*
Letnik XXVIII.
Poltnlna v gotovini platana.
Številka 5.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat n» 1«*P- poaa' metne številke 2 Oln 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ* zdruiena gasilna društva dobivajo po en odtis .Gasilca“ brezplačno. Urednik FJtAN BARLE '■ v Ljubljani.-------------
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
IIIIIIIUIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIinilHIlUIHH
Cela stran 3Q0 Din,
'/z strani 150 Din,
</4 strani 80 Din,
‘/s strani 40 Din,
'/is strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“,
V Ljubljani, dne 6. decembra 1924.
Predsedstvene vesti.
1. Zahvala.
Dne 20. novembra 1924 sem praznoval 60-letnico svojega rojstva. Od vseh strani od žup, od gasilnih društev, kakor tudi od posameznikov mi je došlo toliko brzojavk, pismenih in ustnih častitk, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Naj mi bo dovoljeno, da se vsem gratulantoim za ljubeznive častitke tem potom najiskreneie zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, društvom Ljubljanske gasilske župe in Gasilski župi Trboveljski za presenetljivo podoknico, za krasna darila in umetne diplome. Vaša ljubeznivost me je izpod-budila k nadaljnjemu delu za procvit naše gasilske organizacije.
Fran! Barič, starosta.
2. Odborov a in predsedstvena seja.
Predsedstvo in odbor »Jugoslovanske gasilsike zveze Ljubija^« imata v torek, dne 30. decembra 1924 ob 10. pri dopoldne v Ljubljani, v Mestnem domu, skupno sejo.
Dnevni red:
Sklepanje in posvetovanje:
a) o došlih vlogah;
b) o prošnjah gasilnih društev za prispevek iz gasilskega sklada;
c) o raznoterostih.
Člane predsedstva in odbora vabimo, da se seje polnoštevilno udeleže. Seji smejo prisostvovati tudi župni načelniki, ker gre za podipore gasilnim društvom in vodstvom organizacije.
3.	Odlikovanje za 25-letno delovanje.
Predsedstvo JGZ se je znova obrnilo na ministrstvo za pbtranje zadeve s prošnjo, naj potrebno odredi, da gasjlci za! 25- in 40-letno delovanje v.gasilstvu dobijo kraljevo priznanje — v obliki kolajne. Zaznamek o gasilnih, ki služijo 40 in yeč let v gasilstvu, smo ministrstvu za notrapje zadeye že predložili. Kakor čujento iz zanesljjyega vira. se 40-letno delovanje y kratkem odlikuje in /kakor hitro se odlikujejo 40-letni člani, nameravamo predložiti ministrstvu za notranje zadeve zaznamek o članih, ki dejujejo 2,5 let v gasilstvu. Vsa v JGZ združena gasilna društva zategadelj vabimo, da do L ignuarja 1925 — potom svojih žup — vpošljejo predsedstvu j 0Ž zaznamek ppih res zaslužnih rednih članov gasilnega društva, ki 25 ali več let sodelujejo v društvu. Zaznamek mora imeti nastopne rubrike: 1. Redna številka. 2. Ime in priimek. 3. Rojstni dan in leto. 4. Do-moyna občina. 5. Sedanji posel. 6. Sedanje bivališče. 7. Pan in leto vstopa y gasilno društvo. 8. Doba morebitne prekinitve v gasilstvu. 9. Kdaj ima dosluženih 25
let. 10. Opomnja. Površno ali polovičarsko izpolnjeni ' zaznamki se ne bodo upoštevali. Zaznamek morata podpisati društveni načelnik in tajnik, ki s svojim podpisom jamčita za vpisane podatke. Zgoraj navedenega roka se je strogo držati, ker se na pozneje vposlane zaznamke ne bo moglo ozirati. V rubriki opomnja je popisati na kratko delovanje in sedanje gasilsko dostojanstvo predlaganega gasilca in pa kratko priporočilo za odlikovanje.
4.	Podpore.
2e v zadnjem »Gasilcu« smo povzvali vsa gasilna društva, da nam nemudoma predlože svoje popisnice, ako hočejo biti deležna podipore iz 2% gasilskega sklada. Danes vnovič opozarjamo vse zamudnike, da nam najkasneje do 20. decembra t. 1. vpošljejo svoje popisnice. sicer jih ne bo mogoče predlagati oblasti v podporo.,
Po dosedanjih informacijah se je nabralo v 2% ga-sklad toliko prispevkov, da odpade pri enaki razdelitvi na vsako organizirano gasilno društvo 400 Din. S tem deležem morejo računati župna vodstva ter nam do 2 0. decembra 1.1 sporočiti predloge glede svojih društev. Na vsa župna vodstva je bila odposlana tudi tozadevna okrožnica, katere se morajo strogo držati. Društva, ki do določenega dine ne bi predložila svojih popisnic, ne pridejo v poštev pri razdelitvi podpor in se njihov delež porazdeli na druga društva.
Za društva one župe, ki ne bi v pravem času sporočila svojega predloga glede razdelitve podpor njenim društvom, se bo predlagalo količnik; vendar pa le za ona društva, ki bodo vložila pravočasno svoje popisnice. Župnim vodstvom je bilo z okrožnico vred tudi sporočeno, katera njihova društva še niso vposlala svojih popisnic, in dolžnost župnih vodstev je, da taka svoja društva opozore na to, da ne bo nozneje prerekanja in zamere. Katera društva so svoje popisnice izgubila ali založila, naj se takoj obrnejo na zvezno predsedstvo, da prejmejo pravočasno druge.
5.	Nemška društvena pravila.
Pri pregledovanju društvenega registra je veliko županstvo Ljubljanske oblasti naletelo tudi na nekatera gasilna društva, ki imajo še vedno registrirana nemška društvena pravila in na društva, ki še ne uporabljajo predpisanih enotnih društvenih pravil.
Da se društva izognejo morebitnim nepriliikam, naj takoj ugotove; imajo li oblastveno potrjena enotna društvena pravila ati np. Ne zadostuje, da uporabljajo po zvezi izdapa enotna društvena pravila, marveč morajo biti ista tudi potrjena od politične oblasti. Ako tega še nimajo, naj se takoj opravičijo pri svojem okrajnem glavarstvu ter mu predlože pet izvodov enotnih društvenih pravjl v odobrpnje. da se tako v društvenem regjstrp črta njihova stara pravila ter vpiše nova enotna pravila.
Zadeva je jako nujna, zato nikar ne odlašaj’te!
Župni načelniki naj pri nadzorovanju svojih društev predvsem ugotove, ali ima društvo oblastveno potrjena pravila ali ne. Ne zadostuje torej samo, da ima enotna društvena pravila, ampak biti morajo ista tudi od politične oblasti potrjena. Potrjeni izvod društvenih pravil mora vsako društvo dobro shraniti v svojem arhivu, da se na zahtevo z njimi lahko taikoj izkaže.
6.	Koledar in tiskovine.
Ponovno opozarjamo, da je izšel gasilski koledarček za leto 1925, katerega bi moral imeti prav vsak zaveden gasilec, vsako gasilno društvo in vsako župno vodstvo. Nad vse žalostno je, da se v naši tako številno močni organizaciji ne more razpečati teh borih par sto izvodov založengea koledarčka.
Isto je z gasilskimi poslovnimi knjigami in tiskovinami. Dokler jih ni bilo v zalogi, so se društva izgovarjala nanje in povpraševala po njih; zdaj pa, ko so na razpolago, se živ (krst ne zmeni zanje. Tovariši, tako ne gre! S takim početjem uničujemo sami sebe. Kdo nam bo v prihodnje še kaj založil?! Izgovor na ceno ne more držati, ker si vsako društvo lahko naroči poljubno velike knjige in poljubno število tiskovin, kakor mu pač dopuščajo denarna sredstva in v kolikor čuti potrebo. Zganite se torej iz svoje mlačnosti in sezite tako po gasilskem koledarčku kakor po gasilskih knjigah in tiskovinah zdaj. ko imate vse to na razpolago, kajti poznejše založbe po dosedanjih žalostnih izkušnjah ne bo več. Vse navedeno naročite pri: Herman Zupan, knjigovez v Ljubljani, dajeva ulica štev. 2.
Nekaj o gasilstvu.
(Josip Mravljak.)	t	■'
Poleg drugih sanitarnih, humanitarnih in za javno varnost velevažnih in potrebnih ustanov je pač najpopularnejša, najrazširjenejša in za vsakega posestnika najpotrebnejša organizacija gasilstva. Prav nerad hvalim organizacijo, pri kateri sem slučajno sam tudi višji funkcijonar, ali mislim, da mojih pohvalnih besed SDloh treba ni bilo, ker se stvar sama dovolj hvali. Je to ustanova ali organizacija, brez katere v civiliziranem svetu ne more biti nobeno kompaktnejše selo, — o trgih ali celo mestih sploh ne morem in ne smem govoriti. Da se o zgodovini in razvoju gasilstva bližje seznanimo, sem si sestavil to predavanje in upam, dai bom s to kratko sliko podal vsaj najvažnejše, kar naj bi vsaik olikan človek, pred vsem pa gasilec vedel o tej stroki.
Najprej obrazložim, kaj nam je znano o gasilstvu iz zgodovine. Najstarejše sledi o urejenem gasilstvu segajo nazaj v drugo tisočletje pred Kristom. in sicer v Egipt. Natančnejšega ni znano ničesar; so to le kratke beležke, ki se nahajajo tupatam na kakem obelisku (spomeniku) ali papirušu — to so stare egipčanske listine, ki so se ohranile do danes. Zanimivo pa je, ker gotovo niliče ne bi mislil, da je eksistiralo gasilstvo že pred več ko 3000 leti. — O Rimljanih nam je znano že več. Rim je imel v dobi Avgusta (v 1. stoletju pred Kristom) že par gasilskih enot, kältere so vzdrževali bogati športniki; in tudi državno poklicno gasilstvo. To je bilo pravzaprav vojaško organizirano gasilstvo zai mesto Rim in okolico, in sicer jih je bilo sedem bataljonov. 7000 mož. (Takrat so se zvali »cohortes vigilum«.) Komandant vseh teh se je zval »praefectus vigilum«. Vsaka kohorta (bataljon) je imela svoje orodje, (lestve, brizgalnico, cevi) in tudi svojo požarno stražo, ki je alarmirala bataljon v slučaju požara. Pri vsakem bataljonu je bil tudi po en mojster brizgalnice (imenoval se je »syfonarius«). Ne smemo se čuditi, če že v tej dobi naj-
demo brizgalnice. Dokazano je, da je izumil prvo brizgalnico neki Ktesibios, ki je bil mehanik, že leta 150. pred Kristom, svetovno zrfani Heron (izumitelj »Herons-bala«) pa je njegovo brizgalnico izboljšal. Sploh pa so bile te brizgalnice uvedene po celi rimski državi. — Ono veliko splošno premikanje narodov leta 375. po Kristu in vpadi barbarov so žalibog vse te kulturne pridobitve uničili, — vse se je popolnoma pozabilo. — Šele v 13. stoletju, v dobi Rudolfa Habsburškega nahajamo na Nemškem prve slabotne početke gasilno-varstvenih odredb. — Odtod naprej pa moramo ločiti v razvoju gasilstva štiri perijode. Prva od približno leta 1270. do približno leta 1430., ko se je drugič iznašla in upe-ljala brizgalnica. Iz te dobe nam je znano le prav malo, — o kaki organizaciji seveda ni duha, — (prvo organizacijo gasilstva sploh najdemo šele leta 1831.), gasilo se je z najprimitivnejšimi sredstvi. Druga perijoda sega od izuma brizgalnice (okoli leta 1430.) do izuma in upeljave takozvanega Veternika, sesalnih in tlačnih cevi. Iz te dobe nam je znano, da so uporabljali že leta 1439. v' Niirnbergu prvo brizgalnico, nadalje je sprejelo leta 1440 mesto Frankfurt iz Niirnberga 10 novih briz-galnic; leta 1518. si je pridobil neki Platner velike zasluge za izpopolnitev brizgalnice, leta 1655. je brizgalnico izpopolnil zopet neki Hauč v Niirnbergu in okoli leta 1617. je Holandec Jan .Heyden upeljal takozvani veternik. S tem se začne tretja perijoda, ki traja do leta 1841. V tej dobi se je brizgalnica mnogo popravila in se menda spravila v bistvu že na današnji višek, — pa seveda le ročna brizgalnica. V tej dobi, leta 1759., je izdala tudi Marija Terezija prvi pravi obširni gasilni red. Leta 1841. pa se je ustanovila prva prostovoljna gasilska organizacija, — če izvzamemo ono v Schwazu na Tirolskem, ki se je ustanovila leta 1831. kot tovarniško gasilstvo in je bilo dolžnostno, — in od tega datuma naprej štejemo četrto perijodo. Prva prava organizacija, ki jo vsled vojaške organiziranosti moremo vzeti za gasilno društvo, pa je nastala leta 1846. v Dur-lachu. Tamošnje dolžnostno gasilstvo je vzbudilo pri požaru gledališča v Karlsruhe veliko senzacijo in našlo je vsepovsod obilo posnemanja. Na Češkem imamo prvo gasilstvo leta 1851. v Reichstadtu. Danes imamo, kakor sem že uvodoma omenil, v vsaki večji vasi organizirano gasilstvo, večinoma prostovoljno, v industrijskih krajih so pa tudi dolžnostna gasilna društva, v večjih mestih so pa poleg poklicnih mnogokrat — posebno v Nemčiji — tudi še prostovoljna in dolžnostna gasilna društva. V to četrto perijodo spadajo vsi novejši izumi v gasilstvu: parna brizgalnica (to imama deloma tudi že v 3. perijodi), električna brizgalnica, (ta se pa seveda more rabiti le tam, kjer slučajno vodi mimo električni vod), vse vrste motornih brizgalnic, moderne lestve itd.
To na kratko iz zgodovine. Preden končam o razvoju, hočem še razložiti, kar sem preje le omenil. Danes imamo tri vrste gasilstva: 1. poklicno, to je gasilstvo v večjih mestih, kjer so vsi gasilci (moštvo in častniki) za to službo plačani in sploh ne opravljajo ničesar drugega, samo čakajo na požarni alarm in že odrinejo To je seveda zelo draga inštitucija, zato pa jo imajo le velika in premožna mesta; z vsem orodjem so pa seveda naboljše oskrbljeni ti. 2. Dolžnostno, to je gasilstvo v industrijskih in onih večjih krajih, kjer prostovoljnega radi političnih, verskih, osebnih ali drugih prepirov ne morejo ustanoviti in vzdržavaiti. Tudi to gasilstvo, zlasti industrijsko — dolžnostno, je dobro založeno z orodjem, ker je seveda v interesu industrij-cev in meščanov, da preprečijo, ali vsaj omejijo večie požare. 3. Prostovoljno gasilstvo, to so gasilske organizacije, kakor jih danes večinoma nahajamo že povsod. Ta gasilna društva so združitve moških prebivalcev kakega kraja, ki se prostovoljno zavežejo, da se podvržejo v svrho urejene pomoči v slučaju sile (po
žara, povodni, potresa ali kake druge elementarne nezgode) udelitvi po vojaško (to se pravi, da storijo to, kar zapoveduje predpostavljeni) in se vežbajo pri skupnih vajah. O notranji organizaciji gasilnih društev govoriti, pa mislim, ni potrebno, ker je to že znano.
Prvo prostovoljno gasilno društvo se je. osnovalo, kakor sem že preje omenil, leta 1851. v Meissenu. Ko so se s časom prostovoljna gasilna društva množila in skušala doseči državno pomoč in podporo, so se tudi razne vlade začele zavzemati za stvar in so potom na-redb s pomočjo gasilskih strokovnjakov upeljale splošni gasilski red. Tako nahajamo po nekaterih provincah v Nemčiji naredbe, ki razpravljajo poleg drugega o gasilski dolžnosti vseh krajevnih prebivalcev moškega spola (v gotovi starostni meji seveda) in nada Ije, da je ljudem dano na prosto voljo, ali to dolžnost izpolnjujejo v kakem prostovoljnem ali dolžnostnem gasilnem društvu. S takimi naredbami se je prostovoljno gasilstvo seveda bolj in bolj povzdignilo.
Še nekaj o gasilstvu sploh, o pomenu gasilstva in o organizaciji jugoslovanskega gasilstva hočem podati. Gasilstvo imenujemo celokupnost onih naprav, ki imajo namen, da na urejen način najhitreje ugasijo požare, oziroma skrbijo, da se zabrani dalnje razširjanje ognja. Ureleno gasilstvo spada med najvažnejše panoge javne varnosti. Sredstva, ki služijo v ta namen, so: disciplinirano moštvo in pa orodje (brizgalnice. cevi, lestve itd.) oboje mora biti tako. dai zadošča sledečim splošnim zahtevam: 1» hitro in sigurno razglašenje, d a in kje je požar: 2. hiter dohod z orodjem nastopivšega moštva na kraj požara; 3. dobro orodje; 4. dovolj vode; 5. izvežbano moštvo in 6. enotno poveljstvo. — K napravam in orodjem urejene gasilske službe spadajo: priprave za sklic (po deželah trobentač in plat-zvona. po mestih telefonično obveščanje gasilcev), dovod vode (baseni. hidranti, kjer ni potokov), brizgalnice. cevi in voz za transport cevij, lestve, pripra've za rešitev ljudi (rešilne plahte, maske, da gasilec more iti reševati tudi v prostore, kjer je strupen plin itd.), sanitetni materijah če se kdo ponesreči, in vse drugo orodje, ki spada k opravi gasilca (sekirice, vrvi itd.). Veliko pomagajo v prvem momentu tudi gasilni aparati. kakor minimaks. ekspres itd.: pri večjem plamenu je pa to brezpomembno orodje.
O pomenu gasilstva govoriti, je skoro da nepo-'
• trebno. ker mislim, da sl je vsak svest. kako eminentne važnosti je ta kulturna pridobitev. Zato le nar besed. Le malokdaj danes še čltamo, da bi kje pogorele cele vasi ali cela mesta. To je danes že skoraj izključeno, pri nas vsaj izključeno, ker imauno vendar v vsaki vasi že gasilna društva, ki vedno orideio drugo drugemu na pomOč. Včasih je bilo to seveda drugače, V zgodovini čitamo. da je to in ono mesto ali trg ali vas popolnoma zgorelo. I n dostikrat vemo, da so tam že imeli tudi brizgalnice. Vidite, manjkalo jim je urejenega gasilstva. da fe vsak vedel, kal ima storiti. Ce danes pogleda negasilec gasilno društvo pri delu (v resnem rožaru). se . mora gasilcem . naravnost čuditi. Za tujo lastnino se ti ljudje pehajo in trudijo, prvi je mtVker do kože. drugi ožgan, tretji ranjen od opeke ali kakega trama. — in vsi skupaj nimajo od tega nič. samo da drugemu rešijo imetie. Vidite, v tem leži velik kulturni in humanitarni pomen gasilstva! V gasilstvu iznolniuieio ljudje nauke velikega učenika Krista. Vi nravi: »I iubi svojega bližnieea. pomagaj mu v sili. — in bog bo tebi pomagal,« Takšne radevolje žrtve ne najdemo nikjer drugod. Res je. ne prihajajo ljudje ravno nreradi k vajam — ali če sila kliče, pa pride vsak, kdor se ie more odstraniti iz službe. In ne te fizične žrtve in napore zahteva gasilstvo, tudi gmotne. Mnogokrat treba društvo denarno podnreti. mnogo dela treba izvršitj v odbom dostikrat seči v žep. posamezni člani imajo na skrbi upravo premoženja, skrb. da je orodje vedno v redu
in pripravljeno za slučaj sile, — pa radi vzamejo to delo nase, saj vedo, da gre za dobro stvar. To uvidi — hvala bogu — tudi vlada, zato gre gasilstvu po možnosti na roko; samo žalibog, da ne da toliko podpore, da bi se res moglo kaj storiti. Pa upajmo tudi tu na boljše čase!
Zdaj še par rekapitulacij, da preidem na organizacijo gasilstva. Prvi obširen gasilni red je izdala Marija Terezija leta 1750., prvo gasilstvo nahajamo leta 1831. v Sclivvazu. leta 1841. prvo prostovoljno gasilno društvo v Reichstadtu. in nato vidimo, da rastejo povsod gasilna društva, bi rekel, kakor »šolata«. Prvo v Jugoslaviji se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo v Ljubljani leta 1863., toda se ni moglo razvijati; pa že leta 1864. imamo prvo uspešno v Varaždinu in 1. 1870. zdajšnjo Ljubljansko. Nekaj važnega bi tukaj obširneje vpletel: o ustanovitvi prvega gasilnega društva v Ljubljani leta 1863. citiram dobesedno iz »Gasilca« iz leta 1910.. štev 3.: »... Oblasti so vedno bolj in bolj uvide-vale, da je gašenje treba poveriti discipliniranim organizacijam in mestni magistrat se je zato obrnil na telovadno organizacijo »Južni Sokol« (tako se je prvotno imenovalo Sokolsko društvo v Ljubljani) in pa na nemški »Turnverein« z vprašanjem, ali ne bi prevzelo eno ali drugo teh društev gasilni posel v Ljubljani. Nemški »Turnverein« je v dolgovezni vlogi razložil magistratu, da gašenja ne prevzame. »Južni Sokol« pa je z vlogo z dne 1. oktobra 1863 naznanil mestnemu magistratu, da »Južni Sokol« prevzame gasilni posel, ker ima 100 članov, če se mu prepusti naprava gasilnega reda. Obljubil je. da bo častno izvrševal svoj posel in da bodeta brata Jevnikar in Mandič takoj izvežbala 30—40 Sokolov v gasilstvu. — Dr. Costa, poznejši župan, je izdelal gasilni red ... Prvo ljubljansko gasilno društvo se je potemtakem ustanovilo že leta 1863. v »Južnem Sokolu«. toda razviti se nj moglo, kakor je želela sama in kakor je želelo ljubljansko prebivalstvo, ki je simpati-zovalo z »Južnim Sokolom«. Krive so bile predvsem politične intrige — Omenim še. da nam je znano, da je imela mestna občina ljubljanska v francoski dobi (leta 1800,—1814.) že mnogo gasilnega orodja in je morala sama skrbeti za gasilske posle.
Vedno več je bilo društev, ki so pa vsa delovala vsako po svoje. Pojavile so se naravno težnje po medsebojnem stiku in enakem delu. torej na kratko po • višji organizaciji, ki bi nam izdajala natančna navodila za vsak slučaj sile. ki bi informirala včlanjena društva o novejših gasilnih sredstvih, ustvarjala stike med društvi iste organizacije itd. Tako so nastale v bivši A v* striji provincijalne zveze in župe. in leta 1900. so se združile vse te zveze na Dunaju in ustanovil se je avstrijski gasilski savez. ki je obsegal 8 provincljalnjh zvez. — Po svetovni vojni so iz razpadle Avstrije nastale nove države, od katerih nas pa zanima bližje le naša ožja domovina Jugoslavija. V naših krajih, torej v Sloveniji, je bilo gasilstvo že pred vojno precej na današnjem stanju, zelo razvito in delavno. Takoj po razpadu Avstrije se je pojavila potreba po novi zvezi, ker društva, preje včlanjena izven sedanje Slovenije, niso mogla ostati divjaki. In tako se je ustanovila januarja leta 1920 Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani, ki se danes deli v 31 žup. Potom teh žup je danes včla-r.ieno v zvezi 457 društev, bi toraj prišlo na eno župo 14—15 društev. Je pa župa, ki ima 40 društev (Žalec), in na drugi strani župa. ki ima le 6 društev (Kozjanska), — bo to torej treba še nekoliko izenačiti. — Hrvaško gasilstvo je združeno v »hrvaško-slavonski vatro-gasni zajednici«. ustan. 1876.. sedež Zagreb, o srbski gasilski organizaciji pa mi ni nič znano.
Vse, kiar se mi je zdelo potrebno, da vam podam iz razvoja gasilstva, sem vam s tem razložil; le nekaj bi še rad pripomnil. TovarSŠ !Bar16 piše v »Gasilcu« štev. 3. 4 od leta 1918.: »Öasi. ko so se snovala gasilna društva, da so člani s svitlimi čeladami itd delali
parade po Vaseh in mestih, prirejali podoknice in izvabljali sodčke piva dostojanstvenikom, so minuli. Namen gasilstva je visoko vzvišen nad take malenkosti in smešnosti. Na mesto parad je stopila narodna zavest, ljubezen do naroda in svojega bližnjega, plemenitost srca in SoČustvo s trpečim. Kdor danes podcenjuje gasilstvo ali ga motri iz zgoraj navedenega smešnega stališča, podpisuje sebi ubožno spričevalo... Organizacija gasilstva ni nič manj potrebna kakor so potrebne druge strokovne organizacije.« Podpisujem to krepko in sem popolnoma ene misli ž njirfi. Mi nismo za parade in maškarade, ampak za delo in pomoč. Da so pa prilike, ko se mora tudi gasilstvo v kroju pokazati z discipliniranim nastopom, o tem ni dvoma, toda tudi te pril'ike naj se skrčijo. — Mislim, da je organizacija gasilstva pač edina, ki riima sovražnikov, ravno vsled svojega velikega humanitarnega pomena;, se pojavljajo spori, ali vsi ti so le osebnega pomena ali nesporazumljenja ali pa nezadovoljnost z vodstvom, toda stvar (gasilstvo) to ne tangira. Z apelom na še večjo naklonjenost občinstva gasilstvu — končujem.
Na pomoč!	_______
Gasilski domovi.
(Alojzij KržiSnik).
Menda ni gasilnega društva, ki bi ne imelo svojega »doma«, shrambe za gasilno orodje. Večinoma so tudi samo shrambe za gasil, orodje, štiri stene, streha in plezalski stolp. Najbrž doslej v naših društvih niso čutili večjih potreb. Vsi društveni sestanki, seje itd. so se morali vršiti v gostilni, kjer seveda ne smeš sedeti brez pijaie, in tako je prišel na naša društva nečasten odij alkohöltema, češ, pri gasilcih se ne more ničesar opraviti brez pijače. »Gasilci«, ta naziv naglasujejo v mnogih kfäjlh na dvoumen način, kakor da je to le organizacija »pridnih* gasilcev žeje. Tov. Janko Hojan je tudi to rano, ta madež na mnogih društvih v svojem članku »Tovariši gäfcilcl« (Oasilec št. 2—3 iz 1. 1923) primerno osvetlil in prav je imel. Ne prikrivajmo si na naiven, nojev način svojih hib, temveč bodimo pozorni nanje in jih z vsemi močmi skušajmo odstraniti, da dvignemo ugled naše organizacije.
Prva, najnujnejša potreba bi bila, da se nasa društva »svobode tistega obveznega obiska gostilen. Naši gasilski domovi naj bodo to v pravem pomenu besede, ne samo shrambe orodja. Zato je treba, da imamo poleg omenjene shrambe v domu vsaj še eno prijazno sobico, primerno veliko, da bi se v njej lahko sestali vsi društveni člani. Par priprostih miz, omara za poslovne krtjige itd. in peč bi bil ves inventar v njej. Tu bi se shajali k sestankom, sejam, tu naj bi se razvijalo društveno življenje. Nekatera gasil, društva imajo celo svoj gledališki oder. S tem se osamosvoje tudi v tem oziru, da jim ni treba v slučaju potrebe beračiti pri raznih drugih društvih za prostor. Taka Soba poleg odra ali za odrom hi lahko služila za garderobo.
V zadnjem času so začeli v naših društvih gojiti v večji meri tudi petje. To je tudi v organizatoričnem oziru priporočljivo. Iz lastne izkušnje vem, kako dvigne tak pevski odsök: društveno življenje in zavest skupnosti. V taki društveni sobi bi bil tudi prostor za harmonij in pevske Vaje. Že Itak nam očitajo, da na naših prireditvah ni drtügega sporeda kot ples; zakaj bi jih ne poživili s pet-jertj, kjer so darti za to pogoji. Naše učiteljstvo bo tu z veseljem pomagalo, marsikje že vodi uspešno društveno petje. Na župnih ali zvfeznih prireditvah bi se lahko priredile telkme društvenih zborov. S tem bi gotovo le pridobili na privlačnosti.
Kjerkoli se gradi nov dom, naj se torej ne pozabi tildi n& društveno sobo. Saj stroški ne bodo dosti večji. Pi tadi starejšim domom se da taka sobica z lahkoto prizidati. Par društvenih prireditev nam pokrije stroške. Dobiček bo pa v vsakem oziru za dotično društvo kakor tudi za celokupno organizacijo nedogleden.
Društvene in župne vesti.
A. Društvene.
Gasilno društvo v Rajhenburgu je na svojem izrednem občnem zboru izvolilo za načelnika tov. L. Kržišnika, za podnačelnika tov. J. Leskovšika, za tajnika tov. R. Darikota. Društvo ima 40 rednih članov.
Vevško tovarniško gasilno društvo je dne 10. avgusta t. 1. odlikovalo četvero gasilcev s častno diplomo za 40 letno in 8 gasilcev za 25 letno delovanje v gasilstvu. Društvo je pri tej priliki priredilo vrtno veselico v po-čaščenje odlikovancev. Častne diplome je s primernim, v dušo segajočim nagovorom razdelil župni načelnik tov. Barle, tovarna pa je pogostila odlikovance in povabljene goste. Odlikovani so bili za 40 letno delovanje, tov. Tomšič Jos., Miholjevič Fr., Šetina Jak., Arko Prim.; za 25 letno delovanje tov. Fink Al., Tolmajner Fr., Rbežnik Iv., Trtnik Iv., Virant Mart., Cankar Fr., Koželj Iv. in Rojšek Ivan.
Gaberje pri Celju. Blagoslovljenje novega gasilskega doma in društvenega prapora se je vršilo dne 3. avgusta 1924. Pri prireditvi je bilo zastopanih mnogo gas. društev po svojih odposlancih. Pred društvenim domom je došle goste pozdravil gosp. župan Glinšek, v imenu društva in župe tov. župni podnač. Gologranc Konr., v imenu zveze pa tov. Vengust. Vsem so se priredili burni aplavzi. Po sv. maši, ki jo je daroval na prostem g. vikar Juralk iz Celja, je bil blagoslovljen novi dom in društveni prapor, kateremu je kumovala ga. Westenova po svojem zastopniku svaku g. Avgustu Westenu. Slednji je izročil blagoslovljeni prapor tov. načelniku Pušniku, ki ga je takoj izročil tov. praporščaku Ivu špegliču z naročilom, da ga čuva do skrajnosti, kar je slednji tudi s ponosom obljubil, želeč, da bi se zbirali pod njim le možje čistega značaja in' dobrih src. Nato so nastopili otroci dečje Staniče v Gaberju, ki so deklamirali vsak svojo nalogo in to po zaslugi vrle in nad vse pridne učiteljice gdč. Mare Paglajenove iz Gaberja. Po končani nad vse ginljivi deklamaciji se je vršilo zabijanje žebljev, vsalk s posebnim geslom: nato pa je bila prosta in neprisiljena zabava, falkoj po sv. maši se je vsul strašen naliv, in program se ni mogel docela izvesti, moralo je marsikaj izostati. Ker je bila z dežjem tudi veselica na prostem pokvarjena, so se došli gasilci kakor tudi drugo občinstvo razšli z posebnim zadovoljstvom nad tako lepo prireditvijo, ki marsikomu ostane v trajnem spominu.
Paškavas. V lenem jutru dne 21. sept. 1924 so prišlj iz vseh strani z vlaki in vozovi gasilci k proslavi blago-slovljenja novega gasilskega stolpa in društvenega prapora gasilnega društva Paškavas. Prisrčen je bil pozdrav na kolodvoru došlih tovarišev in gostov po gosp. županu iz Šmartna na Paki. Zbralo se ie približno 200 gasilcev v kroju, Hci so zastopali sledeča društva in sicer: Gaberje, Braslovče. Slovenjgradec. Zagorje. Mozirje, št. Jurij j. žel.. Kaplja, Šmartno na Paki. Grajska vas, Šoštanj, Družmirje. Arjavas, Letuš. Velenje, Bočna, Gornjigrad, Žalec ter Polzela (tovarna) med temi Gaberje, Braslovče, Mozirje hrBočna s prapor5. Zveza je bila zastopana no tov. Vengustu iz Celja, župa po tov. Volku iz Šoštanja, ter tov. tajnika iz Slovenigradca. G. Presker, župnik iz Šmartna na Paki, je v lepem govoru orisal vrline gasilcev. ter nato daroval na prostem sv. mašo, po kateri se ie vršilo blagoslovljenje gas. stolpa in na to društvenega prapora, kateremu je kumovala ga. Koroščeva, soproga društvenega podnačelnika iz Gorenia. Kumica je izročila prapor praporščaku s pozivom, da ga čuva do skrajnosti. Pri tej priliki je s primernim riagovorom deklamirala nraporu učenka II. razreda šolsikih sester iz Celja Ana Rozaliia Špegličeva. Na to je pozdravil v imenu župe navzoče tov. Volk iz Šoštanja in v.imenu zveze tov. Vengust. ki je v kratkih, iedrnatih besedah omenil delovanje <^isilccv in vzpodbujal navzoče za nadalino:gasilsko idejo. Čast vsem tov. gasilccm tako tudi požrtvovalnemu občinstvu, ki z vso vnemo podpira vsestranski razvoj prepotrebnega gasilnega društva. Mimohod vsega gasilstva
je pokazal disciplino naših vrlih gasilcev. Po mimohodu se je razvila domača veselica in je gotovo gmotno podprla domače društvo, zlasti, ker je bilo na veseličnem prostoru vse okusno prirejeno in pripravljeno.
B, Župne.
Gasilska župa Slovenjgraška je imela dne 6. julija 1924 za gasilna društva iz marenberškegav okraja župno vajo pod vodstvom župnega načelnika dr. Železnikarja. S kompletnim gasilnim orodjem so sodelovala gasilna društva Vuzenica, Muta, Vuhred in Marnberg. Vaja je pokazala, ”da bi vresnem slučaju bila.,ta društva kos tudi večjemu požaru. 'V	cV
Gasilska župa Grosupeljska je imela dne 28. septembra 1924 svoj občni zbor, rta katerem je bil izvoljen nov župni odbor. Za načelnika je bil izvoljen tov. L. Hude, za podnačelnika tov. J. Štrubelj, za tajnika in blagajnika tov. P. Leban.
Gasilska župa Radovljiška, mora zabeležiti potek delovanja v preteklem letu s popolnim uspehom in napredkom. V splošno zadovoljnost se je obnesel načrt o prirejanju skupnih vaj, 'ki si ga je odbor pričetkom leta zamislil, in sicer: 1. da se za uvod vrši na Jesenicah enodnevni tečaj za trobentače in vodje brizgalnic vseh društev; 2. da se 33 v župi združenih društev razdeli na 7 skupin ter za vsako skupino določi dan prireditve; 3. da si načelniki vsake skupine med seboj določijo poveljnika, ozir. voditelja, kraj in uro vaje. Vaje se vršijo pod nadzorstvo župnega načelnika ali odbornika. Društveni člam so se rade volje in v polnem številu udeležili odka-zanih vaj ter so z zanimanjem sledili znamenjem svojih trobentačev in izvajali delo po načrtu. Nadalje je župa praznovala več slavnostnih prireditev: 25 letnico na Boh Beli, 3Ü letnico v Kamnigorici, 30 letnico v Gorjah, razvitje prapora v Ratečah, 20 letnico v Ljubnem in 20 letnico v Ribnem. Vse te svečanosti so se vršile v najlepšem redu, posebno naj omenjamo ono na Boh. Beli in v Gorjah, ki sta bili prava gasilska manifestacija. Gasilci, kakor tudi občinstvo je posetilo prireditev v ogromnem številu; pazno in: s solzami v očeh je sledilo govornikom ter pritrjevalo, da so potrebna in podpore vredna edino le gasilska društva. Župa je imela svoj redni občni zbor dne 6. julija na Boh. Beli. Ob polni udeležbi zastopnikov društev je tov. načelnik uvodoma povdarjal, da je za gasilca najbolj važen' občni zbor, ki nam daje priliko, da se -moremo pogovoriti o našem delovanju. Nadalje je načelnik obširno poročal o vedenju gasilcev, o vajah, o postopanju s političnimi oblastmi itd. Potek 2 uri trajočega zborovanja je bil živahen, poročila zanimiva in poučljiva.
Savska gasilska župa. Gasilska vaja Savske gasilske župe v Št. Vidu pri Ljubljani se je vršila dne 3. avgusta na Vikerčah pod Šmarno goro. Vaje se je udeležilo 10 gasilnih društev s svojimi brizgalnicarni. Vaja je imela namen udušiti in lokalizirati namišljeni požar na velikem gospodarskem poslopju in bližnjih stavbah obsežnega posestva pri »Bačniku« na Vikerčah. Točno ob pol tretji uri popoldne naznani ogenj strel in plat zvona. Domača brizgalnica (društva Sp. Pirniče) je bila mahoma na po-žarišču in je po preteku 2 minut metala vodo iz bližnjega studenca. Po preteku 10 minut so bili na mestu že tudi gasilci sosednjega društva Zg. Pirniče, ki so jemali vodo iz rezervarja na dvorišču gosp. Fijale. V kratkih presledkih so prihajale oddaljenejše brizgalnice društev Tacen. Preska, Vižmarje, Št. Vid, Gameljne. Rašica, Staneče in Medno. Ker ni bilo na razpolago zadostno vode iz bližine, jo je bilo napeljati iz 1200 m oddaljene Save. Po navodilih župnega načelnika so se porazdelile brizgalnice po Skrajno slabem vijugastem im ponekod 50 do 60 m napetem terenu in dajalo vodo iz brizgalnice v brizgalnico. razdvojna cev je dajala končno vodo v dve brizgalnici. Prva je brizgala po preteku 24 minut, druga pa po preteku 30 minut po izbruhu požara. Tako se je posrečilo po preteku zadnjega roka metati vodo na goreče objekte od štirih strani. Vaja je bila zelo zanimiva in je ponovno pokazala dobro voljo, po-
žrtvovalnost in veselje, pa tudi izredno izurjenost in disciplino naših vrlih gasilcev. Vsa čast našim tihim junakom! Drugi del vaje, ki bi se imel vršiti z posameznimi briz-galnicami v vasi Sp. Pirniče, pa je moral vsled slabega vremena izostati.
Nadalje nam omenjena župa naknadno poroča, da je Savska gasilska župa prvikrat proslavila praznik sv. Florijana dne 5. maja t. 1. s službo božjo v Št. Vidu pri Ljubljani. Slovesnosti se je udeležilo 300 gasilcev v kroju. Z godbo dravske divizije in z gasilskim praporom društva Podutik-Glince na čelu se je razvil sprevod po vasi do gasilske shrambe, kjer je bilo odlikovanje 14 zaslužnih gasilcev. Slavnostni govor je imel tovariš Kržišnik iz Preske. Po župnem občnem 'zboru, ki je bil v šoli, se je razvila na vrtu pri Jagru v Št. Vidu ob sodelovanju vojaške godbe in gasilskih pevskih zborov Preska in Vižmarje animirana ljudska veselica, ki je potekla v splošno zadovoljnost vseh udeležencev.
Požari.
Gasilno društvo v Nadgorici nam piše: Dne 7. t. m. je železniška lokomotiva užgala slamnato streho na hlevu posestnika Ivana Lapa v Dobravi pri Črnučah. Ogenj so takoj opazili sosedje in alarmirali domači gasilni društvi (v Črnučah in Nadgorici), ki sta bili v 20 minutah po izbruhu požara v akciji. Še preden sta dospeli društvi na gorišče, je plamen objel že tudi zraven stoječo hišo, ki je bila istotako krita s slamo.
Ker prizadeti posestnik ni stalno uporabljal hleva in hiše, sta	bila goreča	objekta	k sreči	prazna. Najprvo
smo branili	tretje, 20 m	dolgo,	zraven stoječe leseno in
s slamo krito poslopje, ki je bilo od tal do vrha napolnjeno s senom in slamo. Pripomniti moramo, da sta bili strehi od hiše in od ognja obvarovanega poslopja oddaljeni samo za dva metra. Gotovo bi bila pogorela cela Dobrava, če bi ne bilo brizgalnic pri rokah.	»
v Opoldne je bil požar popolnoma udušen. Na pomoč je prihitelo tudi gasilno društvo iz Ježice, ki pa ni stopilo v. akcijo, 'ker je bil ogenj že omejen.
Ga silno društvo Pšata je dne 19. novembra 1924 s svojo novo vozno brizgalnico častno prestalo svoj ognjeni krst. Okrog polnoči je namreč izbruhnil velik požar	v valjčnem	mlinu na Študi.	Dasiravno je ta
kraj precej	oddaljen od	Pšate.	vendar	so bili naši vrli
gasilci v hipu pripravljeni-za pomoč ter odhiteli na kraj nesreče. Kljub oddaljenosti so prispeli prvi k požaru ter se z največjo vnemo lotili težavnega reševalnega dela. Na pomoč jim je prihitelo tudi gasilno društvo iz Damžal in s skupnimi močmi se jim je končno posrečilo omejiti razsajajoče plamene.
Gasilno društvo na Pšati je sicer še mlado društvo, vendar pa polno navdušenja in krepke volje za vzvišeno gasilsko idejo. Tako je prav, vrli gasilci! Le pogumno po začrtani poti in kmalu bo plačana vaša izborna briz-galnica in tudi gasilski dom se bo dvignil v vaši sredi ter se napolnil z vsem, kar potrebujete v tolažbo in pomoč trpečemu prebivalstvu.
Raznoterosti.
Netaktnost. V zadnji številki »Gasilca« smo ožigosali pod tem naslovom neimenovano gasilno društvo in nekatere tudi neimenovane gasilce. Na prošnjo gasilnega društva v Stari Vrhniki lojalno izjavljamo, da pod tem naslovom ni bilo mišljeno omenjeno gasilno društvo.
Smrtna kosa. Dne 5. septembra t. 1. ie umrl pri Sv. Lovrencu na Pohorju načelnik tamkajšnjega gasilnega društva in nadučitelj v pok. tov. Miha Moge. Blagopo-kojni je deloval v društvu od leta 1877. kot tajnik, kot načelnik in kot župni funkcijonar. Čuden slučaj je, da je tov. Moge umrl ravno na dan. ko bi bil odlikovan za dolgoletno delovanje. Pri pogrebu so bila zastopana vsa
gasilna društva mariborske župe. Slava spominu! Na-mestu treh sta bila odlikovana le dva gasilca, tov. Sta-pajnik in tov. Skače j.
Nočna gasilska vaja. Gasilno društvo v Loškem potoku je imelo pred kratkim nočno gasilsko vajo s fingi-ranimi ovirami. Temna noč, plat zvona, izgubljen ključ orodišča, nobeden obveščen o vaji. pa vendarle vaja! Vajo, pod strogo kontrolo o prihodu gasilcev, o kontroli ovir. o porabi časa za razvoj, je vodil društveni poveljnik tov. Knavs z njemu lastno spretnostjo. Vaja se je nepričakovano hitro in v najpovolnejšem redu izvršila. Orožništvo je pri vaji sodelovalo in je veliko pripomoglo k temu, da se je vaja v takem redu izvršila.
Starosta tov. Barič odlikovan. Poljska gasilska zveza — Glöwny Zwiazek Strazy Pozarnych w Warsza-wie — je podelila tov. starosti Barlčtu zvezni zlati znak s častno diplomo.
DaaaDDaaaaDaDDaaaanaaaaaDaaaaDaDnDaaDaaDODB
/a>
fesoy»£«vSP*v
V
vrste, mehanične ras-tezalne in kjukaste.
Največje specijalno podjetje v Jugoslaviji:
R. Dežma in drug, Zagreb
Iliča štev.: 65. — Telefon interurban štev.: 1412.
Krojne gasilske potrebščine, čelade, pa-"A sove> znake. Cevi: ® konopne in sesalne najfinejše kvalitete; brizgalnice: ročne, motorne in avtomo-bilne; lestve: vsake
aaaDDaaaDaaaDDDDonaaaDDDaanaaaaaaananaaDanD
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
Filip Bizjak,
krznar in izdelovatelj čepic
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od «Graške vzajemne zavarovalnico“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse" ves njih kupčij ski obstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
M. FROHLIH CELJE
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
L
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
J
■
■ Pri zavarovanju predmetov proti požaru j in pri ži vij en s kem zavarovanju, zavaro-
■ vanju otroške dote in pogrebnih stroškov
■
■
S	vpoštevajte	edino-le
I yZAJEMNO ZAVAROVALNICO
i
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17,
■ ki Vam nudi najugodneje pogoje.
Ipe<iiali|tzagaiil$ke čepke
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po nafniijl ceni
dobavlja
Martin Orehove
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
Največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov
se dobi pri tvrdki
I. WANEK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
na drobno in na debelo, po najnižjih cenah.
il 1111 Ul
(GRADSKA ŠTEDI0N1CA)
V LJUBLJANI
Stanje vloženega denarja preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
m
Gasilna društva!
fPVl VI Sli
m Predno kupite, oglejte si
tt
O
N
O a
*
impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4.
H
O
N
O
70
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke vrvice, čepice, čelade, blago sa obleke; Izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna, lestve: kljukaste, rastezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in »Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno.
Cene primerne, daje tudi na obroke.
t
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
Delnllka glavnica:
Din 50.000.000
Skupna rezerve:
nad
Din 10,000.000
Centrala:
LiublJana, Dunajska c.
Podružnice:
BreZIce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Brzojavni naslovi BANKA LJUBLJANA
Telefon tt. 261, 413, S02, S03 In SO 4.
PT SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
  niiif!,..
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Assicurazloni Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
..................Tvrdka.................
j ANT. KRISPER, Ljubljana |
j............. Mestni	trg 21, ...........j
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljie kakovosti po znatno znižanih cenah.
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 31.
SVITA VY
Č. S. R.)
WIEN
I. Neškudla, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25
0
Ročne osvtiegasne naprave „EXPRESS“. Konopne cevi za brlzgalnice.
Gumijeve cevi za vodo, vino i dr
E£2 BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska c. 21.
Zastopnik tovarne:
Pneumatika
za automobile, motocikle in becikle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za automobilne strehe in vozove.
Podpetnikl.
A. KASSIG l,ltelov"nie 6epic’
T TTT¥"1T T » »T » i	ZALOGA
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. .	. ..	. .vX.
krojnih potrebščin
USTANOVLJENO 1880.
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice,
fumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in epice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste i. t. d.
Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpežnosti, lahkoti in eleganci. r
Naramki vseh vrst, lastnega izdelka, fino izdelani in trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno ln povečano.
Vsem p. t. gasilnim društvom priporočava se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloživa vzorce kakor tudi načrte franco in gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
Ustanovljeno leta 1820.
Specijalna tovarna brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih In parnih brlzgamic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
R. A. Smekal d.z o.i.
Slatlfiany pri Chrudinu
Čechy na Hanč Morava
osrednja tovarna:
Praga-Smichov
Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje:
Podružnica i
Tarč Sv. Martin
Predilnica konopnih cevi
Predpisana četverokolna brlzgalnica na peresih z enim ali dvema cnrkoma; močan pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice
KteBBfg»
Brlzgalnica kombinirana z motorjem
Smekalov extinkter “METEOR“
Čelada
Prekon štrukelj a starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah
Dvokolne snemalne brizgalnice
Motorna dvokolna brlzgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki pritisek
Dalji iidilojimo ui ostalo gasilsko orodje in polrebilini kakoi: Čelade, pasove, sekirice, ročne in vtkanim lesi« najnovijie vrste. Delavni in slavnostne oblake, lepite in gasilske mamke pi mjniljl nub. Vozove za {kropljenji nlic, vozovi za uvi in lestve. Telovadno orodje za Sole
in dnsltva. - Oblima in gasilnim druitvom olajiani plačilni pogoji. Hai zastopnik potuje vsak mesit v Jugoslavijo; obisk istega brezplačen
Postrežba locna
Za vse stroje še jamči.
Ustanovlie.no leta 1820.
Z 2
rnc
Avtomobilna brlzgalnica
Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva)
Cene solidne
wa
Mß
l\*£y
Četverokolna normalna brizgalnlca.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, meha-
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSillAUER, Line ob Donavi
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanjej cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23
Postrežba tožna.
Naia devlza je:
Gasilstvo zadovoliti!
Cevi; sesalne, spiralne in konopne (znamka E;) čelade usnjate, medene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gesiiske znake in gumbe sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpočije takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagreb
Cene zmerne.
Zastopstvo tovaren:
I,
Linz ob Donavi in
Lohnei-Roienliaiiü
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Mm M
Zagreb
Gunduličeva ul. br. 23
Četverokolna bencinska brizgalnlca.
nične lestve, gasilske čolne
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
H
.
I
I
1
. I
Specijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalnice, orodje, cevi, obleke, znake.
Specijalist v vseh gasilskih zadevah.
MILINKOVIČ & Co.
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 7
Priključeno:
elektrotehnično podjetje, motorji, elektromaterijal, žarnice i. t. d.
D
D
št ti ■'	•*
«J» •‘fifis
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močan pritisk vode.
Vozna brentna točna brizgalnicai Jednostavno brizgajoča
Normalna
spojka.
Dvokolna brizgalnica pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma v treh veliko»tih od 200 — 355 Vmln.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri naisolidnejSI izpeljavi.
Gobčnik.
Postreiba točna
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana'
Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
12	0	ASI	L	EC
n n —h USTANOVLJENO 1767. n-----------------------------------------na
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	.	.	Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
Telefon št. 142 in 230.	Brzojavi:	STIL.	Te,efon	#t	g
Priporočajo svoje naj modernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst kakor: VOZne četverokolne in dvokolne; snemalna četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice Z in brez zračnjaka ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.