Mi se pa drsamo
Ob letošnjem prvem sne-gu so se naši vrli komunalci in ostali Ljubljančani izre-dno potrudili. Ulice in ploč-niki so bili vzornoočiščeni, kot se dobri in organizirani sodobni zimski službi spo-dobi. Njihovo učinkovito akcijo smo hvalili vsi po vrsti; celo predsednik SML dr. Marjan Rožič jim je izre-kel javno priznanje.
Potem  je zopet snežilo.
Tokrat so odgovorni malce zadremali na lovorikah in bela odeja je dlje pokrivala cestne površine in pločnike našega mesta. Kersejemed-tem temperatura v višjih zračnih plasteh nenadoma povzpela nad ničlo, so nas začele močiti debele dežne kaplje, ki pa so ob stiku s premrlo zemljo sproti zmr-zovale. Snežna belina je kmalu izginila in se spreme-
nila v kristalno površino, gladko kot ogledalo. Nasto-pila je poledica.
Pred debelo ledeno plosk-vijo na prenekaterih pločni-kih in cestiščih so celo vrli komunalci nemočno dvigni-li roke, da o odgovornih sta-novalcih sploh ne izgubljam besede. Morda bi bilo zani-mivo v teh dneh malce potr-kati na vrata oddelka za po-škodbe ljubljanske polikli-nike in prešteti vse nepo-trebne zlome, zvine in pad-ce, ki so nastali kot posledi-ca naše »zimske« malomar-nosti, brezbrižnosti in ne-zavzetosti. S skrajno mero previdnosti, spretnosti in izurjenosti v padanju se člo-vek srečno prebija po zale-deneli Hradeckega cesti, kjer je prenekateri izmed oz-kih pločnikovše povsem ne-prehoden. Tudi na Petkov-škovem nabrežju bi človek marsikje varneje zakoračil po gladki površini z drsalka-mi, kot pa v zimskih čevljih, pa čeprav z novimi podplati. Celo dobršen del živilskega trga je bolj podoben drsali-šču, kot pa sodobni nakupo-valni površiiu. Škoda, da se
kdo izmed številnih proda-jalcev še ni domislil, da bi kupcem ponudil dereze, kot preizkušeno sredstvo varne-ga nakupovanja na ljubljan-skem živilskem trgu!
V novoletnih dneh je tudi Čopova ulica vneto preizku-šala našo stabilnost, ko smo se sprehajali med stojnicami in uživali ob glasbi, ki je do-nela iz bližnjih zvočnikov. Izredno nevarna je tudi Kri-stanova ulica, kjer pa so bili stanovalci bližnjih blokov toliko pametni in uvidevni, da so očistHi vsaj pločnike in tako obvarovali pred nevar-nostjo vsaj pešce in kolesar-je. Žal pa se tedaj nihče ni utegnil spomniti voznikov, ki na poledenelem cestišču ne morejo krotiti svojih je-klenih konjičkov.
Ta in vsa podobna kritična ledena področja v našem okolišu (podobnih primerov je nešteto tudi na področju drugih občin!) sedaj potr-pežljivo čakajo odjuge. Ta-krat bo problem poledenelih cestišč in pločnikov zopet rešila narava sama, brez na-šega sodelovanja in posre-dovanja.
Vendar ne smemo pozabi-ti, da bo kmalu spet snežilo. (Od toplega pomladanskega sonca, ki bo ugnalo zimo, nas loči še nekaj krepkih mesecev in zima nam jo bo medtem še prav pošteno za-godla!) Se homo takrat do-volj zgodaj osvestili in zgani-li ter zavihteli lopate? Ali pa se bo naše malomarno odla-šanje, kot že večkrat doslej, spet končalo z razmišljeva-njem o potresanju pepela, žaganja in soli ter o drsal-kah? Navsezadnje pa tista misel v derezah niti ni tako pretirana...
Nadka Mazi