkega vina jedino-le in veduo-le dobrodelen. lato pomaga prebav-ljanju, sčiBti in obnovi kri, zbistri um ter ozdravi vse bolezni v želodcu, jetrih in ledvicah. Rabiti pa je treba jedino-le pristni izdelek, kajti samo ta je resnično zdravilen, ki prihaja od njegovega jedinega izdelovalca v Ameriki Jos Triner-ja, 799. So. Ashland Ave., Chicago, III. Vprašajte po njem pri lekarnarju in ne vzemite nobenega drugega I Samo to bo iipolnilo vsa pričakovanja in bo pomagalo.
Velik bankerot.
Dolgovi podpornega društva Chosen Friends".
Indianapolis, 24. jan. Oskrbnik bankerotnega podpornega društva ,,Chosen Friends Society" je d.nes objavil društv ne dolgove, kolikor jih je za m c gel do danes zaslediti. Skupni dosedanji dolgovi društva znašajo 8774.874, temu se pridružijo še razne že zapadle menjice, tako da bodo dolgovi društva presegali svoto 8800 000. Oskrbnik društvpn-ga premoženja si ne beli glave, kajti mesto imenovane svo-te ima v blagajni le še 2000 do?ar-jev. Društveni upniki bobo dobili , le 2—3 odstotno plačilo avojega 1 aruštvn posojenega denarja, toraj za vsaki dolar le dva centa. Društvo dolguje naslednikom umrlih udov še 8495.297 smrtnine in 8279.109 bolniških tedenskih doneskov.
špekulacije trustov.
Conuellsville, Pa., 23. jan. Danes so tukaj zborovali uradniki Federal Steel Co., American Steel ifc Wire Co. in Pennsylvania-Baltimore & Ohio Railroad Co. ter se posvetovali, kako bi pridobili Cai-negija za bodoči trust, oziroma kako bi ga prisilili, da razproda svoje tovarne. Tudi obrt koka nameravajo k trustu pridružiti. V Con-nellsvillski pokrajini se nahaja 21.000 peči za kok, od kterih bo tri četrtine last H. C. Frick Coke Co. dočim poseduje American Steel Co. le kacih 3000 peči ter jih namerava še 3000 zidati. S zidanjem novih peči namerava družba takoj pričeti. Poleg tega bode dražba tudi svoje delavnice povečala in pomnožila. Špekulacijam trusta pomagajo tudi železnične družbe, ktere so znižale prevažanje truBto-Vdga tovornega blaga.
Gostilne še vedno v nevarnosti.
Wichita, Kans., 23. januvaijs. V zadnjej številki „Glas Naroda" pod naBlovno točko omenjena gospa Carrie Nation je danes v mestecu Enterprise, napadla zopet gostilne. S kamenjem in kolom oborožena prišla je v Shillingovo gostilno ter je pobila vse kar je bilo od stekla: okna, ogledala, steklenice, da še celo električne svetilke ni pustila v miru. Gostilničarja in kon-stablerja napadla je s kolom in jima ni nič druzega preostalo nego bežati. Pred gostilno je stražilo Se 20 druzih tempereučnih žensk. Ko je Carrie izvršila svoje vničevalno delo, odšle so ženske po cesti v središče mesta in pele : „Hvalite Gospoda, od kterega imamo vse dobrote".
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ... j
Toda „.
ako Bi kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE . .
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN, - - - KIOB.
PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH.
Entered as second class matter at
the Nbw Yokc, N. Y. Post office Ootobtfr 2. 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Adajatelj in urednik: Published by
F. 8AK8KR. i _ 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............S1-50«
Za Evrope za vse leto ... gld. 7.—,
„ „ Pol leta......3.60,
, „ „ čatrt leta . .. „ 1.76.
/ Evropo pošiljamo list skupne dve Številki
,Glas Naroda"
in
izhaja vsako srede
BOU-jtO
GLAS NARODA
(„Voick of the People14)
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se pla6a 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne uatisnejo.
Denar naj se blagovoli poBlati po Mon-jy Order.
Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit*-
■ as lovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich 8t. New York City Telefon 3795 Cortiandt.
Japonska razmotrivanja o položaju na iztoku.
razvil? V Shantungu. Toda vsakdo bi vpre^al, čemu baš v onej pokrajini? Ker tam barbarski Nemci gospodarijo, kteri hočejo vse ono zatreti, kar je Kitajcem že tisoč letja sveto. Nemci so povsem pravi barbari, o tem Brno mi, kakor tudi Kitajci docela prepričani, toda žalostno in nikakor častno je dejstvo, da se v tem oziru ostali Evropejci ne ločijo mnogo od Nemcev.
Evropejci sovražijo vse kar ni evropejski; po njihovem mnenjo, smo Mongolci, Zamorci in Indi jaoci ljudje nižjega reda. Njih civi lizatorično delovanje na Kitajskem v svojem bivstru ni nič druzega nego podjetje v trgovskem smislu, kajti v Evropi je obrt preveč napredovala, kar itak evropejskim narodom škoduje. Njih kapital je kljub bogastpu vendar le v kritičnem položaju, vsled tega odpošiljajo svoje zastopnike v tuje dežele. Oni z orožjem v roki prisilijo tujce, da kupijo njih blago, kterega doma prodati ne morejo... In oni mislijo, da bodo zmagali? Nikoli. Vse njihove pravice, ktere bo si do sedaj, in ktere si bodo še v bodoče pridobili, postale bodo ničeve, kajti mi smo jim protivni in kar Evropejci danes pridobi, zgubili bodo jutri.
Vzgojen sem v Ameriki, živel sem dolgo na Kitajskem kakor tudi v Evropi in tako sem proučil popolnoma njihov značaj. Njihovo ..civilizacijo" — namreč moraličuo in ne gmotno — ne bodemo nikoli niti Japonci niti Kitajci jemali v vzgled, kajti našo moralo in naše ljudstvo, železnice in topovi ne bodo razdejali."
KoneČi.o svetuje japonski diplo' mat evropejskim vlaatim, da pošto« pajo po ruskem vzgledu, iii da se ne vmešujejo v kitajske zadeve.

Vojaštvo ostane v Pekingu.
Peking, 25. jan. Inozemski poslaniki so obvestili kitajske mirovne pooblaščence, da slednji, zadnji oziroma XII. članek mirovne pogodbe, tičoč se odstranjenja inozemskih vojaških posadk iz Pekinga, napačno tolmačijo. Vojaštvo bode ostalo v Pekingu toliko ČaBa, da Kitajska vsem pogodbenim zahtevam ugodi. Gledč kazni vstaških vodij poslaniki še niso jedini, vendar so se pa zjedinili, da skupno zahtevajo usmrtenje petih kitajskih uradnikov. Med slednjimi nahajajo se cesarjevič Tuan, general TuDg Fuh Siang, Hu Sien, bivši gover ner pokrajine Shansi in cesarjevič Chwang drugi vodja bokserjev. Do-čim Francija, Anglija in Nemčija zahteva brezpogojno smrt imenovanih uradnikov, svetuje Rusija, Japonska in Zjed. države milostno obsodbo.
zi okno skočil ter ga od onega časa ni od nikoder. Ker je bil nesrečnik ud društva sv. Lovrenca so ga člani iskali več dui in to brez uspeha, sedaj pa nihče ne v6, ako je šn živ ali mrtev. Odbor društva je po časnikih razglasil o pogrešanem, ali od nikoder ni nobene vesti. Ako bi kdo rojakov kaj zvedel, ali videl tacega človeka, naj nazuani društvu sv. Lovrenca v Steelton. Vide Mateševec je bil že več let v Steeltonu, in bil dober človek ter obče znan, zato vsakdo obžaluje njegovo osodo. Srčni pozdrav rojakom in kaj rad bi videl, da bi „Glas Naroda" kmalu 3krat na teden izhajal.	Jos. Pibernik.
kteri še niso pri nobenem društvu, da pristopijo k društvam. Društvo sv. Petra in Pavla je znižalo pristop nino in tako Be ponuja prilika, da lahko vsak rojak pristopi kot ud, kar ga sedaj le malo valja. Rojaki pač vedo, ako le količkaj pomisli- j jo, da na delavce vedno preži nesreča in bolezen, zato moramo v dnevih zdravja skrbeti, da nesrečo potem laglje prenašamo in v to so nam najboljša pomoč podporna društva. Srčni pozdrav rojakom, ,,Glas Narodu" pa dobro leto in še boljše novo stoletje.	J. P.
Kranjsko slov. katol. podp. druStv
sv. Barbare
FOREST CITY, - - - PA.
ODBOR:
Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban> I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin MuhiČ, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler
Dopisi naj Be pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Iz naših novih kolonij
100 Filipincev usmrtili.
Manila, 24. jan. Poročnik Steele je dne 9. januvarija na čelu 17 mož zašel med vstaše. Vnel se je ljut boj. 100 Filipincev je mrtvih in ranjenih dočim je od Američanov le jeden mrtev. Ker so Američani otoku Samar posadko pomnožili, se tam nemiri ne pojavljajo več tako pogostoma kakor popreje. Na Luzonu se nadaljujejo še vedno aretovanja in zaplembe orožja.
Da vodijo evropejske države in £ njimi zajeduo tudi Amerika n& skrajnem iztoku pravo roparske politiko, ktera je povsem slična prvim španjBkim vojskam v Mehi ki in Peru, je neovrgljiva istina. Osvojevalnim vojskam Evrope proti Kitajski kakor Španije proti Me hiki in Peru je bilo edino le zlate uirok. V obeh slučajih se je, oziroma se še oznanuje kultura v znamenju meča in krvavih zločinov. Toda izid sedanjega OBVojevalnegf pustolovstva ne bode tak, kakor-šen je bil pred 4('0 leti, kajti Kitaj in Japonska nista Mehika in Peru. in Mongolci niso Indijanci. Čeravno Evropa sedaj neovirano tako-rekoč na skrajnem iztoku gospodari, ne bode nikakor zatrla najsta-reje kulture sveta, ktera bodf »drutena z novo evropejsko pro-sveto konečno iztočaoazijske grehe evropejskih driav kruto maščevala.
V prvej vrsti ne bode Japonska, dopustila, da si Evropa in Amerika medsebojno razdeliti kitajska ozemlja, kajti Japonci so najbližji sorodniki Kitajcev in dasiravno sc oni preslabi, da se bojujejo proti vsej Evropi, bode konečno med seboj no sovraštvo evropejekih velesil pripomoglo, da bode Kitajskf varna pred navalom barbarske Evrope.
Zanimiva so izvajanja japonske ga poslanika v Petrogradu gledf evropejske hunske vojske na iztoku ktera so bila početkom januarja natisnjena v ,,Petrsburskija Vjedo mosti". Imenovani diplomat veli med drugim doBlovno:
„Japonska bode v bližnji prihod oosti postopala soglasno z oBtalimj vlastmi, toda samo v bližnji pri hodnosti. Delitve kitajskega cesarstva Japonska ne bode pripustila Vi Evropejci imate Atlantiški in Indijski ocean, a nam Mongolcem prepustite Tiho morje. Evropejci tega nečejo storiti, kar je baš za nje toliko slabje, kajti baš Tiho morje obvarovali si bodemo sami, kajti branili bo bodemo v istej meri, kakor se nas napada. Evropejci so prepovedali uvoz orožja na Kitajsko, dobro, — Bedaj bodemo dajali osiroma uvaževali mi orožje v kitajsko cesarstvo. Konečno se bodemo a Kitajci zjedinili in tvorili bodemo na iztoku močan narod, kteri bode v stanu čuvati svojo neodvisnost. Kje se je narodna zavest in narodni ponos najlepše
Homatije na Kitajskem.
Peking, 23. jan. V seji inozemskih poslanikov, posvetovali so ee danes glede VII. člana mirovne pogodbe, kt r^ga kitajska vlada na pačno tolmači. Čian se glasi. ,,Kakor hitro bodo velevlasti po svojih poslaništvih o mirovnih pogojih obveščene, iu da pogoje priznajo, odstranijo svoje vojaštvo iz Pekinga." Vsled tega so Kitajci sedaj opravičeni zahtevati odstranitev vojaštva ; toda velevlasti zahtevajo popolno izponjenje v pogojih stavljenih zahtev. CeBarica vdova se še vedno brani kaznovati bokserskega generale Tung Fung Sianga, v kterega varstvu je sedaj cesarjevič Tuan. Po'eg tega pa cesarica tudi ostane upornike neče kaznovati. Prihodnji ponedeljek, vršila se bode nadaljna poslaniška seja.
Kitajska ugovarja.
Peking, 24. jan. Razun druzib zahtev, ktere bo Btavili kitajski mi rovni pooblaščenci inozemskim po slanikom, zahtevajo tudi, da ino zemski vojaki ostavijo javna po slopja, in da ponehajo prirejati kazenske ekepedicije. Dalje bo Ki tajci izrazili tudi željo, da inozem sko vojaštvo kmalu iz Kitajskf odpotuje. Kar ee tiče zadnje točke se velevlasti ne morejo sporazumeti kajti dočim nameravajo Nemci in Francozje svoje vojaštvo še več me secev v Pekingu obdržati, hočej RuBi, Angleži in Američani že le tošnjo spomlad in sicer početkom marca svoje čete domov pozvati Kitajci tudi zahtevajo, da se viso kost odškodnine, ktero naj plačajo državam, določi po mejnarodnem razsodišču. Dne 16. januarja vročili so kitajski mirovni pooblaščenci poslanikom poverjene prepise pre liminarne svote kakor tudi prepise dotičnega cesarskega ukaza z dvor nim pečatom, kteri dovoljuje ^>o oblaščencem imenovano noto pod pisa+i. Ob tej priliki izročili so Kitajci Evropejcem tudi jednako se glaseča pisma, v kterih pojedine točke mirovne pogodbe smatraj opravičenim, a drugim zopet ugovarjajo. Kitajska vlada je toraj v obče ugodila zahtevam velevlasti; sedaj je le še vprašanje kako bode te zahteve izvršila. Cesarico skrbe nove trgovinske pogodbe, ktere bi po njenej želji imele veljavo samo za severne kitajske pokrajine, ktera želja se jej pa seveda ne bode Bpol-nila.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Konec boerske vojske?
Paris, 24. jan. Predsednik boer-<?kega pomožnega odbora, Pauliat, se je izrazil, da bode smrt angleške kraljice imela za Boerce ugodne posledice. Člani imenovanega odbora bo prepričani, da je boerska vojska škodovala zdravju kraljice ter upajo, da b de kralj Edward VII. kakor hitro spozna pravo stališče južno-afriškega položaja, naredil konec vojski.
Pretoria, 24. jan. Vpljivni Bur-gherji so mnenja, da bode novi kralj Boercem prijazueji, nego je bila kraljica Viktorija, in da bodo Angleži z Bnrgherji v kratkem sklenili mir
Orožje na Boerce. Cape Town, 25. jan. V kapski koloniji krožijo baje verodostojno vesti, da seje evropejskim boerskim prostovolcem posrečilo na obrežju med Port Nolloth in Lamberts Bay izkrcati orožje, čemur je pripisati boerski napad na Kapsko kolonijo Zapadna glavna boerska kolonija nahaja se v pokrajini Calvinia, ktere predstraže so prišle že do mostu na reki Dooru, a stranske straže nahajajo se kraj De Drift in Brand Vbey. Iztočna kolona je sedaj v bližini mesta Maraisbug, kjer bo Boerci vjeli 25 angleških policajev.
Pretoria, 25. jan. V bližini Mid-delburga razstrelili so Boerci lokomotivo vlaka, s kterim se je Lord Kichener vozil. Vozovi vlaka ostali so nepoškodovani, dočim od lokomotive ni ničesar ostalo. Boerski poveljnik Delarey napadel je danes tabor angleškega polkovnika Cun-ninghama južno od Oliphants Nek, toda on seje moral umakniti angleški premoči.
Dopisi.
Steelton, Pa., 23. jan
Tukaj v Steelton je dne 13. jan, zblaznel Vide Mateševec iz Hrvatskega. Siromak je prišel omenje uega dne zjutraj ob 7. uri od dela in vprašal gospodinjo, ako so kaj o njem govcrili in ona mu je rekla, da nič. Opoludne je le malo obedoval in pričel jokati, potem pa šel v prvo nadstropje v svojo sobo in se vlpgel k počitku. Kasueje je vstal in rekel Bvojemu tovarišu, da naj gazvežeinmu da zato $100, ker ta ni hotel tega storiti, je Vide rekel: kdor prvi k njemu pride, da ga bode z nožem. Ko je bilo v prvem nadstropju vse tiho, je šla gospodinja pogledati kaj in kako, soba je bila prazna, Vide ni prišel po stopnicah doli in je najbrže sko- jednem
Forest City, Pa., 23. jan. Dne 17. jan. je priredilo naše podporno društvo sv. Barbare ve selico s plesom, pri kterej je prav dobro igrala naša slovenska godba. Ta dan nas je obisknl tudi gospod F. Sakser iz New Yorka in se sred nas zabaval. Omeniti mi je lepi govor tega gospoda, ko je nam vsem priporočal pristop v podporna društva, ker nihče ne vč kedaj ga obišče nezgoda, priporočal nam je, da se oklenemo povsodi Unije iste stroke v kterej delamo, ker baš Unije so srylomba delavca; dalje nam je priporočal, da VBi postanemo državljani Zjed. držav, ker b tem si bodemo pridobili ugled pri druzih narodnostih ; k sklej u pa nam na srce polagal slogo med nami, in da naj bo vedno uzajemno podpiramo, ne pa eden druzega preziramo. Vsa veselica Be je vršila v lepem redu na občo zadovoljnost vseh obiskovalcev. Gosp. F. Sakser-ju se pa za njegovo požrtvovalnost prav toplo zahvalimo in upamo, da se še kedaj vidimo.
Z delom grč pri nas še precej dobro, seveda v premogokopih, le žal, da nas družbe preveč na tehtnici okradejo in sicer za dobro tretjino nakopanega premoga; ni dovolj kapitalistom, da imajo od našega neplačanega dela ogromne dobičke, ampak še nas okradejo, kar ah žuljevo roko pridobimo. Po-trpitel nam lahko reče oni, ki malo ali nič ne dela pa obilo in dobro jč; drugače je pa z nami, ko tve gamo naše življenje in zdrave ude globoko pod zemljo.
Zimo imamo še precej lepo, sne ga je padlo ravno toliko, da vemo, da je bel, a mraz in burja se dobro oglašata. Radovedni smo le pre-mogaiji kaj nam prinese spomlad — štrajk ali delo. Pozdrav rojakom po širnih Zjed. državah., J. P
South Chicago, lil., 18. jan.
tjrospod urednik, dovolite tudi meni malo prostora v našem delavskem glasilu, ker iz raznih krajev Čitam dopise, samo iz našega nikoli. Tukaj v South Chicagi so velike tovarne posebno South Chicago Steel Co., ali ljudi je tudi obilo. V teh imenovanih tovarnah jo preje delalo nad 300 ljudi, a se daj jih dela samo 6(', preje so ljudje delo opravljali, a sedaj izvršujejo največje delo naprave z elektriko. Na prostorih kjer je prej delalo 9 mož, delajo sedaj 4, kjer je prej delalo 7 mož jih dela troje itd. V tej tovarni delava samo dva Slovenca, drugi delavci so po narodnosti : Angleži, Nemci, nekaj Lit vinov, Italijanov in Hrvatov. Samo Hrvatov je tukaj blizo 700 brez dela Ti ljudje zelo težko delo dobe in si prostore kupujejo po $10, zakar jih drugi delavci zelo zaničujejo. Večina so ti siromaki doma iz Kar-lovške okolice. Sleherni dan hodijo gledati za delo, ali žal, dobi ga le zelo redko kedo. Nekteri pravijo da so prišli v Ameriko dela iskat a drugi pa so prišli v Ameriko po novce, ako bi hoteli delati, bi lahko doma delali, ali tako modrih in prebrisanih je zelo malo, da bi brez dela novce naredili. Srčni pozdrav rojakom.	J. N
Pueblo, Colo., 15. jan
Društvo sv. Petra in Pavla, spa dajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti je imelo svojo redno sejo dne 15 dec 1900 in ob jedcem tudi volitev novega odbora, izvoljeni so bili gg. Frank Mehle, predsednikom; Martin Kočevar, podpredsednikom ; Anton Prijatelj, tajnikom; John Jerman, blagajnikom; Josip Mehle in Nik Simonič, odbornikom. Ob vabi društvo vse rojake,
Vstaja Indijancev.
Washington, 24. jan. General Fitzhugh Lee, poveljnik oddelka Missouri, brzojavlja vladi, da je danes odposlal sotnijc A. 8 polka konjiče iz Fort Reno v Muskogee v Indian-Territory, kjer bo Snake-Indijanci iz velicega rodu Creek, vprizorili vstajo.
Gutherie, O. T., 24. jan. Trgovci mesta Stroud na meji Indian Territory, so prosili governerja pomo či proti Creek Indijancem. Indijanci so napadli dve skupini nasel-niških vozov in umorili jednega naselnika, kteri je branil svojo ženo.
Cherotah, I. T., 24. jan. Indijanska policaja Eastman Polk in Joe Starvey, ukazal je danes pod maršal San Baker zapreti, ker sta baje mirne Indijance vepodbujala k vstaji. Slednja sta tudi izkoriščala bele naselnike ter tako mnogo denarja prislužila. Meščani meBta Checotab so se vojaško organizirali ter patrolirajo po okolici, da tako preprečijo napad Indijancev, kteri hočejo svoja rojaka oprostiti.
St. Louis, Mo., 24. jan. IzEufau-la se brzojavlja, da je Roley Mc-IntoBh, načelnik ,,Treaty-Party" z 20 ljudmi pribežal v Eufaulo. Mc-Intoshazasledujeglavar John Cruk. Tudi tukaj so se meščani vojaški organizirali, da eventaelni indijan ski napad odbijejo.
Kansas City, Mo., 24. jan. Iz Muskogee se poroča, da je glavar Brown iz roda Seminole-Iadijan-cev prosil varstva proti Creek-In-dijancem. Število upornih indijanskih vojščakov je prekoračilo 1000. Maršal Bennett in indijanski agent Shoenfied sklicala sta svoje lovce na Brugh Hill, 10 milj zapadno od Checotah. Indijanci imajo namreč v imenovanem gozdu vojno sejo. Tu jim hočejo vladini odposlanci ponuditi popolno odpuščenje, ako se zopet umirijo.
Sotnija A. tukajšnje konjiče odšla je s železnico do Holdenville, od kjer bode jezdila v MuBkogee.
Muskogee, I. T., 24. jan. Vstaja Indijancev se je vedno bolj razširila in je zavzela nevarno stališče. Iz mesta Bristow se brzojavlja, da namerava 600 Creek-Iudijancev danes mesto napaBti. Več šerifov je odšlo na lice mesta. Iz Fort Reno odšlo je regularno vojaštvo proti Coistowu, vendar zamore slednje še le jutri zvečer dospeti na lice mesta. Indijanci so razdeljeni v tolpah po 100 vojščakov.
Bennett odšel je danes s šestimi lovci v Eufaulo, da bi vjel glavarja Crazy Snake, kteri se je s svojimi tolpami pojavil v okolici.
Of gleduhih, kteri so pre 1 tremi dnevi odšli iz Lew^nw<rtha pr ti pokrajini NVetumaka ni niteBar slišati ; bati se je da so jih Indijanci vjeli.
Fort Smith, Ark., 25 jan. Governor G W. Dakes odšel je včeraj v Muakcgi-e, da se prepriča o vstaji Snake Indijancev. Governor zatrjuje, da je bil že pred več meseci ob veščen o preteči vstaji, ktera pa vsekabo ni tako nevarna, da bi pri šlo do resnega boja med vojaštvom in Snake rodom.
Glasilo „Glas Naroda".
Dve razstavi.
Washington, 24. jan. V zbornici vršila se je danes seja, pri kterej so upljivni odposlanci sklenili 1. 1903. v St. Louis, Mo., prirediti svetovno razstavo, ktera bode uprav sijajna. Da bode pa razstava popolnoma vspela, naprosili so odposlanci vlado naj slednja prispeva b svoto 5 miljonov dolarjev. Vlada in mesto St. Louib sta v to svr-ho že dovolila svoto 815,000.000.
Buffalo, 24. jan. Tukašnji občinski svet je včeraj sklenil $150.000 z izdajo bondov za panameriško razstavo pridobiti, za kar bode mesto dobilo za $150.000 razstavnih delnic. Občinski svet je to sklenil najbrže iz tega vz: oka, ker ae je vlada branila priBpevati s svoto $750.000 za panameriško razta-vo. Imenovano svoto bi mestna uprava rabila za policijsko javno varstvo in red. Dnč 21. avguBta bodo združeni gasilci newyorške države v Baffaln zborovali: zborovanja vdeležilo se bode kacih 150 oddelkov gasilcev. Obtej priliki vršilo se bode tekmovanje gasilcev, za ktoro so razpisane lepe nagrade J Zeleznične družbe med New Yor-kom in Chicago so že privolile za razstavno doho znižanje vožne cene. Iz New Yorka v Buffalo bode vožuja za polovico znižana, vožnji listki bodo veljavni pet dni in bodo veljali za tja in nazaj $9 To je seveda samo za poBebne vlake veljavno, kteri bodo vsaki teden iz New Yorka odhajali. Ker pa vodi iz New Yorka v Buffalo 6 raznih železniških prog, uredile bodo želez-nične uprave tako, da bode vsaki dan jeden vlak odhajal, oziroma prihajal. Vožnja z rednimi vlaki, veljala bode tja in nazaj $16, oziroma $17. Iz Chicago v Buffalo in nazaj veljala bode vožnja $19.60 oziroma $19.20. Vožnji listek za tja in nazaj bode veljaven 15 dni.
OneČastenje mrtvecev.
Paraeraburg, W. Va., 25. jan Danes so grobokopi tukajšnjega pokopališča zapazili, da je bil grob gospe Nettie Taylor odkopan, in ko so natančneje preiskali in grob v novič odkopali, našli so, da so lopovi ukradli prstane in druge dra gocenosti, ktere je imela gospa na sebi. Ko so zločinci vrednostne stvari pobrali, vrgii so mrtvo gospo na pol v krsto in je tako zopet za-grebli.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli :
,,Lahn", 24. jan. iz Bremena s 541 potniki. ,,Hohenzollern", 24. jan. iz Genove s 575 potniki.
,,Spartan Prince", 24. jan. iz Genove s 6SS potniki.
,,Augusta Victoria", 25. jan. iz Hamburga s
611 potniki. ,,Burgundia", 25. jan. iz Marseille s 225 potniki.
•Dospeti imajo:
„Oceanic" iz Liverpoola. „Weimar" iz Bremena. „Etruria" iz Liyerpoola. „St. Louis" iz Southamptona. „Graf VValdersee" iz Hamburga. „La Gascogne" iz Havre.
Odpljuli so:
„Karlsruhe" 24. jan. v Bremen. ,,L'Aquitaine" 24. jan. v Havre. ,,Patricia" 26. jan. v Hamburg. ,,Campania" 26. jan. v Liverpool. ,,Rotterdam" 26. jan. v Rotterdam.
Odpljuli bodot
,,Spartan Prince" 28. jan. v Genovo. „Lahn" 29. jan. v Bremen. ,,Vaderland" 30 jan. v Antwerpen. ,, Victoria" 30. jan. v Hamburg. ,,Oceanic" 30. jan. v Liverpool. ,,Weimar" 3 . jan. v Bremen. „La Gasgogne" 31. jan. v Havre. ,,Cufic" t. febr. v Liverpool. „Aller" 2. febr. v Genovo „Karamania" 2. febr. v Genovo. ,,VValdersee" 2. febr v Hamburg. ,,Etruria" 2. febr. v Liverpool. ,,Georgian" 2. febr. v Liverpool. „ Amsterdam" 2. febr. v Rotterdam.
Parnilki listki so dobit po i mil cenah pri FR. SAKSER & CO. 100 Greenwich St.. vork.
HITROST
ničaranje, pa£ samo dobre volje je potreba pri PO
SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo ]e naj hi tre ji in najceneji t pošiljanju denar-iev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St. new''
r
_

HI Jugoslovanska Katoliška Jednota. || |
ll
Sedež v ELY, MINNESOTA.
ili
URADNIKI :
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Jostp Pezdirc, 1024 S >uth 13th St., Omaha, Neb. ;
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajuik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnedota;
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Miun. ; George Stepan, Box 1153, Sondan, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, ^ly, Minn , in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
40 milijonov manj vojnega davka.
Washington, 24. jan. Finančni odbor našega senata je danes vložil pri vladi predlog glede znižanja vojnih davkov. Predlog se glasi, da se davek zniža za $40,000000. S tem postanejo naredbe evropejskega modela glede kolekov neveljavne. Tako na pr. ne bode treba več ko-lekovati dolžnih pis^m, hipotek, pooblastil, menice, spričevala vseh vrst, tovorne liste, najemne pogodbe, brzojavna in telefonska poročila. Glede patentiranih zdravil, so le po nekoliko davka odpustili, tako da bodo nektera še podvržena davkom. Davek na pivo, od ktere je bilo treba do sedaj plačati SI.35, oziroma 81.60 od soda, znižala je vlada na $1.50. Davki za tobak so od 12 na 9 centov znižam, a oni zavarovalnih listin od 8 centov za $100, na 4 cente. Bančni davki, ktere so banke do sedaj plačevale $50 za glavnico $25 000, bodo za polovico nižji, plačalo se bode namreč od $1000 le $1 davka. Po leg tega je pa vlada tudi znižala sledeče davke: bančne nakaznice in menice 2 centa za $100, to velja tudi za ostale denarne nakaznice; carinske tovorne listine od $1 do do $5; gledališča, muzeji, koncertne dvorane in cirkusi po $100 na leto, ostala igrišča $10 na leto.
Zavarovanec čez dva dni umrl.
Med dediči predsednika JameB C. Pearson od Pearson Nail Co., v Bostonu in Mutual Life Insurance Co., nastala bode zanimiva pravda. Prve dni januvarija zavaroval je Pearson svoje življenje za $240.000. Preiskali so ga trije zdravniki in našli popolnoma zdravega. Dne 8. januvarja je dobil Pearsonov zastopnik polico in plača) prvi obrok. To je bilo vtorek ; četrtek nato je bil Pearson — mrtev. Zvedelo seje pa, da je bil Pearson dne 8. jan. operiran in zato se zavarovalna družba brani izplačati zavarovalnino. Družba se sklicu e na opazk-na polici, v kterej je govor, da je še le takrat veljavna, ako je prvo premijo lastnik plačal pri popolnem zdravju. Dediči pa zagotavljajo, da ni gotovo, ako je bil Pearson takrat bolan, ko je polico izročil svojemu pravnemu zastopniku.
Šest dni pod zemljo.
Scranton, Pa., 25. jan. Kakor smo v zadnjej številki „Glas Naroda" poročali, zgubil se je poljski premogar John Zilonko, ki je delal v Green Ridge rovu, v stranske rove in tako ni mogel priti na površje. Ko ga njegovi tovariši do minolega ponedeljka niso mogli najti, so z delom prenehali ter ga po vseh rovih iskali. Ko je bilo iskanje bre$vspešno, preiskali so rove z lovskimi psi, toda tudi to ni nič pomagalo. Danes zjutraj našel gaje premogar McLaughlin v rovu. kjer je Zilonko delal in sicer le sto čevljev daleč od njegovega prostora. Nesrečnež je bil tako slab, da ni mogel več stati. O svojej nesreči ni mogel nič natančneje poročati, kajti kakor se domneva je umo-bolen.
Evropejske In druge vesti.
Taondhjem, Norveško, 24. jan. V pokrajini Herro razdejal je vihar
osem hiš. 60 čolnov ee je potopilo, 35 o*ob je usmrtenih in mnogo ra njenih.
Rim, 25. jan. Slavni operni komponist Guiaoppe Verdi je danes po dolgej bolezni v 88. letu svoje starosti umrl.
(Guiseppe Verdi bil je let. 1813 roj' n v Roncole pri Busetto v pokrajini Parma. Leta 1833. vstopil je v Milanu v glasbeni konservato-rij, kjer je 1. 1839 izdelal svojo prvo dvodejansko melodramo ,,Oberto*'. Ko je postal vdovec, posvetil se je popolnoma reBnej operi. Najslavnejše opere so njegovo duševno delo Svet.ovnoznane so njegove opere „Ri-goletto", „11 trovatore", „La travia-ta4', „11 vespri eiciliani", „Aida'' in ,,Otello", od kterib zadnji dve vse druge nadkriljujeti. Ko je umrl njegov prijatelj Mauzoi:i, uglasbil je Verdi njemu v spomin po vsem svetu znani „Rrquiem". Verdi je bil italijanski državni poslanec in Benat^r. Živel je s Bvojo soprogo Strepponi v Genovi in v svoji vili Santa Agata pri BuBetto. Opomba ured.)
Frankobrod, 25. jan. Baron Vi ljem Rothschild, predsednik banke istega imena, je danes opoludne umrl.
(Frankobrodsko banko vodili s^ Karol Mayer Rothschild, Mayer Karol RothBchild in Viljem Karol Rothschild do leta 1886. skupno, a od tega leta dalje vodil jojeejim Viljem. Pokojnik je dosegel star «t 73 let, bil je stric lodouskih Roth-schildov, ter je mnogo denarja posodil nemškej vladi. Po verodostojni cenitvi premorejo vsi Rothscbil-dovi denarni zavodi biljon dolar jev. Rothschildova pariška banka seje osnovala z ustanovno glavnico $10,000,000. V Evropi živi 20 Roth echildovih družin, ktere vse sojako radodarne, vendar ne morejo niti polovice svojih dohodkov porabiti. Rothschildi so v vseh evropejskih državah razuu Rusije zadobili plemstvo.)
Nečakinja umrlega Viljema je soproga vnuka slavnega maršala B^rthiera iz časov Napoleona I., kteri je sedaj princ Wagramski.
Drobnosti.
NAROČNIKOM KOLEDARJA naznanjamo, da naj malo po-trpč, v dveh tednih ga odpošljemo, kar je bilo I. izdaje je razprodan! Par sto pol nam je od I. izdaje ostalo in za to dotiskamo le od dveh slednjih pol in ga razpošljemo. Prosimo malo potrpljenja !
♦ ♦ *
V staro domovino so se podaii: Brata Martin in Jakob Zevnik iz Uniontowna, Pa., v Gabrje; Janez Zevnik iz Lorajna, O., v Turjak; b.-atje: Josip, Jurij iu Anton Ku-čav, Anton Polič in njegov sin jednakega imena, vsi iz Galup, N. Mex., v Fužine pri Reki; John Molek iz CaBtle Gate, Utah, v Bo janjo Vas pri Metliki; John Pugelj iz Cannons City, Colo., v Ponikve; Štefan Perhaj iz Pueblo Colo., v Ponikve; Anton Homovec iz John-stovna, Pa., v Cirknico; John Be-zek iz Johnstowaa, Pa., v Rakitno; Tone Šajn is Leadville, Colo., v Knežak.
Iz San Franrisce, Cal., nam poroča naročnik lista, da je tam v
bolnišnici umrl dnf 14. decembra rojak Jože Brudar, doma iz ViDe vasi štev. 31, okraj N>vo Mesto; v stari domovini OBtavlja brata Bog mu daj večni mir in pokoj.
F. J.
* * *
Volitve v Avstriji. V Istri je pro padel v kmečkih občinah zapadne Istre hrvatski kandidat Mate Man dič. Izvoljen je Lah Rizzi. V iztočni Istri je izvoljen Spinčič Tako bo v ogromni večini slovanska Istra zastopana na Dunaju le po enem svojem poslancu.
Na Štajerskem v slovenskem delu so bili izvoljeni 3 slovenski poslanci in s cer v kmečkih občinah. Ti so vit. Berks, dr. Ploj in Fr Ribič.
Na Koroškem smo izgubili Slovenci edini mandat, kteri smo imeli. V kmečkih občinah celovoškega jkraja je izvoljen Nemec Tscharre proti Slovencu Grafenauerju. Prvi je dobil 141, drugi le 82 glasov. Na Štajerskem v mestni skupini celjski jo zmagal še N mec Pommer proti Slovencu dr. Dečku. Dečko je do bil 642 glasov, Pommer 725. Vsi Nemci na nogih. V Kozjem so kupili 10 glasov za drag denar.
Na Dunaju volijo vpeti skupini pet poslancev. Doslej so bili v rokah krščanskih socijalistov. Sedaj pa so jim odvzeli dva eacijal ni demoKratje. Dr. Luegerje prodrl le z 22 094 glasovi, nasprotnik njegov je dobil 18 338 glasov. — V Trstu je bila 6. jan. ožja volitev med Rybafdm in Hortisem. Zma gal jo sicer slednji, ali Slovenci si se pokazali ob tej priliki tako, da mora za*< ti vlada ž njimi drugače ra&unati, ako je sploh še kaj pravice v Avstriji — Hortis je dobil 10 699, Raybaf pa 8414 glasov Da ju vladin sistem drugi, pa bi zmagal Ryl ar. Slava tržaškim rojakom! Njihov trud je bil velik, a vspeh je uadkrilii vse nade.
Miadočehi so izgubili deset mandatov. Tri so jim pobrali narodni a cijalisti, pet agrarci, jeden češki klerikalci jeden in eden Nemci. Najbolj so torej napredovali agrarci, ki so imeli d< Blej le enega sa-moga poslai ca. Agrarci, klerikalci in narodni socijalisti Češki se baje branijo ustopiti v mladočeški klub, ako isti ostane še naprej ,,mladočeški". Izgubam Mladočehov se ni toliko čuditi, ako se pomisli, daje toliko strank v čeških deželah, splošno nezadovoljstvo in mogočno socijalistiško gibauje. Kako spraviti vse češke poslanee v en klub, o tem so se posvetovali v Pragi 10. t°ga meseca.
Volitve na dan 3. jan. v 5. kuriji na severu so skončale z izgubami za socijalue demokrate iu krščanske socijaliste, pridobili pa so nove mandate nemški radikalci in češko-narodni delavci. Socijalui demo kratje so izgubili d*-finitivno oBem mandatov in to v Litomericah, Hebu, Zatcu, Trutnovu, Gradcu, Smichovu, Plznu in Olomucu. V zameno zato pa so dobili na novo socijalni demokratje 4 mandate, in sicer 2 na Dunaju, 1 v Dunajskem Novem Mestu in 1 v Opavi. Dejanska izguba socijalnih demokratov tu je torej 4 mandati, in ako prištejemo 2 zgubljena v Galiciji, znaša zguba 6 mandatov. Krščanski socijalisti so izgubili 3 mandate ua Nižje-Avstrijskem. Miadočehi so izgubili 2 mandata, ktera so jim odvzeli Češko-narodni delavci.
Dipauli, ki je v svojem volilnem okraju propadel, je bil izvoljen v bolcanskih kmečkih občinah, da si "ni kandidiral. Ali Dipauli ne sprejme izvolitve, kakor je to sporočil volilcem ;n merodajuim politikom na nikak način. Torej izgine Dipauli iz parlamentarnega življenja, v kterem je igral v slučajih tako važno vlogo.
* * *
Radarji v Idriji s svojim položajem ne morejo biti zadovoljni, ker □jihov zaslužek je tako pičel, da komaj žive. Nezadovoljstvo raste od dne do dne; posebno še, ker uvidevajo delavci, da na pristojnih mestih imajo gluha ušesa za njihove opravičene pritožbe. Zato se napravljajo rudarji nu štrajk. Imeli so že dogovorjeno, da prično dne 8. tega meseca štrajkati, ali je bilo
to Se preprečeno. Toda ako se delavcem ne ugodi v kratkem času ter se jih ne potolaži, pride do velike stavke v Idriji. Mera idrijskega
delavca-trpina je pač polna. * * *
Koliko velja vojna ladija V Pulju se je nedavno na morje spustila vojna ladija „Szigetvar". Ladija je veljala 1,600.000 gld. ; notranje priprave stanejo 170 000 gold.; vojno orodje in druge reči stanejo 260.000 gld. Torej celo vojna ladija
stane mil. gld.
* * *
V tretjem stoletja. V Novem-gradu v Slavoniji živi žena, ki je stopila z novim letom v tretje stoletje. Rojena je bila dne 3 maja 1799. v Novemgradu, to je v predmestju Oseka. Žena Be imenuje
Lehner. Starica je slaba.
* - * * *
Živega človeka — sežgati. Iz Vratislave poročajo : V jami kraljice Lujizeso rudarji polili svojega tovariša Mamulo, ko je spal. s pe trolejem in ga potem zažgali. Ma-mula je zgorel. Baje je bil nesrečna žrtva — č^h 1 Vzrok zločina ni znan.
* * *
Kaj vse prinese Dewet. Neki angleški statistik jo na temelju ofici-jalnih angleških brzojavk dognal da je Dewet izgubil dosedaj 24.000 konj in 50,000.000 patron, da je bil tekom 6 mesecev že neštetokrat j od treh stranij obkoljen ter je vedno pričakovati, da se uda; njegovi Buri umirajo neprenehoma od gla du in so brez poguma. Dewet jf bil že dvakrat ubit in trikrat ra □jen. Na svojem begu je izgubil več živil, kakor jih mora vaa aDgle ška armada pojesti v treh letih t«r da je pretekel distanco, ki dvakrat tako velika kakor jp ekvator.
* * *
,,Ljubljanski Zvon", jako poučljiv in zanimiv mesečnik nastopil jp svoj 21. letuik. Listje tiskan v vr-liki osmerki in obspza 4^ pole; za njega deluje inteligenca slovenskega naroda in je v vseh zadevah dobn urejen. Za Ameriko velja za vse leto 11 kron 20 vin. ali blizo $2 30. Za vednim rojakom priporočamo ta list v naročbo.
—
Kje je ?
Janez Simonich, doma iz Drašič štev. 10. v Zjed. države je prišel 22. decembra 1900, Njegova brata Nikolaj in Martin Simonič bi rada zvedela za njegovo bivanje in prosita rojake, ako kaj o njem vedo, da blagovolijo naznaniti: Nik. Simonich, I2H Eiler avenue, Pueblo, Colo.	[6fb]
Kje sta?
MATEVŽ PIUK in JOŽEF MATCH, bivala sta oba v Scofield, Utah. Njen naslov bi rad zvedel: John Zobec, 942 First St., La Salle, 111.	(2. febr.)
Kjeje?
ALOJZIJA ARKO, rojena Orel iz Valčine yasi, fare Zagraške, okraj Žuž-mberk, Zanje naslov bi rad zvedel njen brat : Joe Orel, Box 63, Canonsburg, Pa.	(26. jan.)
Kje je?
Jože Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ike fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga že dve leti hi videla, ker se pa odpravlja y staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko mogoče: Maria Bogolin, Box 465, La Salle, III. [i2nic]
KJE JE?
Andre; Jesih, dne 24. dec. J900, to je dan pred Božičem, je šel iz svojega stanovanja med 7% in 9. uro v Braddocku, Pa., in od onega časa ga ni nihče več videl Pogrešanega išče njegov brat Frank Jesih, Braddock, Pa., in prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu naznanili.	t3°)nl
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
saloorL,
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in Bem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Crested Butte, Colo.,.
Slovencem in Hrvatom v Rook Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
saloon,
v kterem vedno točiva sveže piVO* vino in whiskey, ter imava na ras-
polago fine smotke. Dalje se lahko na naaobrnevsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cenr in točno postreževa.
Za obilen obisk Be priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik,
Rock Springs, Wyo,
Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti Čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem
BLAŽ. TURK.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.

_ (I
--------^-jl
Slika predstavlja uro /a gospode (16 Size) --z dvojini pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni 15 kamni
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do->ro uro /a male denarje.
/a oliile naročbe se priporočam z vsem [»ostevan eni
Jacob Stonich,
89 K. Madison St., Chicago, 111
SVOJI k svojim!
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.52 100 kron avatr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino kdr mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Služkinjo
iščem in sicer mora biti sposobna za gospodinjstvo in imeti ljubezen do otrok. Služba je stalna. Pisma naj se pošljejo:	l3°jnl
Lucas Klun,
P. O. Box 102, Aldridge, Park Co., Mont.
Hiša na prodaj.
Ker mi je umrla žena in se nameravam podati v staro domovino, prodam svojo hišo v Angels Camp, Cal. Kogar roja ov bi veselilo priti v Californijo se mu sedaj ponuja lepa prilika. Hiša je na lepem prostoru, sredi med dvema rudnikoma; lep prostor za boarderje; ima štiri sobe, veliko klet pod hišo in poleg nje lepo obdelan vrt, na kterem raste vso zimo vsakovrstno zeljišče; pri hiši je lep kurnik, v hiši pa vsa potrebna oprava. Delo je tu gotovo in se zasluži po $2.50 do $3 na dan. Več pove: Anton Kastelic, Box 2004 Angels Camp, Cal.	(2 fb.)
J. GLOBOKAR, M. P. CO.
ELY, MIN.
priporoča Slovencem :n Hrvatom svojo novo
TEaOVIUO.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M OZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOV RSTNO OBUVALO;
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA,
Kje je?
JOSIP POJE, po domače Rajšel doma iz Pungerta, občina Osilnica, okraj Kočevje; preje je bival y Soudan, Minn., a sedaj ne vem kje biva, zato prosim rojake ako kaj o njem vedo, da mi blagovolijo naznaniti. Dolžan mi je $126, a se nič ne zmeni za dolg. Moj naslov je : John K lepac, Box 1, Hig-ginson, Ark.
Pozor Slovenci!]i
K velikej slovenski
"veselici,
ktero priredi
avstrijansko slov. podpor, društvo
sy. Cirila in Metoda štev. 16
y Cambria City, Johnstown, Pa.
V HRVATSKI DVORANI
v soboto 16. februvarija 1901.
Začetek točno ob uri zvečer. V»topnina za osobo 25 centov, dame proste.
Ker je to prva veselica, ktero priredi naše tukajšnje društvo, vabimo najuljudneje vse naše rojake iz okolice, da se je blagovolijo udeležiti, ravno tako vabimo brate Hrvate. Za izvrstno zabavo in dobro godbo skrbi
ODBOR.
Kje sta ?
FRANK in JOŽE HOČEVAR, oba doma
iz Ambrusa, okraj Žužemberk, njen naslov bi rad zvedel njun vnuk : Frank Hočevar, (Damjanov sin) Box 63, Canonsburg, Pa.
(26. jan.)
Vedno sveže
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naroČila naj se pošiljajo na Box 371,
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	J. GLOBOKAR, M. P. C0.
Električni DIAMOND kriz,
0	i
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanjekot najbolje sredstvo proti mnogim boleznini in osobito proti revmatizmu.	«...
jesih z vodo v primeru z njih	jih popolnoma ozdravel, po-
seti na svilenem traku,'okolu	ier'en	bodisi ro Money
stran naravno na koži na H^HnglMHpP^^^^^^^Hl pismu za t križ ali $5 za 6
dolar ter se odpošlje v vsaki	306 Milwaukee Ave. Chicago
_	Pripokočii.a:	'
Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. I riporočam ga povsod i svojim prijateljem.
H. Miller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in kr£ v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje.
En. Gallup, Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce.	J. Ballk, Stuttgart, Ark.
Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pri poznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wis*.
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS.
____________

Na straži.
Moj ofte je že dalj časa bolehal. Bolezen gaje prisilila več dni oBtati ▼ postelji. Jaz kot njegov najstarfii ain sem bil vedno pri njegovem le-žiftču, kajti razun lovca Vojnoviča, kteri je nam večkrat prinesel divjačino in o tej priliki malo kraj peči posedel, nas je le redkokedaj kedo obiskal. Očetu je divjačina iz-borno teknila, tako, da je konečno v toliko okreval, da mi je necega vročega dne — bilo je krog Vnebovzetja — dejal: ,,Dečko moj, Bedaj je že skrajni čas, da zopet z delom pričnem, kaj meniS sem li dovolj krepak, da bi mogel zopet košare plesti ?"
Naslednji dan ob jutranji zarji podala sva se z očetom proti tako-zvanem divjem polju, kjer je bilo vse polno rudečih in rumenih vrb. Divje polje nahajalo se je precej daleč onBtran naših gozdov. Ker je bil oče vsled bolezni še slaboten, sva se potoma večkrat vstavila, po* tem me je oče vprašal, če hočem košček kruha.
Ko sva prišla preko rebra na rob gozda, baš tam, kjer se prične mladi jelkin gozd, ugledala sva na robu gozda necega moža, kteri je tekel v gozd skrivajoč se med vznožnim grmovjem. Vendar sva pa videla, da je nesel na rami srno, dočim je puško vlekel za seboj. Konečno je popolnoma zginol, le šumenje v grmovju je nama naznanjalo pravec beguna.
Jedva je ta nenavadni prizor zgi-doI in nastala zopet ona ljubka tišina, ktera človeška čuvetva nekako vzvišuje, jo moj oče zopet postal in me vprašal: ,,Si li videl ? To je bil Anton črni."
Anton Črni bil je mož siabega glasu, pred njim je vsakdo svojo hišo skrbno zapiral.
„Da, sinko moj", pričel je oče, ko sva se vsedla na od zadnjega viharja podrto drevo, „tak človek kakor je Anton nima nič dobrega pričakovati. On ne pozna niti očeta, niti matere, kajti bil je še malo dete, ko so ga prinesli iz mestne najdenišnice v naš kraj. Občina ga ni vzela iz človekoljubja ali milosrčnosti, temveč edino le zaradi nagrade, ktero je razpisalo mesto. Tako je prišel Anton Črni v naš kraj, kjer ga je dala občina oglar-jevi ženi v vzgojo. Jedva malo vzra-stel, se ni za njega nihče več zmenil, večino svoje mladosti prebil je v naših gozdih, ž njim ni skoro nihče občeval in tako je vzrastel podivjano. Oglarjeva žena videča, da jej gojenec le sramoto dela, mu je dejala: „Anton, lopov, ne prikaži se več pod mojo Btreho, ker tu kaj ni več tvoje domovjel" — „Kam hočem sedaj?*' vprašal je Anton — toda povsodi, kjerkoli je trkal, bilr so mu vrata zaprta Ljudje se niso za njega zmenili, in preostalo mu ni druzega, nego ob tavati s živalimi — postal je lovski tat. Pri lovski tatvini ga je nekoč zasačil lovec Vojnovič in tako je moral leto dni v zaporu prebiti; odkar se je vrni* iz ječe, se mu vse umika, vendar pa jaz mislim, da ni tako slab človek. Baš slab ni, toda popolnoma zapuščen, in vidiš, moj dragi, tako se človek večkrat spozabi, zaide na napačni pot, kterega ne more več ostaviti."
Po teh besedah odšla sva zopet dalje skozi gozd in soteske, dokler naposled ne prideva do nezarašče nega prostora, ali takozvanega divjega polja. Preko polja razprostirala se je še senca bližnjega pogorja; ob bregu srebrnega potočiča, kteri se je vil preko polja in zgubljal v samotnem gozdu, raBtle so vrbe, kterih vrhove je poljubljalo jutranje solnce, da je drobno listje bilo slično pravemu srebru. Trav nit je bil Že davno pokošen, le na robu gozda rastle so modre encija nove cvetke.
Op&žajoč krasoto narave, prišla sva do vrbovja in odšla dalje preko travnika do mesta, kjer se prično prve smreke. Tu sto^i stari z mahom obraičeni križ brez razpela; ker je bil oče zopet truden, hotela sv* tu par trenotkov posedeti ter se s kru bom pokrepčati.
Toda predno, da sva Be vsedla,
jel je cče ostro gledati pred sebe.
Kraj velike jelke ležal je neki lovec, z roko dr?al je puško, lasje viseli bo mu preko čela in očes ; midva nisva zamogla spoznati ako mož v resnici tako trdno spi, kakor se nama dozdeva.
Na to sva odšla bližje, toda pri-Sedši do lovčevega ležišča, mi je velel oče naj postanem, kajti v tem trenotku sva opazila, da mož leži v svojej krvi, ktera je le počasno še kapala iz nesrečnikovega vratu.
Moj oče sklenil je roke in tiho dejal: ,,Lopovi ustrelili so lovca Vojnoviča!"
Ko sem na to pričel jokati, vzel me je oče v naročje; daBiravno je skušal biti saj na videz miren, čutil aem njegovo vtripajoče srce.
Potem je preiskoval nesrečnika — oči bile so zaprte, ustne blede — Vojnovič ni več živel.
,,Z rezanjem vrb ne bode danes nič", dejal je moj oče, „Bedaj mora jeden od naju hiteti, da pozove ljudi, kteri bodo lovca nesli v njegovo hišo, a drugi mora tu oetati, kajti mrtvec ne sme sam ostati, dokler ni v grobu. Lahko se priklati koja žival in onečasti mrtveca. Najbolje bi bilo, ako grem jaz v Poža-revo sotesko k drvarjem, a ti se vsedi tukaj pod križ ter me pričakuj."
Jaz sem se strahu Btresel. Kako
je zamogel odločiti moj oče mene samega več ur pustiti v samotnem gozdu kraj mrtveca! Toda meni so bila pota nepoznana in bi drvarjev ne našel.
,,Seveda, dečko, je to čakanje dolgočasno", nadaljeval je oče, „to-da nekdo mora ostati tu na straži, to krščansko ljubezen moramo izkazati lovcu Vojnovičn."
S strahom sem jel opazovati mrtveca.
Oče je potegnil izza pasa svojo malo sekiro, ktero je vzel seboj za sekanje vrbovja in je nasekal nekaj vej, s kterimi je pokril mrtvega lovca. Potem je pokleknil kraj mrtveca in molil tiho ,,Oče naš". Dokončavši dolžno pobožnoBt je dejal meni: „Toraj, sinko moj, Btori sedaj svojo dolžnost, tn imaš sekiro, ktero moraš vedno v roki držati, kajti leBice ali pa krokarji zamorejo priti do njegovega ležišča, druzih roparskih živali itak ni v našem gozdu. Do onih vrb zamoreš iti, toda dalje ne smeš. Jaz budem hitel kolikor bodem mogel; ko bode pričela senca dreves zopet raBti, bode že kedo prišel." Potem je položil nekoliko kruha pod drevesce, odšel preko travnika in kmalu zginol v gozdu.
(Konec prihodnjič.)
Slovenske knjige.
V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po
10 centov. Velika Pratika po 15 centov.
Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. POGORELO,
920 N. Chicago Street, Joliet, 111.
		
		
Ali si gluh?
Vsak kdor je gluh ali slabo slini se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški.
Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave.,	Chicago, 111.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši Borodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj lim pišite, da naj se samo na nas obrnejo) pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj tavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
John IVLaurin
slovenski
pogreTp-n i ~W
(Untertaker) Be priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Lanrinm. Mich.
. JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
izoelujem
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............S18 do 40;
oena 3 glasnim........$25 do 80;
cena 4 glasnim.. . .od $55 do $100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor Bi kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Pox 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me.vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za f 100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo. — Rojaki, ki it-lite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega mola moramo ceniti.
Leadville, Colo., A. Kriiman Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi i njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen l njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sod j a.
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem:
Nik. Radovich.
702 VermontSt.,San Francisco,Cal
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj	t
SALOON,
564 Centre Ave., Chicago, III., 7 kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tndi na debelo
avstrijske virzinke
po nizke j ceni. S pošto van jem
Lenard Puh,
564 Centre Ave., Chicago, 111.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča Bvoje
grocerijsko blago
kakor'tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGA NJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam do nainižii ceni.
PAUL SCHNELLER.
Notary Public
y Calumetu, - - Mich.,
oaznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street. "f.....f

IZVRSTNE SMODKE! <>
Vržinkez slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov.
Dobiti so pri meni tndi fine smod-ke od $14 do 840 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča:
F. A. DUSHEE,
Office: 1323 2nd Ave., New York
Compapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
9IREKTNA Cri: A DO ilAVRE-PAfiiS SViCO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNI K. I .SO:
r.A dva vijnka............
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
,,I.a I.orrai-e" .La Savuie**. . l-a Toarain-" ,,I/Aquit:'.ino" ..!.a Brcrtagne" ,.La Cainpa^ne Gasctigiie'
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob %	uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Gascogne	31. jan. 1901.1 La Gascogne	28. febr. 1001.
2.000 ton,
i2.000	,,
IO.OOO	,,
10.000	,,
8ooo	,,
8»oa	„
8o"0	,,
25.000 konjskih moči.
25.000 ,,	,,
12.000 „	,,
16.000 ,,	,,
9000	,,
90O0 ,,	,,
9000 ,,	„
četrtkih ob	zo.
La Bretagne	7. febr. 1901
La Champagne 14. „ 1901. L'Aquitaine	21. „ 1901.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
La Bretague La Champagne La Lorraine
7
14.
21.
marca 1001. marca 1901. marca 1901.
RED STAR LINE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New Yorka v Antwerpen Phiudelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 Willis« Street. Prodaja in pošilja na vie dele irefta deiarie lakaniee. aeiiiee, in dolžna pisna.
Isposlnje in iiterjije sapnščine in dolgcve.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
idj?. <3r. IV-AJST zpozhzibik:
•edaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. ioih & Walnut Sts., in N. W. Central & Park Sts.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tamošnjem ljudstvu.
Glaioviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je Izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najteije in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih /avod >v i-i <l.ibil j« glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, ubriie na gospoda
DE. G IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčn-t bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
— VSI ONI -
kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj kryavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati.
Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A.
Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topaka, Kans.
Spoštcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. LlPOVAC, Rulville, Miss.
Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in čravih in s;m mislil da ni veČ pomoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. Zcianič, Hastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Hellena, Mont.
Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vase vspešno zdravljenje.	Steve Marak, Cameron, Tex.
Dragi zdraynik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyalezen za dobro ozdravljenje.
Ben. Henderson, Kansas City.
Spoitoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni.
Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
JP&* Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na :
DR. Grm IVAH POHEK,
Poit Office Boxes 5S3 & 363	KANSAS CITY, M0., U. S.
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
,,VATEELAND", na dva vijaka,	I ,,SQUTHWABK", oa dva vijaka, 8607 torn.
(se gradi).......12000 ton. I „?RIESLAND"f......7116 ton.
,-ZEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. I „WESTEBNLAND".....5736 ton.
,,KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton. j ,,N00BDLANE",.....5712 toa.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpeu je jedna najkrajših in najprijetnejSih za potnike Iz ali v Avstrijo: ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vBako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW Y0BK- — 43 La Salle St., 0HI0AG0. — 30 Montgomery St. BAN FBANOISOO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zaSopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.



A
w
F0T3SAX, pamik z dvojnim vijakom,
12500 ton.
STATENSAX, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
BOTTEBDAE, parnik x dvojnim vijakom,
8300 ton.
Parniki: HAASDAM, SPAABNDAX in
WBBSSNblk. ----9
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki o d pljujejo: ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA soboto ob 10 uri zjutraj.
▼ ■ako
Holla
39 Broadway, NEW
nd ameriška črta
YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.

Zastopnik to družbe ]© tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.




i^MfciiiiMteW