Dopisi. Iz Gradca. (Zahvala.) Akad. društvo ,,Triglav" v Gradcu izraža tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem ljutomerskim rodoljubom za krasni predragoceni trak naši zaatavi po preljubeznjivi gospici Milki Prešernovi poklonjen; ljutomeraki čitalnici, oaobito njenema neutrudljivemu predsedniku, blag. g. notarju A. Šlainberger-ju za ve8 trud in akrb; mil. gospem in dražestnim ^oapicam za njih požrtvovalnost in ljubeznjiv aprejem, sl. cvenakemu tamburaškemu zboru, pod vodstvom blag g. učitelja Schneiderja, al. ljutomerskemu pevekemu zboru, pod vodstvom blag. g. nadučitelja Horvata in sl. tamburašem in pevcem akad. društva ^Hrvatska", pod vodatvom g. drd. med Kuharja za prijazno sodelovanje; spluh vsem, ki so pripomogli v ta lepi uapeh našega izleta, bodiai s sodelovanjem, bodisi a svojo prisotnostjo. Iakreno se nam je tudi zahvaliti kumici naše zastave, goapej M. Graakovi za njen pohod. Na dalje je društvu častna in prijetna naloga izreči ob jednem najgorkejšo zahvalo 6. g. Bohancu za daritev sv. maše v Jeruzalerau; blag g. Miklu in mil. g. soprogi za uzorno piav slovansko pogoatitev na Pleševici, istotako blag. gosp Gomilšaku in mil. g. aoprogi in vaein vrlim Ljutumeivanom za izredno gostoljubnost. Med. Ivan Jenko, Iur. Vinko Strgar, t. (;. predsednik. t. č. tajaik. lz Šmarija pvi Jelšah. (Hrvatje.) Dne 4. t. m. smo iineli tukaj, akoravno je bil četrtek, nekak ljudski praznik. Prišli ao namrec' iz druge atrani Sotle naši brati Hrvati, svoj bratski narod, nas Slovence obiakat. Da se jim stori vreden sprejem, zbralo nas se^ je lepo štavilo, da njihov prihod počastimo. Že nekaj let aein smo pogreaali teh prijateljskih ahodov, kateri so se v prejšnjih. letih veckrat vršili. Po aprejemu je bila pri sv. Roku sloveana peta av. maša, katero so brali neki mlad gosp. duhovnik iz Hrvaškega, atregli ao pa pri tem sv. opravilu naši častiti gospodi domači in Sladgogorski kapelani. Orgljali in peli ao pa tudi neki Hrvataki učitelji, kar se nam je prav dopadlo. Pomena je toiej ta alovesnost vredna že zaradi tega, ker ae je z božjim opravilom začela. Po sv. maai je bil akupni obed v gostilni g. Dragotina Jagodič, ter je bila postrežba prav hvale vredna. Samo to nas je žalilo, da strežno osobje, kakor akoraj bi rekel, navlaše ni hotelo slovensko govoriti. To se bo pa tudi dalo ob enakih prilikah popraviti. Slovencem bi to prav ljubo bilo ter bi gotovo tudi boljši utia naredilo na nase aosede iz unkraj Sotle. Po obedu 80 šli v grad Jelae, gledat umetni vrt, kjer ae vidi mnogo prekmorske rastline. Med potom tje ao obiskali gostilno goap. Ivana Zurej, ki je vedno na dobrem glasu zaradi dobre vinske kaplje, ki se tam toči. Na večer je bilo pri veselici videti razven Stajercev in Hrvatov tudi Kranjce in enega Primorca. Slovenci Celjakega mesta so poslali k tej aloveanoati tri odposlance, teh ata bila dva alov. bicikliata. Tudi vrlih narodnih gospodičin je bilo iz St. Jurekega trga. Posebna zahvala ae mora izreči tem gospem poaebno zaradi tega, ko naa one redno obiščejo, kedar koli imamo kako domovinsko veaelico. Tudi naši brati Hrvati so pripeljali ranogo goapa in goapic. Naši domači in nekaj Celjskih pevcev je zapelo več lepih slovenskih peami. Govorili ao mnogi Hrvatom na čast in od nasprotne strani pa v zahyalo za lep sprejem ia tega želimo v prihodnje še lepše izvršiti. lz Šmarijapri Jelšah. (Raznoterosti). Eden hrvatskih govornikov je na zadnjem shodu vse hs7ale vredno povdarjal, da oni čutijo in delijo veaelje z nami, ter da ao voljni v vseli podjetjih, poeebno pa o enakih veselicah k nam priti. Zdaj jih pa hočemo takoj za beaedo prijeti, vicieli bomo vendar resno voljo: dne 5. julija vrši se v Šmariji glavno zborovanje podružaice sv. Cirila in Metoda. Začelo se bode predpoldne s sloveanim božjim opravilom, popoldne po večernicah bode pa glavno zborovanje in potem proata zabava. K temu pa se vabijo ne samo Hrvatje anipak vsi prijatelji slovenake katoliške mladine. -- Ljudje pri nas si že zlo deža želijo poaebno. ker še pri mnogih nimajo zelja nasajenega. V vinskih goricah se nam nič kaj dobro ne kaže. Ali po Pohorskih vinogradih, kakor sem zvedel, imajo neki polno ; no saj jim iz arca privošimo. Da je tam bolj polno, kakor pri nas, to pa pride od tega, ker irnajo bolj močen trs, ker bolj močno gnojijo in tudi globokeje kopljejo. Blizu Lemberga je poposkuail letošnjo spomlad nek gospod avoj viuograd na laket globoko kopati in trs sedaj tako bujno raste, da ae ,je čuditi. Tp bo poakusiti, more biti, da se lahko 8 tem vinogradi zboljšajo. V Šmariji dobijo sedaj nov vodovod, prav potrebno stvar. Za to ae tnora tržanom vsa hvala izreči. Iztekala bode voda ravno pred Lešnikovo štacuno skoz umeten izdelan železni steber, na katerem bo svetilnica. Sopet ena imenitna olepšava potomcem v spomin njih prednikov. Od Dev. Marije v Polji. (Pogreb, letina.) Dne 26. maja se je naše veselje v žaloat spremenilo; spremili amo mladeniča Franjo Jenček k večnemu počitku. Zgubila je Vevška požarna bramba in poljsko ,,bralno društvo" in poljski pevci svojega uda. Ranjci je bil ustanovni ud ,,bralnega društva". Vsa društva apremila so ga k večnemu počitku in mu skazala zadnjo čast. Noaili so ga udje od požarne brambe v ,,uniformi", poljski pevci pod vodatvom F. Kauciča, nadučitelja ao mu peli na ranjcega domu peanico: ,,Nad zvezdami"; v cerkvi ao peli: ,,Blagor mu"; na mirudvoru so mu peli: nJamica". ,,Požarno in bralno društvo" pa mu ate darovali prekraane vence s trakovi, pevci 80 mu pa darovali na mesto venca, prekrasno liro s trakovi. In pravijo da še ne pomnijo tako alovesnega pogreba. Torej naj v miru počiva blagi mladenič! —Letina je pri nas srednja, ozimsko žito je prav redko, krompir in fižol pa prav lepo kaže. Kebrov je pa pri nas brez števila; ta mrčea nam veliko škodo dela. Goapod župan je že razpisal nagrado te zverine, ako jih kdo prinese mernik, dobi za nje 30 kr., pa se malo udeležujejo tega dela, da bi nabirali to zverjad; pravijo, da jih gre preveč y en mernik. Iz Celjske okolice. (Žalostno pa resnično.) Ali je Celjska okolica resnitno že čisto nemška? Oho, bodea rekel, dragi bralec, kako je to mogoče ? No zdelo se Ti bode vaaj tako, ako se potrudiš do kleti g. Kukeca pod ataritn gradom. Krasne prostore najdeš tu in tudi dobro kapljico ; ali kletarica, ki ti pride nasproti, je trda Nemka, pokličeš oštirja, ta je tudi trdi Nemec in 5e ne razumeš nemaki, še žeje ai ne bodeš mogel pogasiti. Bil sem pred kratkim ondi in dobil vtis, kakor da bi bil prišel kam na Pruako. Oklici za koncert, se vč, da le nemški in tiakani v znani Celjski tiskarni, nemško osobje itd.; skoraj ae ne bi bil upal spregovoriti slovenski. Je li to mogoče, mogoče v gostilni znanega nam narodnjaka g. Kukeca? Da žalostno, pa reanično; upamo in želimo, da se obrne to v kratkem na boljše.. Občan Celjske okolice. Z Ribnice na Pohorji. (Zlata poroka, tatvina, sejem.) Zaduji den meseca maja sta obbajala uboga pa poštena starca Matija in Terezija Urh, najemnika na Janživrbu, avojo zlatč poroko. č. g. župnik so pri tem v podružni cerkvi sv. Lenarta obilo pričujočib gostov lepo ogovorili ter ao pokazali, kako lepa je atarost v poštenji. Ce je tudi človek ubog, naj je le pošten delavec in zvest božjim zapovedim, ne manjka mu ni pomoči ni tolažbe. Pri goap. Fuxhoferji je bila potem mala gostija in gostje so poštena starčka precej. podarovali. — V noči od 3. do 4. junija je tat vlomil v cerkvo sv. Lenarta ter je odnesel iz nabiralnice ves denar, kolikor ga je v njem bilo. Splob pa je napravil škode blizo 20 goldinarjev. — Na Ribnici je sicer sejem v ponedeljek po Janževem, ali letoa je ta dan praznik sv. Petra in Pavla in zato obbaja ae sejem potem v torek, dne 30. junija. Od Velike nedelje. (S t e k 1 i n a.) V Savcih, župnije sv. Tomaža, zbolel je poaestniku Francu Poplatnik njegov pea za steklino. Ogrizel pa je necega fanta, kojega sedaj Ormoški zdravnik leči, potem tudi mnogo druzib psov ter večim posestnikom svinje. Le-te morajo sedaj po naročilu zdravnika zaprte imeti, ker se mora baje v treli mesecib pokazati, bodo li tudi obsteklele ali bodo ozdravele. To je bud udarec za te posestnike in je splob strabu veliko, kaj da še utegne vse priti iz te atekline.