Lisi m koristi 4*Uv> aksga Ifudaiva D«Uv*
cl «o o p ra v IčanI do v»«H« kar product ra|o.
This papar la davotod lo ths intaraata o! tha working olaaa. Work-«ra ara ontltlod to all what t Kov producá.
Enured m ••«ond-oia« HtlMr, Oao. t, IHIT, a» tfc« poni offtc. »t ChlMgo III. u.d.r th. Act of OoBfr««* oí Mareh lr«i. 1*79
Offici: 4001 «. 31. Str., Chican. III.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE1
gr=r~—T- ■-=-	.j
naitavllko v oklopa|u-ki so naKa|a polog va-Saga naslova. prllopl|o* naga spoda| ali
na ovitku. Ako	)
|a itsvilka . . tsda| vam s prihodnjo ttsvilko natsga lista potato naročnina. Prosimo ponovita |a tako|.
Stev. (No.) 394.
Chicago, 111., 30.marca (March) 1915.
Leto (VoL) X.
Zalostinka nad grobom mrtve Internacfonale.
Premalo je trobent in bobnov na svetu da bi izrazili dovolj hrupno vse veselje dobrih "prijateljev" dela vat va, ki so prepričani ali pa vsaj hlinijo prepričanje, da je lntemacionala mrtva. Vojna jo je desorganizirala, države so jo zmedle, patriotizem jo je uničil. Kajzer Viljem in mož Berte Kruppove, nadškof eanterburski in pekovski mojster Zgiimajkruh, nacionalni prerok Wolf in najzabitejši Ahasverček skačejo, plešejo in po jo: lnteniacionala je mrtva!
Postaninio torej od prvega do zadnjega zopet aami nacionalni šovinisti; porinimo kazala na uri nazaj in vrnimo se v pretekle čase, ko je narodno sovraštvo veljalo za čast in velikost. Kajti lnteniacionala je mrtva. Njem polom je pokazal, da je nemogoča. Ideja mednarodnosti nima realne podlage ...
Človeku bi moralo biti sram, da je človek; vsa vera v razvoj in napredek bi morala poginiti, če bi bilo to resnično. In vse, kar nam sedaj prikazujejo kot ideale in visoke cilje,( ne bi bilo toliko vredno, da bi človek kihnil, če bi bila lntemacionala res skrušena.
Mi verujemo/ v razvoj in v napredek — eno se namreč vjeina z drugim in eno je brez druzega nemogoče — verujemo v napredek in razvoj, ker je vsa priroda, kolikor je poznamo, vsa zgodovina življenja, vsa zgodovina človeštva mogočen, neovržen dokaz razvojnega zakona; in kjer je razvoj, mora biti napredek. Črta napredka ni vedno in povsod ravna, tuintam hodi evolucija po ovinkih ali pa križem kražem; ali kot čisti dobiček vseh bojev, stremljenj zmešnjav in vsega dela ostaja vselej kos napredka. Od postaje do postaje se poriva človeštvo naprej. In le kdor »luži napredku, služi človeštvu.
Pa prihajajo ljudje, ki hočejo veljati za napredne, in nam žgole, da je lnteniacionala mrtva! S pijanim veseljem pojo to pesem, pa si potrkajo na prsi, češ: Mi smo napredni! In nato se gredo družit s farji — ker so napredni...
Ali še prodajamo platno pa kažemo prst in navihano pojemo: Ta pa nima srajce? Niamo li h. prišli toiik .»v»Uta,. da bi znali mobilizirati svoje možgane, kadar je treba misliti! ^ Vsi skupaj se včasi radi pobahamo, da smo ^odrasli. Celo najpobožnejši med pobožnimi ne verujejo dobesedno v bajko o raju in Adamu. 'Kdor pa se je kaj zanimal za znanost in njene, dokaze, ve da se je sukala zemlja na miljone let okrog svojega sol n ca, ne da bi bil človek dihal njenih žg^ih plinov, plaval po njenih morjih in naposled hodil po njenih hribih in dolinah. Na miljone in miljone let je minilo, odkar •se je prvo organsko življenje pojavilo na našem, planetu, pa do tinte ga časa. ko se je asimiliralo eksistenci na suhem. In zopet so minile neskončne dobe, preden se je porodil prvi primitivni sesavec. Tn brez konca in kraja je bila pot, ki je držala od njega do prvega bitja, ki se je z rokami posluževalo prvega orodja, neobdelanega, v prirodi pobranega kamna. In od tistega časa do danes je steklo najmanje miljon let v večnost.
V	tem dolgem času, o katerem si ne more omejeni človeški duh niti pravega, jasnega pojma napraviti, se je tisti divjak, ki nam je v zasutih jamah zapustil sledove in dokaze svojega ka-nibalizma, razvil v sedanjega civiliziranega člo-
eka. V divjih neorganiziranih tolpah se je nekdaj klatil po svetu in vsak neznanec mu je bil sovražnik. Čuti, ki jih danes imenujemo človeške, so mu bili neznani; o usmiljenju je vedel toliko kolikor volk, ljubezen do bližnjega bi se mu zdela smešna, pridobivanje hrane za svoj želodec in zadošča nje spolnosti sta bila njegova e-dina nagona.
Ali ljudje si) se začeli zbliževati; organizirali so se rodovi, nastale so prve občine, razvili so se narodi, ustanovile so se države. Potreba skupnega življenja in z njo vzporedno se razvijajoča kultura in civilizacija je odstranjevala sovraštva, ki so se nekdaj zdela naravna, in pletla je med ljudmi tesnejši- in tesnejše vezi.
V	zadnjem stoletju se razvija ta proces z orjaškimi koraki. Prometna sredstva našega časa so ovila vso zemeljsko oblo z gosto mrežo, zmanjšala naš svet, skrajšala daljave, preskočila meje. Moderna industrija in z njo spojena trgovina potrebuje široko polje; vsa zemlja ji je komaj dosti velika. V službi sodobnega dela je neprenehoma sto in sto tisoč ljudi na potovanju; selitev narodov ni bila nikdar tako velika kakor v naših Časih. Ob gospodarskih stikih, ob znanstvenem in umetniškem delu se ljudje boljinbolj seznanjajo in zbližujejo.
V	času naših očetov so bili še Turki eksotičen narod. Persijci, Japonci, Kitajci so nam bili kakor ljudje z dnigih zvezd. Kje je dane«, ko je tako majhen parod kakor slovenski, razsut
ka * po Kvropi, severni in južni Ameriki, vzhodni A-ziji, Avstraliji Zelandiji, Egiptu, Kaplandu, strmeče začudenje, če pridejo Bedvini ali zamorci
v Ljubljano?
Slep mora biti, kdor ne vidi niti, ki se raz-vija ml prvega pojava človekovega ns zemlji
skozi vso zgodovino do naših dni in kaže smer v bodočnost. Od splošnega sovraštva drži naša pot v splošno solidarnost; od človeka posameznika vodi črta v skupno človeštvo«
Če to ne velja, tedaj se je vsa zgodovina lagala. Tedaj »ploh ni nobenih ciljev, nobene smeri, in vse življenje je le neumen dirindaj, blazen vrtinec, v katerem plešemo kakor tuleči derviši in smo dvakratni norci, ker si v svoji norosti domišljamo, da smo pametni in modri.
Ali če bi bilo tako, odkod naj bi se tedaj »ploh vzeli kakšni ideali in za kaj naj bi se človek ogreval, ne da bi se sam iz sebe delal bedaka? Kakšna-grozovita neumnost bi bila tedaj vsaka požrtvovalnost? Kaj bi tedaj ostalo druzega, da bi moglo veljati za pametno, kakor skrajna sebičnost in porvratek v dobo, ko je imel le boj vseh z vsemi svojo ceno?
Tedaj pa bi morala biti tudi avtonomna Slovenija, Jugoslavija in vse, kar smatrajo sovražniki Interjiaeionale za veliko in vzvišeno, v
resnici neumno, blazno, ne vredno, da bi človek za vse to mignil z mezincem.
Toda zakon razvoja ni fantazija kakšnih raagretih šarlatanov, in iuiodrovana vera kakšnega reklamnega evangelista. Tisoč in tisoč dokazov ga potrjuje. Ce velja za vso vesoljnost, mora veljati tudi za človeški rod. In ta zakon ne more voditi našega plemena nikamor drugam kakor v solidarnost vseiga človeštva, lnteniacionala je mrtva! Kj, če bi se z besedami ubijalo! Kaj ne bi bilo že vse mrtvo, če bi trditve in fraze morile. Kopernikov nauk je bil "mrtev," Galileja si citirali pred tribunal, (Jiordanna Bruna so sežgali; zemlja se kljub temu suče okrog solnca in sama okrog sebe in mesec jo spremlja.
Uničite železnice in parobrode! Razrušite tunele skozi gorske velikane! Razbite vse stroje sveta! Zgradite državne, deželne, narodne meje, višje od (Jaurisankarja in Montblanka! Sežgite vse zrakoplove in aeroplane! Pomendrajte vse ti-
Franc Jožef skrbi za ljudstvo.
[Copynebi: lil*: By John T. McOutcbeon 1
Časopisi poračajo, da je avstrijski cesar ukazal, naj se po cesarskih nasadih pogejejo živila, ker jih primanjkuje v Avstriji.	Krom Chirago Tribune.
Svoboda je organizacija.
Ničesar na svetu, ničesar v življenju ni brez pogojev. Da more trava rasti, mera biti njeno seme v zemlji, ta mora imeti dosti vlage in potrebne hranilne snovi. Da more padati sneg, mora biti zrak dovolj nasičen z vodno paro in temperatura mora pasti na zadostno nižino.
Tudi svoboda ima svoje pogoje; če se ne izpolnijo, je ni.
Svoboda je poglavitno družabno vprašanje. Da pridem na svet in da moram umreti, je priro-den zakon, katerega ne more nihče izpremeniti. Nikdar ne more segati moja svoboda tako daleč, da bi mogel živeti brez hrane ali pa da bi mogel s svojo telesno močjo letati po zraku kakor metulj.
Svoboda, ki je za Človeka na svetu mogoča, se tiče vzajemnega razmerja med ljudmi. Stvarno ni vprašanje svobode nič druzega kakor vpra Sanje, katera organizacija človeške družbe je naj-, popolnejša, najboljša.
Čim bolje je družba organizirana, tem večja je njena sila v boju s prirodo. Kajti njene raztresene moči so tedaj koncentrirane in se lahko porabijo z največjim mogočim uspehom, da postane človek neodvisnejši od prirode, to se pravi, da se pomnoži njegova svoboda.
To je ena stran; druga je pa ta, da se v skupni organizaciji družbe razmere lahko tako urede, da ni nikomur treba hlapčevati, ampak da so vse odvisnosti enake in vzajemne.
Zastonj ni življenja; plačati ga je treba z delom. Življenje je pravica, delo je dolžnost. Če uravna družba razmere tako, da so pravice in dolžnosti enako razdeljene, je ustanovila največjo svobodo, ki je v človeškem življenju mogoča.
Ce se pogleda svoboda z zdravimi očmi brez naočnikov, se pokaže popolnoma stvaren, enostaven problem, ki ni nič druzega kakor problem organizacije. Socialno vprašanje.
Danes je jedro tega vprašanja gospodarsko Kar obsega gospodarstvo, kruh, streha, obleka, je pogoj življenja. Družba, ki bo znala rešiti gospodarsko vprašanje, bo šele sposobna za višje cilje kulture, to se pravi za novo, povečano svobodo.
Do teh ciljev ni poti brez socializma.
Pravičnost kapitalističnega sistema se krasno izraža v tem, da je "zaslužek" posameznega kapitalista, lastnika podjetja, nekolikokrat večji od zaslužka vseh delavcev, ki delajo v dotičnem podjetju. Kapitalisti imajo izgovor, da riski-rajo svoj kapital, delavci pa ne. Toda ne riski-rajo ga zato, da bi imeli delavci zaslužka, ampak zato, da imajo sami dobiček.
Izkušnja kaže, da je njih riziko navadno prazna beseda. Če bi res toliko riskirali, ne bi bilo sedaj na miljone brezposelnih v Ameriki. Oni že vedo, kdaj se jim izplača vlagati kapital v obrat ;Čim mislijo, da se ne bi izplačalo, zapro tovarne, brez skrbi, Če bodo delavci umirali od lakote.
»karstvo! Izpulite iz vseh glav vse znanje o parni sili, elektriki, o motorjih, o brzojavu, o telefonu !
Tega ne morete. In če bi mogli, bi morali še vsem možganom vzeti sposobnost mišljenja vaem očem vid in vaem ušesom sluh, da ne bi mogel človeški um nastopiti še enkrat poti, po kateri je nujno moral priti iz starodavnima barbarstva v moderno civilizacijo.
Tehnika, industrija, -trgovina, umetnost, znanost, vse to inteniacionalizira svet. Vssk izum Edisona ali Tesle, vsak nov pomorski velikan, vsak nov trust, vsaka nova šola, vsako novo zdravilo je sredstvo pospešene internacionalizacije.
. ^Socialistična, delavska lntemacionala je da-nes armada proti kapitalistični armadi in jutri bo to solidarno človeštvo. Kajti socialistična lntemacionala je poklicana, da izpolni ukaz zgodovine in odstrani zapreke, ki še ovirajo združitev in enotnost človeštva.
Tudi socialistična lntemacionala ni umetna iznajdba. Združitev proletariata v mogočno mednarodno enoto za boj proti kapitalistični In-ternacionali je naraven rezultat razvoja in neizogibna posledica splošne tehnične, trgovske, industrijske, kapitalistične internacionalizacije.
Ako bi mogla pasti na socialistično Internacionalno taka slana, da bi jo zamorila, bi bila to huda izguba časa, ali druzega nič. Zakaj pod pritiskom internacionalnega kapitalizma bi morala zopet vstati iu se organizirati. Če pridete z ognjem preblizu smodniku, se mora vžgati in eksplodirati. Dvakrat dva je vedno štiri. Kjer se zasveti luč, plešejo mušice okrog nje.
Toda strup, s katerim je svetovna vojna hotela umoriti Inteniacionalo, je bil preslab za njen organizem. Povzročil je nekoliko bolezni; treba bo nekoliko zdravil, morda nekoliko operacij, ampak mrtva ni lntemacionala. Ne le da živj še žilavejša v nevtralnih deželah ; dokler i-mamo v bojujočih »e državah take sodruge kakršni so ruski in srbski, dokler dajejo angleški socialisti take zglede, kakršne opazujemo vsak dan; dokler je Vamlervelde, kljub temu, da je član belgijske vlade, skrajno objektiven na vse strani, je presmesna kratkovidnost govoriti o smrti Intemacionale. In če bi bil na Nemškem en sani Liebkiiecht, in če bi bile vesti o frater-niziranju nemških, francoskih, angleških, ruskih vojakov med zakopi le osamljene epizode, in če bi bila tolažilna pisma ruskih, francoskih, nemških mater le izjeme, so to vendar dokazi, da lntemacionala živi.
'Vojna je pahnila Internacionalo v krizo; to je res. Toda ni li vsak izpor, vsaka stavka kritična za delavsko organizacijo? Zavezniki so izgubili vso Belgijo, tretjino Francije, polovico Poljske; pa ne. verjamejo, da so poraženi. In mi naj verjamemo, da smo ubiti, pokončani, ker še nismo dosegli zadnje zmage»? Ker je sovražnik tualitani dosegel kratek lokalen uspeh?
Ce je lntemacionala res v krizi, tedaj ni naša naloga, da jo sujemo, kakor da bi jo hoteli I>ojH>lnoma pahniti v prepad, ali pa da pretakamo solze ob njeni postelji. Med nami in bojišči je še precejšen kos svet» in ta oddaljenost nam omogoča, da opazujemo dogodke objektivneje kakor tisti, .ki «jih jet zločin monarhov in njih poprednikov zapletel' v blazno krvavo kolo. V tej distanci si lože ohranimo mirno kri. In ker smo v srečnejšem položaju, nas bo lntemacionala, kadar bo konec vojne ali pa morda še prej posebno nujno jMitrebovala.
Mi moramo biti pripravljeni, da se bo izmučena armada socializma v Kvropi lahko opirala na nas. To stno.povedali že ob začetku vojne in od dne do dne se bolj izkazuje ta resnica. Tem važne je pa je, dir ostanemo kljub vsem homati-jam in zmedam pravični in do skrajnosti načelni.
&e nikdar m imela Amerika ravno z ozirom na Internacionalo tako važne naloge kakor v sedanjih časih. In »e nikdar ni bil položaj ameriškega socializma 'in njegov pomen tako znamenit ktokor sedaj.
Razuntega da je Amerika nevtralna in da je velika, prihaja v p,ošftev, da so v njeni socialistični armadi zastopane vse narodnosti. Ameriška socialistična stranka je že sama zase kos Intemacionale in njena beseda bo tehtala, kjer se bo sklepalo o bodoči usodi svetovne delavske Tn-ternacionale.
Tehtala bo tem več, čim bomo močnejši. Vse nam torej veleva, da ostanemo načelni, pa da napnemo vse Rile na delu za svojo organizacijo. Agitirati, organizirati, izobražavati, dramiti za-s|>anee — to je. sedaj naša naloga.
Če je lntemacionala oslabljena, jo hočemo okrej>čati. .Če je bolna, jo hočemo ozdraviti. Kajti vsem delavcem brez razlike narodnosti je potrebna kakor ptiču zrak in ribi voda. V njej je naša sila, v njej je pravičnost, v njej je svoboda. V zvezi vseh narodov bo svoboden vsak narod: v solidarnosti človeštva bo užival pravico vsak človek.
Živela Tnternaeionala!
* " PROiiE GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.
Ko HO drvarji zagledali neznanega gosposkega človeka, so prenehali z delom ter dvignili glave. Vilar jo korakal k ognju, kjer ae mu je, pri-šedši iz kolibe, pridružil delaven človek z osmo-jenimi visečimi brki.
4 * Kdo ait" je vprašal inženir ter priai onil
puško k steni.
Kakor vprašanje, tako je bil tudi odgovor
alovenski. "Kuhar."
"Ali me kaj poznaš? Veš, kdo sem t"
"Nič ne vem."
"Jaz sem za inženirja postavljen tu pri vas. "
"Aha ... so pravili, da pride želir. Zatvor-nieo bo treba premakniti za 50 metrov niže, pa to prestavimo lahko brez ielirja. Tako so rekli go-apod Birkov."
Vilar se je nasmehnil ter pogledal po prostoru. Drvarji so sbrtrftopet polotili dela.
"Kje si pa ti donfia?"
"Z Oorogranskega. Jaz sem Janez Glavač, po domače Mrkezkov Janez od Sv. Frančiška."
44 CM Gornjega Grada na Štajerskem t . . . Hm, nisva daleč narazen doma. Kaj pa imaš danes v kotlu?"
"Goljaš."
"So li tovariši zadovoljni s kuho?"
"S kuho sri zadovoljni, saj sem pri dragon-eih tudi kuhal in so bili zadovoljni."
Vilar je s palico pobezal v žerjavico pod kožico, v kateri se je cvrl lep kos mesa. "To pa ne bo goljaš. To je kakšen priboljšek zate — a?"
"To jc biftek za našega paznika."
"Kaj on biftek je?"
*	" Včasi že. Naš liferant mu vselej pošlje kaj posebe. ' '
"Kakšna pa je hrana za delavce? Dobra?"
"Hrana je takšna, kakršno je blago. Po pravici godrnjamo in zabavljamo liferantu, tistemu Židu Samojlu, če ga poznate."
4 4 Kaj njegova roba ni dobra ? " •
*	"Dostikrat je kaj pokvarjenega ali snetive-ga. Tudi pri meri in vagi nas uščipne.
"Kaj pa cena? Je nizka?"
"O, ni, ni! Mi smo tukaj prav dobro plačani — po dva goldinarja na dan, pa nam za hrano toliko odtegnejo, da nam zelo malo ostane."
"To bo drugače, brate Gorogranče. Hrana mora biti dobra in po ceni. To stvar vzamem iaz v roke. Tukaj po nečem dehti."
"Lahko dehti, sa i sem zlil danes dva kotla ajprenka tu idol po bregu."
"Kaj jc to ajprenk?"
"Jutranja juha, ki nam pride cenejša, nego je kava."
"To je toraj prežganka. Govori tako, da se razumeva! Ne govorim o naturnem duhu, ampak zdi se mi, da tu dehti po nepoštenem gospodarstvu. To hočem odpraviti."
Janez je preplašen zazijal in nič n» zahvalil inženirja za dobre namene.
"Kaj pa, ali bi ne mogel precej sedaj zbrati krog sebe delavce in zaslišati njih želje, kar se tiče plače in hrane V'
"Saj nič ne pomaga," je rekel kuhar, dvig-nivši rameni. "Kar je v židovskih rokah, tega s kleščami ni mogoče izvleči. Naši ni gadom ne bo. ste štrli glav. Kvečjemu se zamerite gospodu Bir-kovu, in potem — adio! Sicer pa ljudi lahko pokličem."
"Pokliči!"
Kuhar je izza kamna potegnil staro trobento in zatrobil. Delo je prenehalo, drvarji so se začeli zbirati. Prvi je pristopil iz kolibe visok, suh človek, stisnjenih ustnic, naprej potisnjenega čela in dolgega obraza, čigar brada je silila naprej, tako da je bil obraz podoben priščipnjeni luni. Spoštljivo se je bližal. Zdelo se je, da ta človek tišči pod udrtima ustnicama samo hudobo, ki mu pri ostrih očeh gleda na dan. Oblečen je bil v ponošeno, tu in tam zakrpano obleko gosposkega kroja. Po njegovi majavi hoji in nestalnem koraku je Vilar sodil, da je mož prijatelj opojnih pijač.
. _ .. "Dovolite, gospod,, da sevam predstavim: Ignac Gajer, paznik pri delavcih," je izpregovoril došlcc ter se odsekano po oficirskem načinu priklonil. Služil je v mlajših letih kot praporščak pri vojakih; ker si je pa prilastil nekaj tujih denarnih pošiljatev, so ga spodili. Njegov nastop, nekoliko omajan po pijanstvu, je še vedno kazal starega vojaka. Govoril je nemščino, iz katere je udarjalo švabsko narečje iz Banata.
Vilar je odgovoril hrvatski: "Oprostite, da vas za hip motim v delu. Inženir sem in nastavljen pri tem podjetju. Naložili so mi administracijo, ekonomijo. Rad bi spoznal ljudi, s katerimi bom imel posla. Imate li imenski izkaz delavcev?" Paznik je zopet odsekal priklon ter šel v kolibo po izkaz.
Delavcev je bilo 80, in sicer po priliki tri petine domačinov, med njimi šest Turkov, drugi po večini pravoslavne vere, ena petina Hrvatov iz Dalmacije in Primorja in ena petina Slovencev. Postavili so se v gruče po veri in narodnosti. Vilar je klical njih imena ter se zaziral v shujšana, po večini obrasla lica, ki so na videz brezčutno, kakor bi se nahajala v letargiji, gledala nanj. Ko jc prišel do imena, ki je bilo rdeče podčrtano, je vprašal paznika, kaj pomeni rdeča črta.
"Gospod inženir, to je rovar, podpihovalcc; Se deset dni sme delati, potem je odpuščen," je odgovoril Gajer nemški.
"Kako ruje in podpihuje?" je vprašal Ti- * lar tudi nemški.
"Nezadovoljnež je, malkontent, agitator —"
"S čim je nezadovoljen?"
"S hrano, s plačo, z vsem. Občenevaren človek."
V gručah se je pojavila oživljena zvedavost.
"Trkulja Ivo," je zaklical inženir, in iz gruče pravoalavnih je dvignil koščeno roko dolg, upognjen starce, razgaljenih kosmatih prsi, sivih laa, ki so se izpod zamazane čepice usipsli na tilnik. Vilar se je zazrl v izmučeno obličje, ki je z izrazitimi očmi, odeto v posivelo brado spominjalo Garibaldijevega obraza. Delavec je stal z dvignjeno roko, upiraje zasolzele oči nepremično v inženirja, dokler ni ta nadaljeval izklicevanja.
Po končanem izklieevanju je z marnim glasom vprašal Vilar: "Možje in mladeniči, prišel sem k van; kot vaš tovariš, zakaj tudi jaz moram delati, dasi manj z roko nego z glavo. Ste li zadovoljni s svojo usodo v teh gozdih?" Srpo je pogledal po drvarjih, kj so jim otopele oči zaleske-tale v tolpi nasmešljive zvedavosti. Neka nervozna paznost se jih je polastila in njih pogledi so se srečali z Vilarjcvimi. Gajerju se je zdelo ono vprašanje neumestno; votel zvok začudenja sc je odtrgal v njegovem grlu in precej zamrl. Vilar je to opazil in še vesel je bil, da paznik strmi in se čudi. Korupciji treba iti do dna brez okolišev in naravnost, pa naj se temu čudi Peter ali Pavel 4— si je mislil.
"Nu — ti Trdoglav, ti bi se rajši v kočiji vozil po Bosni, nego sekal drva na Konj-planini. Kaj?" je nasmešljivo vprašal Gajer — ker se nihče iz gruč ni oglasil — razmršeno glavo, debelih ustnic in krmežljavih oči, ki je iz gruče Slovencev kukala, kakor nihalo se je abotno posme-jala ,a odgovorila ni.
Norca se dela iz ubogih trpinov — je mislil inženir in se domislil, da je zastavil svoje vprašanje i^reobče, preprostim ljudem neumljivo. "Ste li zadovoljni s hrano in plačo?" je kliknil.
Spogledovanje in molk je trajal še celo minuto, potem se je oglasil oni starec z Garibaldi-jevim obrazom, ozrši se na drugi konec delavske skupštine: "Govori ti, Batinič! Jaz ne govorim več, ker so mi zaradi mojih poštenih in pravičnih besed itak že odpovedali delo."
Vilar je pogledal v izkaz na podčrtano hne ter velel: "No, ti— Trkulja Ivo, govori torej, zakaj so ti odpovedali?"
"(kjspodine, ker veliš, povedal bom resnico čisto kakor zlato solnce. Naša plača je velika, hvala ti, dobri Bog, ali na raku dobimo malo, ker si obdrže več kakor polovico za hrano. In zato sm se dogovorili, da se pritožimo v Sarajevo in proaimo pomoči. Moj prijatelj Jovica, s priimkom kaludjer, nam je bapisal prošnjo. Tako smo postavili v prošnjo, da bi smeli zanaprej sami kupovati živila pri trgovcih. V nedeljo bi poslali nekaj ljudi z vozom v mesto; ti bi kupili in pripeljali. Za polovico bi bila naša hrana cenejša. Od takrat me preganja gospodin Birkov, ker sem jaz poprosil kaludjera in mu vse razložil."
Starec ie motno pogledal na paznika, ki je porogljivo na nemškem jeziku siknil v stran: 44 Nezadovoljnež je in ovaduh." Inženir mu je nalahno odmahnil z roko.
"Moje roke so močne kakor kogar si bodi, «lasi štejem morda že sedemdeset let. Pa me pode o dtela, odpovedo mi trdo zasluženi kruh. Vnučke moram ¿i vit i in lepo učim svoje vnučke in jim pravim: Spoštujte carja in njegovo gospodo, vse se sčasoma prevali na boljše. Glej, goapodine, vse moje življenje me je spremljal glad. ko da sva rodna brata. Čuj, koliko sem prestal, kako sem delal."
"Stoj, Trkulja, zdaj ni časa, drugikrat mi razložiš svoje bolečine!" Vilar se je ozrl, pričakujoč še od druge strani odgovora na svoje vprašanje.
Zdajci se je oglasil na drugem koncu skupščine visok mož, oni Batinič, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj govori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. "Preteklo je pet mesecev in na našo prošnjo nismo dobili odgovora. Pritožba ra-je-siromakov nič ne izda v Sarajevu, zanjo nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji sužnji, zaslužka in vsakdanjega kruha. No, naj ne r&péYijajo pm-ei strane, da ne poči. Trkulja govori v okoliših, ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, a mi, ki nismo navezani, ti povemo naravnost, da zapustimo delo vsi in ga pojdemo iskat v Srbijo in Rumunijo, ako se Tr-kulji ne prekliče odpoved. Ako noče zlo od tebe, beži ti od zla — pravi naša prislovica in po njej se hočemo ravnati.' Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi so se gibali kakor cvetoč mak ob vetru.
Mirno je povzel Vilar: "Ne veni sicer določeno, toda zdi se mi, da je imela vaša prošnja ta učinek, da so mene poslali semkaj. Čital sem jo pri deželni vladi v Sarajevu, kjer so mi naročili, da spravim zadevo z vašo hrano kolikor mogoče v red. Vlada me je tudi pooblastila, da smem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvid-nosti. Vsled te pravice sprejemam Trktiljo Iva po preteku desetih dni nanovo v službo. Tega vlada ni dovolila, da bi si sami nabavljali živila, ker je s kontraktom vezana na liferant a in ker se boji, «In bi si sami ne privoščili tiste krepke hrane, ki je potrebna pri vašem težkem telu. Tudi ste ji predaleč od mesta. Zato ostane stvar pri starem, no odločno hočem pritisniti na liferanta zaradi cene. S tem je stvar končana in zdaj bajdi vsak na svoje delo!"
Drvarji so se počasno razhajali. Spotoma so postajali in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je močno prikupil. Drugače je govoril, nego so bili vajeni slišati gozdarjevo besedo.
44Gospod inženir, b<tjim se, da zanaprej ne bo mogoče vzdrževati reda pri nas. To so ljudje sirovih značajev, in ako jim človek le enkrat po-
pusti, onda gre vsa disciplina k vragu," je rekel Gajer, stoječ ob inženirjevi atrani.
"Vi ste bili gotovo vojak."
"Bil. Zato vem, kaj je disciplina."
"Med vojaki in delavci je razloček: oni po večini prisiljeni prisegajo in služijo, ti pa so svobodni ljudje, ki zapuste delo, kadar hočejo. Treba je drugače ravnati z njimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogledal."
Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, sestavljena iz obsekanih vej; takšne so bile tudi klopi, Ob straneh je bila nastlana slama in listje za ležišče. V steni so bili zabiti žeblji za obešanje obleke, Tu in tam si je pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilo s pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivališče. Vilar je korakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bil zagledal na lično sestavljeni mizici napol izpraznjeno čašo ter kakšnih pet zlato-glavih steklenic, na tleh poleg slamnice pa baš toliko žc obglavljenih in praznih, je pomajat z glavo, se nasmehnil in zamrmral: "Ruski vjet-ki."
"To je vaše letovišče?"
"Moje."
"Po čem plačujete te zlatoglavke?".
"Te so od našega liferanta."
"Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih nabavim tudi jaz."
Gajer je začutil nekaj toplega pri ušesih: odmev, ne vesti, ampak atrahu jc udaril tjakaj. Iz-kušajoč potlačiti neznani glas, je nerodno dejal: "Ako ugodno, gospod inženir . . . čašico —"
"O, ne pijem, dokler ne vem cene. Mačka v vreči ne kupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plačati."
Zdaj jo Gajer spoznal, kam meri zbadljivo-ironski namig inženirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in kakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral je svoje misli in sč postavil v vojaški postoj, topo in malodušno zroč nasprotniku v oči. Ni tako plašljivih ljudi, kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim je umorila čut samozavesti in ob najmanjšem pogrešku, kadar pride na dan, jih navda smrten strah.
Pri odhodu je pogledal Vilar še enkrat na steklenice ter rekel s poudarkom: "Novi red bo treba začeti z novo disciplino. Pri glavah jo treba uvesti."
Pod kolibo jc obsekaval delavec močno bukev; temu je velel, naj ga spremlja in mu kaže stezo, ki drži v Volčji Dol k drugi partiji delavcev. Stez je bilo več, ker delavci iz Volčjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hrano. Prvi je bil od drugega dobre četrt ure oddaljen. Steze so se vile med grmadnim štorovjeni in vejevjem zdaj po mehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju. Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razjedena, zato ni bilo mogoče spešno stopati po njej. Vilar je naletel na mnogo pepelišč, kjer so drvarji pozimi pod pre-perelim drevesom, padlim v nevihti ali vsled starosti, zanetili ogenj, da so se ogre^j. Poj^kod je iz njih že poganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih še duh smodišča. Ožgana hosta, ogoreli hlodi, posušeno grmičje, to je bilo vse, kar jc ostalo od pragozda na izkrčeni goličavi, iz katere so moleli skalnati grebeni. Korenito je posegel človek v stvarstvo prirode. Tudi nad krče-vino se je razprostiral še pragozd, pa gori takrat šo ni prodiral drvar, najbrž zato ne, ker ni dobil vode za splav, zakaj Oskova je izvirala v močnem pramenu nedaleč od kolibe, tam kjer so prvič zapele sekire.
Na polpoti mu je prišel naproti Bierkopf, ki j" šel iz Volčjega Dola. Ko bi bilo mogoče, stopiti kam na stransko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da se ogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril, obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoč: "Kaj ti tukaj hodiš?"
"Stezo kažem gospodu."
44Si se ponudil — a? Ti se rad odtegneš delu. Pazi!"
"Jaz sem ga poklical," se jc ozlovoljil inženir. "No sedaj se lahko vrne." Potem je vprašal: "Kdaj lahko prevzamem administrativne knjige? Rad hi se čim prej poglobil v poslovanje."
"Popoldne vam jih pošljem po služabniku. Tudi denar priložim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar se tiče vašega poslovanja, so vam itak že vse razložili v konaku, zato meni ne bo treba kaj pristaviti."
"Vem, da je treba k Samojlu dvakrat, ali trikrat na teden pošiljati voz po meso in druga živila in da moram vsakih deset dni v Tuzlo po denar."
44 Vse drugo stoji črno na belem v računskih knjigah."
"Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoč lica kraškega pečevja, ker je vse tako na golo posekano in pomandrano," je poz ve do v al inženir, glede po goličavi. 44Z drevjem ste kar po-rnetli."
"To je moja stvar," jc pikro odgovoril gozdar z izrazom sovražnosti v pogledu.
44O, prosim, nikakor se nočem vmešavati v vaš delokrog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti pouka in očitka mi bo pa vendar dovoljena." Gozdar se je odurno nasmehnil. Vilar je šel dalje.
Volčji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na kateri je izviral oni pritok, ki je po žlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu je inženir sklical delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti kazali še več nezadovoljnosti nego oni v Medvedjem Dolu. Posebno so se pritoževali zavadi Gajerja, kako okrutno ravna z njimi. "Svaka sila do vremena!" so vikali eni, drugi: "Bog ne plača svake subote, a on plaea," in tretji celo: "Bolje je, da nas dušmani gaze mrtve nego žive!" Trde so bile te besede kakor skalnata plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne globe iti jim trga pri plači, da jih zmerja in predlaga
za odpust od dela. Vilar jim je obljubil daleko-sežno podporo in pomoč: dnino bo sam delil, skrbel bo za cenejšo in boljšo hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi ravnal pravično' in človekoljubno. Hvaležno so zrli na dobrega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jim je zaklical: "Bogu božje, caru earevo, pa mirna Bosna!"	*
Povratno pot je ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi. Pletel se jc po gradioznem gozdu, zdelo se mu je, da se mu duša širi v sočutju do drvar-jev-trpinov. Vso pot je nekaj toplega obvevalo njegovo srce.
Bierkopf administrativnih knjg in aktov ni poslal po služabniku, sam jih je prinesel proti večeru v Vilarjevo sobo. Namršil in razčetinil je lase, obrvi in zalizcc, kolikor mogoče jc stisnil ustnice in zbulil oči, kar je kazalo, da sc je silno razburil. Razdražen je zabrusil knjige na mizo. "To je vaše, gospod inženir, uredite si po svoje? Ali to vam povem, da vam ne dovolim zadrževati drvarjev pri njih poslu, sklicevati jih na skupščino, hujskati jih na predstojnike* sploh; politiko uganjati z njimi."
Vilar je stopil bliže k njemu. "O politiki jiu» nisem govorjl, a povedal sem jim, da se bo pošteno in pravično ravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker boni imel opravka z njimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vznemirjati, gospod gozdar, nisem prišel kot sovražnik pod to streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovreden, enakopraven in enakougleden uradnik. Midva morava složno delti za korist vlade in delavcev, saj zato sva plačana. In po mojih nazorih mora biti delavec zadovoljen, potem bo njegovo delo dobro. Ce skraja kaj zagrešim proti obstoječemu redu, tega novincu nikar ne zamerite! Kadar pridem v svoj red — in brez jeze iu krika bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vse strani pošten in pravičen. Tako se govori!"
"Vi ste delavc«' hujskali, kršili ste disciplino —"
"To vam je rekel paznik, čigar glas pri meni ne velja. Sem vam že razložil, o čem sem govoril drvarjem, in tudi od paznika ste zvedeli."' Stopil je nazaj k mizi in začel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu je preštel denar, ki ga je moral oddati po računih, sprejel potrdilo, potem je zapustil sobo.
Tisti večer je Vilar dolgo brskal po imenski, plačilni, nakupni in blagajniški knjigi. Vse je našel v redu, vse se je lepo stikslo in ujemalo, kar se tiče suhih številk, no po meritorni strani — kakor se izražajo predpisi številčnih vrabcev — se mu je zdel Samojlov cenik mnogo previsok. V imenski knjigi je stala poleg imen zabeležena po-rabnost, zanesljivost in vedenje vsakega delavca, potem, od kod je, kdaj je nastopil službo, in kratek popis osebe. Trkulja, Batinič in še nekaj drugih je imelo beležko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo prečrtanih in zapisano je bilo, kam so dotični delavci odšli.*N^kaJ Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune, ki so ušli v Turčijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imerfk se je nahajalo eno, ki je stalo samo zase, izveir abecedne vrste, takorekoč golo, brez zabeležene domovine in porabnosti, brez osebnega opisa. Ime se je glasilo Atif Sarajlija. V pripombo je bilo s svinčnikom zapisano, da je konfident, glasom zapisne številke 125 iz leta 1880. Vilar se ni spominjal, da bi bil človeka takšnega imena videl med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvorani orožniški nadporočnik Buzduga govoril z okrajnim načelnikom o njem kot o nekakem o-rožniškem zaupniku in ogleduhu. 44Nemara je detektiv ali kaj?" Odprl je sveženj listin ter poiskal številko 125. Z njo je bilo lansko leto okrajno načelništvo naznanilo vodstvu delavske kolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deželne vlade bosenskega Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paznika, za kar se je sam ponudil; in ker je vešč deželnega jezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in rekih, naj pazi na mišljenje delavcev, posebno domačih. Oblast ga bo, kadar treba, pošiljala kot konfidenta po tuzlanskem o-kraju, za kar dobi vodstvo od slučaja do slučaja potrebne ukaze. Mož je zaprisežen na zvestobo, vernost in molčečnost. Ker je oblast z nastavljanjem domačih orožnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podobnih slučajih ne more zaupno zanes\v (v originalu-je stale, kanu niotrt \er-tiaucnsselig bauen) na poštenje domačih ljudi, zato kaže Atifa Sarajlijo <*>rczno nadzorovati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Pi-slednji dve besedi sta bili črno in potem še rdeče podčrtani, tako da bi se bil Vilar kmalu prestrašil, da ima takšno uradno skrivnost v svojem območju. Iz drugo temu aktu priložene listine, ki je bila označena istotako kot najstrožja tajnost» je razvidcl, da so poslali pred tednom Atifa Se-rajlijo na njegov oglcduški posel.
Pozno v noč je Vilar zložil vse te knjige in listine ter jh zaklenil v stensko omarico. "Ta je lepa — je pomislil, ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidente, ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzorovali sredi teb groznih številk. In ti dopisi so tako strogo tajni, da bi jih človek najrajši vrgel v podstrešje podganam, naj jih požro, da ne pridejo ncpoklicancu v roke."	(Nadaljevanje.)
Svoboda je lepa beseda. Ampak z lepimi besedami se uganja največ sleparstva. Kjer je izkoriščanje in beda, ni svobode. V sedanji družbi ni Rvobodnih narodov in ni svobodnih dežel. Tudi po sedanji vojni jih ne bo, pa naj se izpremeni zemljevid Evrope, kakor se hoče. Kajti ta vojna ne bo strla kapitalizma, in kjer je kapitalizem, ne more biti govora o svobodi za delavsko ljudstvo. (V zmaga Nemčija z Avstrijo, bodo delavci izkoriščani. Ce zmagajo zavezniki, bodo delavci izkoriščani. Kdor torej obljubuje delavskemu ljudstvu kateregakoli naroda, da mu prinese vojna svobodo, je slepar.
Avstr. Slovensko
UMAMVUMM 1*- JMUW)>
um L
Bol. Pod. Društvo
lakprporirma* M. (tbnfi 1WUS v drtert Ku«M
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MR AT IN OBERŽAN, Bo* 72, E. Mineral, Kana Podprcds.: JOI1N GOR&EK,Box 179, Kadley, Kans. Tajnik: JOHtf ( KRNK. Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontanae, Kaas
NADZORNIKI; PONORAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Fronteaac, Kana
POROTNI ODBOR: .JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKT1NA, Box 23, Danklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Froutenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. 8prejvwna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsa dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vm denarne pošiljatve pa gl. blLgajnikn.
NOTRANJI BOJI
V Chicagu razsaja v stavbin-skih in soroduih unijah hud boj. Mi smo svoječasno poročali o pogodbi, ki so jo člani starinskega strokovnega »veta po sporazumu s pod jetniki priporočali stavbin-skim delavcem. Poročali smo tudi o ostrem nasprotju, ki ga je ta pogodba izzvala med zavednej-šimi delavci. Ker je Trade Coun-eil vztrajal na svojem, so se razprtije silno poostrile, nekatere u nije so izvolile nov strokovni svet in napoeled se je pripeljal celo Goinpers v Chicago, da bi poizkusil poravnati spor. Bilo je že nekoliko skupnih sej, na katerih so se pokazala nasprotja v najostrej-ših oblikah.
Da je pogodba, katere podpis se zahteva od prizadetih unij, Izdajalsko delo, je očitno. Unije, ki bi jo res podpisale, bi bile z njo zavezane, da bi morale protežirati skebanje. Nemogoče se zdi, da bi bili "voditelji," ki priporočajo delavcem ta kontrakt, tako kratkovidni, da ne Ri bili razumeli podlosti, ki so v njem odkrite. Dobro pa je, da je prišlo do tega boja, ker se bodo delavcem vsaj oči odprle o nekaterih unijskih voditeljih.
Sicer si pa ne moremo kaj, da bi ne rekli z ozirom na ameriški unionizem, kar je dejal Hamlet: V državi danski je nekaj gnilega. Marsikdo nastopa zdaj radikalno proti staremu strokovnemu svetu, ki res menda ni piškavega oreha vreden, zunaj pa priporočajo isti ljudie delavcem Sweit-zerja in Thompsona za mavorja in agitirajo sploh kakor blazni za kapitalistične kandidate.
Za "radikalizem" teh ljudi nimamo prav nobenega občudovanja. Proti enemu graftu se bojujejo, «irugega pa sami pospešujejo. Pravijo, da se ne dajo izkoriščati od bosov, medtem pa hočejo, naj se da vse delavstvo izkoriščati od kapitalističnih strank. Debelo gobezdajo o "unijskih principih," delavstvu pa branijo, da i»i' prišlo do politične cartdnoati
Kdor prodaje delavce kapitalističnim strankam, ni nič boljši od tistega, ki jih prodaja bosom. Eni so enako ničvredni kakor drugi, in delavci bodo šele tedaj« dosegli kakšen napredek, kadar bodo pognali ene in druge k vragu-
-----—.	-	a
0 naši premogarski organizaciji.
zakladi, ki jih žre rja in kradejo tatovi, že važnejši od nebeške slave. (V bi jim kdo ukradel par sVetnikov iz nadzvezdncga paradiža, ne bi bili tako hudi, kakor so, ker slišijo, da bodo morali storiti to, kar se ne prizanese nobenemu državljanu, namreč plačati davek.
Pa je res nezaslišano, kaj se že godi po svetu! Če ima delavec kakšno borno bajto ali pa če si je pristradal par dolarjev in jih vložil v banko za slučaj bolezni, brezposelnosti ali starosti, mora j»ač tudi plačati davek. Toda on si je moral to prislužiti, pridelati. Kako 7>a pride cerkev do te--ga, da bi morala ona plačevati, ko nikdar nič ne dela?
Kapitalisti se branijo plačeva' nja davkov, pa se branijo tudi cerkve. Kamor se obrnete, srečate to dvojico.
Svete, samo na Boga misleče cer-kve so sestavile odbor in ta je poslal guvernerju pismo, v katerem pravi: "Naj se ne pozabi, da bi se bilo treba poslužiti varčnosti in zdrave davčne politike, ako se hoče premagati povečane državne potrebe".
To je že res; ampak težko se bo zediniti, če smatrajo vs! pametni ljudje za zdravo tisto davčno politiko, ki ne daje bogatim cerkvam izjemnih privilegij, medtem ko bodo cerkve vodijo trdile, da morajo sicer imeti neomejen patent za izkoriščanja in za zbiranje bogastva, da pa se smejo davki nalagati le tistim, ki jih najteže plačujejo.
TO SO PUNTARJI!
Vojaško veteransko društvo v Gorici je postavilo v hiši glavarstva ploščo v spomin šestkratnega bivanja cesarja Frana Josipa Gorici. Predsednik Jacobi je dal napraviti fotografijo te spominske plošče, ki jo je poslal dvor nemu uradu. Stotnik Jacobi je do bil te dni dopis, ki mu naznanja, da je cesar "blagovolil «preje ti" to fotografijo v c. in kr. rod-bjuska fideikomisno knjižnico in izrekel vojaško-veteranskeniu društvu "najvišjo" zahvalo.
CRNOVOJNIKI.
PREGANJANA CERKEV.
V New Yorku so vse cerkve pokonci, ker jim žuga nezaslišano bogoskrunstvo. Sicer se nihče ne dotika njihovih ceremonij, nihče jim ne brani maš in pridig, litanij in sakramentov; v svojih hišah lahko uganjajo, kar je pa-metno in kar je nespametno, lahko nastavljajo lestve v nebesa in odpirajo žrelo pekla. Ali druga, hujša nevarnost jim preti: Drža-va pripravlja zakon, ki hoče odpraviti privilegij, da so cerkve proste davka od svojega imetja.
Cerkve sicer niso od tega sveta. Vse se bnvijo z dušami in z večnim izveličanjem. Kaj jih torej pravzaprav brigajo take posvetne reči in kaj bi se vznemirjali zaradi davkov, ki nimajo nič opraviti z nebeškim rajem! Ali vendar se vznemirjajo, ven-
Celovški "Kaerntnor Tagblatt" piše: Poroča se nam: Iznenadeni so bili tukaj nekateri možje, ki so bili vpoklicani za službo v bolnišnicah, ne da bi bili pri izbiranju črnovojnikov in so tudi že nad 36 let stari. Razumljivo je, da ta čisto nepričakovana vpoklicanja v nekaterih obratih napravljajo motenja, neglede na osebne nenri-jetnosti dotičnih. V Celovcu je bilo tako vpoklicanih do 50 takih oseb. Tudi uredništvo "Mira" je prejelo poročilo, ki se z zgoraj-šnjim popolnoma ujema.
Prepričani smo, da bo takih presenečenj v Avstriji še več. Saj smo čitali med črnovojniki že imena 171etnih fantov.
- A
Popotnika brez denarjs imenujejo vagabunda; vagabundu z denarjem pa pravijo popotnik.
Cerkev daje vernikom menice, ki bodo baje izplačane po smrti, sama pa zahteva vse v gotovem plačilu, ki ima na tem svetu polno
dar se brigajo. Zdi se, da so jim veljavo.
So. Fork, Pa.
Ker nimamo slovenski preuiogar-ji v Z. D. še svojega lastnega glasila, v katerem bi se lahko malo| pomenili in razpravljali o naši or-ganizaeiii IT. M VV. A., sem *»» namenil, da sporočim svoje mišljenje v predalih lista Proletarec tovarišem premogarjem.
Splošno se misli, da je naša premoga rak a organizacija 1' M. W. A. jako radikalna in revolucionar na. l)o zadnjega leta sem bil tudi jaz deloma tega mišljenja. Ko sem pa imel priliko organizacijo mal j bliže opazovati, sem prišel do prepričanja, da je naša premogarska organizacija pravo det«' organiza eije A. F. L. in da prva kot «lru«ra boleha na jako kritični bolezni in da obedve potrebjujeta dobre operacije.
Da me bodo tovariši piemogarii bolje razumeli, hočem stvar bolj natančno razložiti. Princip organi-zacije je dober, ker je pa večinoma na papirju, ne koristi in tudi ne škodi nikomur.
Poglavitna stvar pri organizaciji je taktika, in ta je pri naÑi premogarski organizaciji tako sla ha, da že slabša biti ne more.
Prva napaka pri organizaciji je. da se pogodbe med delavci in do-lodajei delajo vedno za gotov določen čas in povrh tega še tako, da poteče pogodba v tem distrik-tu letos, v drugem drugo leto, in v enem kraju spomladi, v drugem zopet v jeseni, tako da je vedno več tisoč premogarjev na stavki, če ne v enem kraju, pa v drugem Trg za premog, če verjamemo pre mogarskim baronom, je pa vedno slab in radi tega ni profita v biz nisu. V normalnih časih delajo premogarji komaj tri četrtine ča sa, v sedanjih |>a komaj polovico. Ce potem še pomislimo, da so pre mogarski baj-oni med seboj orga nizi rani v močni organizaciji, lah ko vsakdo sprevidi, kaj je vzrok, da so po navadi premogarski štraj ki tako dolgi, in da le redkokdaj premogarji kaj pridobe.
Pomisliti moramo tudi, da so lastniki trdega premoga deloma Tavno isti kakor lastniki mehkega in ravno tako lastniki preniogoko pov v Pennsylvaniji kot v W. Vir giniji, v Ohio itd. Na primer v tej okolici jf dobro poznana Berwind White Coal Co. in kontrolira pod različnimi imeni na tisoče premo-gokopov v Pennsylvaniji, W. Vir-giniji, Ohio itd. Gotovo je, da ima ta družba vposlenih na stotisoče delavcev. Pred kakimi štirinajstimi lati je začela boj proti uniji, in v petih letih ni bilo nobenega sledu več o unijskih delavcih njenih preniogokopih in v njenih naselbinah. Ko se je vršil boj med delavstvom in kapitalisti pri tej družbi, sem prepričan, da se je štrajkarji slabše postopalo kot onimi v Coloradu. Oborožene bara^ be, brzostreine puške in /arkometi so igrali poglavitno vlogo. Ker pa ni bilo delavstvo v tistih časih š< tako zavedno, kot je danes, je o-stala vsa stvar tiho in delavci so podlegli na celi črti.
Omenjena družba je sedaj tako močna in nastopa proti svojim delavcem tako avtokratično in brezobzirno, da ne gre delavec, ki ljubi svobodo, niti k njej za delo vprašat; iisti pa, Ki 'pri iijej delajo, morajo biti zelo previdni, kaj govore in s kom. .
Sedaj pa vzemimo za primer delavce pri tej družbi. Recimo, da so delavci postali v eni jami popol noma nezadovoljni pogoji, pod katerimi delajo in žive. Svoj položaj si žele zboljšati, in radi tega poš Ijejo svoje zastopnike k delovodj premogokopa. Ta jim pa kar na kratko pove, da ne more nič pomagati, ker nima družba že seda j nič profita od rova. Ko zvedo de-dalvci, kaj je defovodja rekel sklenejo stavko. Recimo, da so se vsi delavci odzvali pozivu na stav ko in da se ne bo nihče vrnil na delo, dokler družba ne prizna njihovih zahtev. Mar mislite, da bodo delavci kdaj dobili, kar zahtevajo? Ne!
Če je premogokop tak, da mu ne škoduje, če štapa, ga bo druž ba enostavno zaprla, če je pa rov tak, da se mora v njem delati že radi rova samega, ima pa družba na tisoče "dobrih" zanesljivih dr laveev za vsako delo. Družba iipa svoje barake, svojo prodajalno mesnico in sploh vse, tako da so Strajkolomci popolnoma preskrb Meni z vsemi rečmi, kj jih potrebu jejo za vsakdanjo potrebo, fttraj
karji pa lahko štrajkajo do svoje smrti, dobili tako ne bodo nič. Splošno se pa družba takoj izuebi štrajkarjev. Prvo, kar naredi, je to, da jih iziene iz svojih barak, potem pa še iz naselbine, in mirna Bosna. To mi prizna vsakdo, ki IMizna razmere po takih naselbinah.
Ce je to resnično za eno naselbino, je tudi resnično za distrikt. Da je tako, nam jasno dokazujejo dis-triktni strajki premogarjev zadnjih petih let. Od Westmoreland-skega in do coloradskega štrajka premogarjev je premogarska or-gauizaeija žela in imela en velik fiasko. In prepričan sem, če so se premogarski baroiii rovov v Ohio namenili razbiti preinogarsko orga liizaeijo, jo tudi bodo in dolgotrajni štrajk v Ohio bo ponovni fiasko zaU.M. W. A.
Ne mislim reči, da bodo to ali da so /akrivili štrajkarji saiui. Ne, njim gre vsa čast za hj-abrost in stanovitnost v bojih, ki jih imajo s kapitalisti.
Krivda leži na cksckutivneiu odboru organizacije, ki dopusti, da se boji tako vrše. Že na dveh zadnjih konvencijah lT. M. \V. A. so lelegatje sprejeli rezolucijo, s katero so se zavezali delovati na to. da ko enkrat pogodba med premogarji in operatorji poteče, «la ne pojdejo premogarji poprej na delo, dokler uajzadnji operator ne prizna premogarskih zahtev. In na zadnji konvenciji v Indianapolis se je izvolil odbor, če se ne motim sto mož, ki naj sklene pogodbo za vse premogarji* za prihodnji dve leti. Ta odbor se je parkrat sešel 7 operatorji, imel nekaj razmotri-vanja z eksekutivnim odborom U M. W. A., nakar je slednji priporočil in dal na referendum članstvu, da naj distrikt i sklepajo po-godbe vsak zase. To se je tudi izvršilo.
Potem so si distrikti izvolili svoje odbore za pogajanje z operatorji v svojih distriktih. Vršilo se je polno vsakojakih konferenc in sej, nazadnje so še distriktni odbori dali na splošno glasovanje, da naj ponovimo staro pogodbo z operatorji, kar se je tudi izvršilo.
Ves ta miš-maš je napravil v or ganizaciji veliko zmešnjavo in š« več stroškov. Če bi bili odborniki pri organizaciji to, za kar so bili postavljeni in v resnici tako napredni in revolucionarni, kot s«' delajo, bi ne bila imela premogarska organizacija do #1,000.000 dolga, kot ga itna danes.
Najbolj smešno se mi pa vidi, ko glavni odborniki pri l\ M. W. kritizirajo organizacijo A. F. L. in nje voditelje, ko pa sami niso nič boljši, ali vsaj pokažejo se ne, da so kaj boljši. Na zadnji konvenciji v Indianapolis so sami sebi povišali za 20% plače in več. Na primer, predsednik 1". M. W. je imel že prej dobro plačo $3.000 na leto, pa so mu jo povišali od 3 na 4 ti-oč na leto in plača se je povišala »'sakemu, ki ima kako opravilo pri irganizaeiji. Organizatorji dobivajo najmanj $5.00 na dan in po kritje vseh potovalnih stroškov. Vse to je pa vzrok, »la hitimo v neizogiben propad. Kdino, kar • ahko ohrani organizacijo neizogibnega poloma, je, da se bojna ta kt Tka popolnoma spreimirr. Namesto samo lokalnih ali distrikt-nih štrajkov naj se porablja tak tika splošnega štrajka. In namesto, da se pogodbo sklepaj«» po <1 i m triktih ,naj se sklepajo za vso pro mogarje obenem. Edino to je, kar more našo organizacijo rešiti in ji ponovno pridobit^ zaupanje članstva. Dobro in koristno bi tudi bilo, ako bi so sedanjo kontraktno de lo odpravilo in vpeljala po vseh prčmogokopih dnevna plača: reci mo plača $3.50-$4.00 za osemurno delo bi bila za enkrat že umestna. To bi bil najboljši "safety first" za delavce, ker vsak bi skušal delati previdno. Z mirno vestjo lahko trdim, da jo več kot polovioa delavcev po roveh poškodovanih in ubitih, ker preveč riskirajo svo jo življenje.
Dosti nas jo slovenskih promo-garjev, ki delamo po ameriških preniogokopih, ali do danes nismo *o nikoli skušali narediti kak pri tisk na organizaoijo; kar je bilo naše delo doslej, jo bilo lo to, kar nam jo bilo ukazano. Vzrok jo bil ta, da nismo bili vajeni jezika. Da nos je Že precej premogarjev mod nami, ki govore dobro anglofiki jezik ter lahko izrazijo, kar mislijo in že skrajni čas je, da delujemo
bolj aktivno v organizaciji in za organizacijo.
belini, da bi se slovenski premogarji v Z, D. oglasili in povedali svoje mnenje o organizaciji. Prepričan sem, da nam bodo za tako razmotrivanje predali Proletaroa na razpolago. In če bomo na ta način prišli do kakega dobrega zaključka, sem prepričan, da bomo ahko igrali veliko vlogo v bodočnosti pri organizaciji United Mine NVorkers of America.
Fr. Podboj, član lokala 472 IT. M. W. of A.
IZJAVA RUSKIH SOCIALISTOV.
Ko je meseca februarja ruska vlada v dumi zopet zahtevala denarja, so soeialistični (xislanci po-lali protest, ki pa jo bil v vseh oficielnih poročilih zatrt, kakor je navadno na -Ruskem. Šele iz švedskegs socialističnega lista 'Sozialdoniokraton" je mogoče citati izjavo, ki jo je podal sodrug Cajdlo «In«' il. februarja in ki s«* ;lasi :
"Ze ob izbruhu vojne j«* socialni demokratična stranka izr«*kla, la ne mor«' zaupati vladi; in šest nes«'e« v, kar iih j«' mcdfeni minilo, je pokazala, da smo prav sodi-tttrašne p«m|edice vojne je na Ruskem politika vlade še poostri-la. Poizkusila je takoj, «la bi z re-ikeionarnimi ukrepi utrdila svoje omajano stališče. Kakor navadno s«« je najprej spravila nad tuj«' narodnosti. Medtem ko je Poljake slepila z obljubami, so je pritisk na Fince še poja«v'al, so se ži«ljo preganjali in eelo v zasedeni Galiciji so se napa«lali Malorusi. V drugih deželah s«' stori marsikaj, da bi se ublažila beda, ki jo po-vzrokuje vojna. Na Ruskem se razbijajo shodi, ki hočejo razpravljati o bedi in soeialistični časopisi se zatirajo. Vrhunec tega preganjanja je dosežen z aretaeijo potih socialističnih članov dume in njih sodrugov. Proti temu preganjanju protestiramo vpričo vse Evrope. Vlada se obrača do dume le, ker je prepričana, da dobi vse po svoji volji. Vojno posojilo z izdajo papirnatega denarja iu povišanje indirektnih davkov je izvršila z ukazom in ga ne predlaga dumi. Soeialna demokracija bo kakor doslej klioala na boj za notranjo osvoboditev Rusije. Napo sled izjavlja socialistična frakci ja, da bo soglasno z izjavami k«>-danjske konference čimprej zač« la z delom za dokom'anje vojne in za mir, ki izraža voljo vseh v voj-io zapletenih narodov."
Da! Če bi namosto batjuško rab-ja socialisti vladali, bi tudi mi »Torj«'li, da hoče Rusija «wvoboditi íarode.
PATRIOTIZEM IN KUPČIJA.
Vojni liferanti v Avstriji so go tovo veliki patriotjo. K«lo pa naj bi bil, če ne oni T Ampak patrio t i/.em pride včasi s profitom na-vskriž. In naj bo v «luši boj še tako težak, nazadnje zmaga ven dar profit.
Tako piš«' 'Slovenski Narod":
Opotovano so jo že tudi v uradnih- pm-tfčrKh k-e^&tiralo, d*, po a\xt. čete preskrbljene deloma z jako slabim obuvalom. Razni vojni poročevalci »o zbirali mate-rijal in vložili so na armadno vrhovno pov«'ljstvo utemeljeno ovadbo, na p«xllagi katero so izvr šilo vojaško oblasti strogo preiskavo. Preiskava jo dognala, da so potopni i p«»samezni armadni dobavitelji z naravnost zločinsko br«»zvestnostjo. Nekatere čete so dobile novo obutev, katero podplati so obstojali iz drevesne skorje in preparirane lepenke! Ta obutev pohaja ml ogrskih li-forantov. Vojaška oblast izjavlja. da bo zločinske dobavitelje z vso strogostjo kaznovala. Mi me nimo, da «o taki ljudje hujši d voloizdajnikov in morilcev — sla bo obuvalo jo lahko povod največjih vojnih neuspehov,' nezadostno zavarovane noge so vzrok neštetim boleznim in obilo je onih. ki so morali na pot v vednost, ker so imeli mesto usnja — papir in drevesno skorjo Tta nogah.
V kapitalističnem sistemu no more biti vera nič druzoga kakor hinavftčina; kajti najvernejSi človek ne more živeti po načelih svoje vere.
Chicago, 111.
Cenjenim slovenskim volilcem iu volilkaui kakor tudi vsem so-drugom, ki žive v 34. volilni war-di. naznanjam tem potoni, da bo
javen shod ' svrho volilne kampanje za to aixlo dne
4. aprila ob 8 zvečer Kafka's Ilall na vogalu 26 ulice in Avers Avenue.
Vstop je vsakomur prost. Nastopili bodo razni govorniki in govorilo se bo v raznih jezikih. Razložil se bo socialistični program in socialistično delo v občini. Volilci «e bodo Uhko poučili razliki med delom socialistične stranke iu kapitalističnih strank.
P«»kažite, da se zanimate za svoje razredne interese in pripeljite tudi druge poslušalce k sabo na a važni shod.
Filip Godina.
Jenny Land, Ark.
Vae sodruge vabim na klub. sejo, ki bo dne 15. aprila in jim priporočam, naj se je zavesljivo ude-lože. Na dnevnem redu bo posvetovanje o praznovanju prvega majnika. Nadalje bomo razpravljati tudi o koledarju za leto 1916. Začetek seje ob 10. dopoldne. S soc. pozdrav!	F. G.
ZAPISNIK KONFERENCE Jugoslovanskih socialističnih klubov is Cherokee in Crawford County v drftavl
Kingo. Kun*., 21. marca.
Sodrug (iorAek otvori aejo točno ob 1.30 po|K»ldae. Prečita ho popova i red, ki ne »oglasno sprejme.
Za predsednika je izvoljen sod. P. Jurše, za zapisaikarja i. J. Kuplen.
K torki V. razloži aodrug Ooršek, zakaj je koafereaca nkliraaa.
Hpj-ejine se predlog, da se obhaja slavaoHt prvega maja v Franklin, Kana.
in da ga praznujejo «kupao jugoslovanski socialistični klubi ia združena dru-Atva M. N. P. J. v državi Kansas. Vso brigo za prireditev majske slavnoati prevzameta J. 8. klub v Franklin in društvo Kožna dolina St. 92 8. N. P. J. Program se mora objaviti 14 dni pred 1. majem v 1'roletarcu in v Glasilu 8. N. P. J.
Sprejet je predlog, da se pooblaste za prireditev majsko slavnosti trije so drugi, ki bodo odgovorni zanjo. Poobla ste se sodr. F. Wegel, J. Kratkovič in K. Romich.
Pri točki "Razgovor o poslovanju J. 8. klubov v dri. Kansas" se razvije živahna debata, katere se udeleži več sodrugov. Naposled se sklene, da se
izvolijo trije sodrugi, ki naj gredo dne 4. aprila na sejo okrajne organizacije. Predlagani so in soglasno izvoljeni F. Tomšič, Fr. Dremšek in T. RriAki. O zaključkih naj potem poročajo v stran kinih listih.
Pri točki IX. je sprejet predlog, da naj zastopniki na svojih klubskih sejah ]>oročajo o bodočem kongresu J. 8. Z. in naj poizvedo, če se sodrugi strinjajo, da se pošljeta na ta kongres iz države Kansas dva zastopnika; o tein naj |H>ročata na prihodnji konferenci.
Sprejet je predlog, da se združijo vsi klubi ,1. S. Z. v Crawford County; obenem si- obvestijo klubi J. 8. Z. iz Cherokee County, ako je njih volja, da se tudi pridružijo. V konferenčni odbor so soglasno izvoljeni John GorSek, Frank Wegel, John Lekse.
Predlog je sprejet, da se vrši prihodnja konferenca v Franklin, Kitus.. četrto nedeljo v mesecu maju ob '2. popoldan.
Predlog je sprejet, da se debata v prid in napredek stranke in nje lista zaključi in odloži za prihodnjo sejo.
Predlog je sprejet, da se protest proti Slovenski Ligi sprejme in priobči v vseh naprednih listih in v zapisniku.
Konferenca dovoli, da se prečita članek iz lista "Radnička Straža".
Predlog sprejet, da se zapisnik konference priobči v Proletarcu.
Sprejet je predlog: V slučaju, da pri kakšaem klubu J. 8. Z. kak sodr. u-mrje. naj dotični tajnik kluba obvesti druge klube, da se potem sodrugi lahko udeleže pogreba.
Zaključek konference ob 7. zvečer.
Pongrac. Jurše, predsednik.
John Kuplen, zapisaikar.
SODRUGI I
Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list ži-vi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARČA." ker le na ta način se more osigurati napredek našemu listu

PROLETAREC
LIST ZA INTIME" ( DELAVSKEGA
DUO I TV A,
IZHAJA VS.I HI TOREK.
—— Lastnik in i«4«)*Ul)i ——
d*|iilo*iniki dalivtU tiskovna diužba » .sicsgs,
Illinois.
Naroinina: Za Air. riko $2.00 za celo lato, $1.00 ta pol leta. Za Evropo $2.10 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovot u. Prt spremembi bivali!?a je poleg novega nasnantit tudi sta11 naslov. _
GUlIb »lov«n,k* oriMiucIi« Ju«o«l. — •ocUliilUl« »»•«• V Ameriki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoeti, je poidjati
predat dniku družbe fr. Podlipcu, 50;i9 W. 25. PI Cicaro, 111.
PROLETARIAN
O WM d and pul	«*«|f Tu«*day by
South Silvio Wor. men's Pubishing Company
C ic go. Il'iniii.
Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 :i year, $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, il 26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates en agreement.
NASLOV (A DDRESS):
"PROLETAREC" #
4008 W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
ČESA JE RESNIČNO TREBA?
Slovenci, ki prihajajo v Anieri ko, so v tako ogromni večini de lavei, da izginejo drugi stanovi vpričo njih skoraj popolnoma. Ne pravimo, da ni med njimi tupatam kateri, ki ima popotniško žilo in ga goni želja za spoznavanjem sveta od kraja do kraja. Vendar pa se jih je nedvomno največ zaradi tega izselilo, ker niso mogli doma najti zadostnega kruha. In tega ni mogla biti kriva njihova lenoba; kajti kdor se odloči, da gre s trebuhom za kruhom po svetu, ne sme imeti navade, da bi ležal po zimi za pečjo, po leti v češpljevi senci. O ameriških razmerah je tudi onkraj oceana precej znano, da je tukaj treba trdo delati, če se hoče živeti.
Kakšna pa je usoda delavske mase v Ameriki? O tern pač ne bo dvoma, da je tudi med delom in delom razlika. Izkoriščanje sega sicer po vsem; vendar pa je zaslužek pri enem delu drugačen kakor pri drugem. In nekateri delavci se znajo postaviti izkoriščanju v bran, dmgi pa ne.
Glavna množica slovenskega delavstva v Zedinjenih državah ne prihaja do najboljšega dela in je močno izrabljana. Gotovo so tega krivi razni vzroki. Na vsak način pa je med najvažnejšimi razlogi ta, da prihaja naše ljudstvo z nezadostno izobrazbo čez morje.
To ni očitek za naše delavce. Oni niso krivi, da prevladujejo v južni Avstriji enorazredne in dvo-razredne šole, da je bil v mnogih krajih šolski obisk le slepilo, da se po raznih šolah otrokom vtepa krščanski nauk v glavo, vse drugo znanje pa pregrešno zanemarja.
Ali četudi delavsko ljudstvo ni krivo, mora vendar trpeti posledice tega pomanjkanja. Če pa vzamemo slovensko ljudstvo v Ameriki kot celoto, bomo le tedaj prav razumeli položaj slovenske narodnosti, če vpoštevamo njeno kulturno moč, Tukaj jc trelm živeti v zmeSi različnih narodov, in ako h«#črn.T»-mrri njiuii uživati tisti u-gled, ki ni samo teorija, temveč ima lahko tudi velik praktičen pomen, moramo računati z omiko mase in z njeno sposobnostjo za tekmo v kulturnem življenju.
Zadnji čas so razvili vprašanje svobode v stari domovini. Svoboda še nikdar ni bilo darilo, ki bi ga vladajoči velikodušno prinašali narodom. Nihče ne uživa svobode, kdor si je ne zna pridobiti. Naj se razvijejo razmere v stari domovini kakorkoli, naj zmaga kdorkoli in naj se izpremene meje tako ali pa tako, narodi ne bodo svobodni ne v starih ne v novih državah, in brez globokega znanja si tudi pozneje ne bodo priborili nobene svobode.
Vsi vrabci po strehah čivkajo, da bi danes ogromna večina slovenskega ljudstva na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem i t. d., če bi imela prosto izbirati med Avstrijo in samostojnostjo, "navdušeno" glasovala za Ilabsburžana in Estrajh, kakor je navdušeno volila Sušteršiča, Lampcta, Koroš-,ca, Kreka i t d. Kako za vse na svetu naj to ljudstvo doseže svobodo, Če se da kakor čreda ovac goniti od par samozvanih pastir-j<M*r.daj sem, zdaj tja? In kako je mogoče govoriti o takih velikih ciljih, pa ne misliti, kakšni so prvi
in temeljni pogoji, da se morejo
cilji dosegati?
Toda zdaj živimo v Ameriki, lu brez obzira na to, kako se razvije bližnja bodočnost naših rojakov onkraj velike laže, imamo skrbeti, kakšna bo usoda našega ljudstva v tej deželi.
Za sedaj se ne maramo baviti z vprašanjem, ali se bo slovenska narodnost v Zedinjenih državah ohranila, ali pa se bodo otroci ali vnuki slovenskih staršev tako popolnoma asimilirali, da izgine vsaka sled slovenstva v tej republiki. Sedanji priseljenci so še Slovenci in bržkone jih bodo razmere še nekoliko |K)gnale čez nJano vodo. Od danes do jutri ne izginejo. In če nam je res kaj za naš narod, je naša prokleta dolžnost, da se vprašamo, ali nam je mogoče kaj storiti, da se njegov položaj tukaj, kjer živi, kaj zboljša. hi kaj bi to moglo biti?
Globoko smo prepričani, tla je za slovenske delavce kakor za delavce vsakega naroda edina rešitev v socializmu. Ali med današnjim položajem in končno rešitvijo je še mnogo bojev; in vsako zboljšanje, ki moro ljudstvu nekoliko olajšati breme in niu ustva riti boljše pogoje za boj, je koristno. Kakor vemo, da oscraurni delovnik ne odpravi vse bede, pa se vendar bojujemo zanj, ker doseže delavstvo z njim več oddiha, ker se z njim odprav i mnogo skeb-stva, tako pozdravljamo tudi vsako drugo zboljšanje, ki je v sedanjih družabnih razmerah mogoče.
Če bi se mogel človek tudi v poznejših letih tako temeljito naučiti angleščine kakor tisti, ki jo govori od mladih nog, bi bil problem, o katerem razpravljamo, precej la-hak. V angleškem jeziku je dovolj dobrih knjig in ker je narod velik, se lahko tiskajo v ogromnih nakladali, pa so zato tudi lahko razmeroma po ceni. Dosti je angleških dobrih predavanj, večernih šol itd.
Bil bi razmeroma majhen trmi izbirati in priporočati ljudstvu, kar je najboljše. Toda jezikovno vprašanje je tukaj nepremagljiva ovira.
Treba torej pustiti, da gre vse kakor gre, ali pa poiskati drugo pot.
Po našem prepričanju je poleg politične in strokovne organizacijo za slovensko in sploh za jugo-. slovanski» ljudstvo v Ameriki vprašanje izobrazbe najvažnejše. Vemo tudi. tla nismo v- tem oziru osamljeni. Tistih delavcev, ki nam izrražajo v svojih pismih hrepen-nje pt> večjem znanju in preklinjajo razmere v stari domovini, ki so jim zapirale pot do omike, ni malo. Četudi žele nekateri višjo izobrazbo le zaratli njene notranje veljave; slutijo drugi vendar pravMo-bro njeno veliko praktično vrednost
Ako bi se rojakom na tem polju pomagalo, bi se za njih bodočnost in sedanjost storilo res nekaj velikega.
Na prvi pogled je ta naloga neskončno težka. Ali težave niso nepremagljive, če se loti dela resna dobra volja.
Brez organizacije seveda ni mogoče v tem oziru prav nič doseči. Z organizacijo in z tlobrini načrtom pa bi se od skromnih začet kov sčasoma lahko prišlo do velikega cilja. In nič ne de, čv lu bila stavba dograjena šele takrat, ko nas, sedaj živečih starejših, ne bo več na tem svetu. Pri nas je bila vedno ena največih napak, tla smo hoteli vse imeti hitro in zato s«- niso nikdar izvršila tlela, ki zahtevajo časa. Kadar je prišla kakšna važna ura, smo pa bili zaratli tega vselej nepripravljeni. V dveh treh mcsccih se pa ne da nadomestiti, kar se jc zamudilo v dolgih desetletjih.
Maloštevilnost slovenskega naroda v Ameriki je nerodnost. Ali v tem ne bi bila največja sitnost. Nerodne j&a je raztrešenost sloven skih naselbin. Pa tudi to bi se z dobrim sistemom tlela probredlo Treba bi bilo le načrta, ki bi omogočil čim večje uspehe in ki bi bil praktično izvedljiv.
Tudi o tem bomo povedali svoje mnenje. Morda Se zbudi za stvar toliko zanimanja, da pove Se kdo kakšno resno besedo. Da je v s[o venskem ljudstvu dovolj moči za tako delo, o tem ne dvomimo. Ako se izvrši, si postavijo Slovenci v Ameriki najlepši spomenik. In ob Vnem se "utrdijo za eksistenčni boj; kajti znanje je moč.
Sodrugl in sodružice!
Prvi majnik se bliža, naJ praznik. Ne bomo Vam na tam mestu na široko raslagali, kaj da
pomeni Pravi socialist ve, da je to delaviki praznik, dan
DELAVSKE SOLIDARNOSTI, tega visokega ideala, ki se moro predvsem uresničiti, da more delavstvo zmagati in se osvoboditi.
Vsak sodrug ve, da je prvi majnik zanj najvažnejši praznik, ker ga ni določila nobena cerkev in nobena krona, temveč
DELAVSKA VOLJA.
Oficielni svet ne priznava prvega majnika in ga nima v svojih koledarjih. Kajti v naši družbi ni ljudstvo za to, da bi samo kaj sklepalo o svoji usodi in oelo vidno izražalo svoje hotenje. "Od zgoraj" se mu predpisuje njegovo življenje, "od zgoraj" se mu dajejo tudi simboli, od zgoraj se mu določajo prazniki.
Zavedno delavstvo pa razume, da ne more biti mula, ki se da nema upregati in izpregati in ki dobiva seno od gospodarjeve dobrote, nikdar svobodna in da ne more na veke vekov postati nič druzega kaor mula.
Zavedno delavstvo noče ostati za vse čase zasužnjeno. In
PRVI MAJNIK,
ki ga ne praznuje na ukaz in ne s crkvenim ali državnim dovoljenjem, ampak po svojem svobodnem sklepu, je znamenje, da hoče.
Težak jarem »e nalaga delavstvu. Kapitalizem ga ne obeoja le na tlako in mu ne odteguje le vsakdanjega kruha, ne biča ga le s prenaporom, z brezposelnostjo in s prevzgodnjo starostjo, ampak jemlje mu tudi za upanje za bodočnost. Za vse čase ga hoče potlačiti na nižino delovne živine, kateri je prepovedan vsak napredek in razvoj.
Iz temnih globočin je prišel človeški rod, iz nizkih organizmov se je razvil; pot, ki je držala dotOd, kaže še naprej v večjo popolnost, v lepše življenje. Ali za delavstvo naj M bila
SEDANJOST ZADNJA POSTAJA
in v brezmejnosti časov naj bi ne bilo zanj nobenega napredka več. Delavec je postal živa maši-na; to naj bo tudi njegov sin in vnuk in vnukov vnuk do konca sveta.
Zavedno delavstvo pa noče postati živa oka-menina. Z vsem človeštvom hoče korakati naprej in pripravljati svojim otrokom lepši svet.
To demonstrira delavstvo na dan prvega maja. Za ta boj zbira svojo armado.
Prvi maj je dan
SOCIALISTIČNEGA NABORA
Sodrugi in sodružice! Pripravite se, da ga boste dostojno praznovali — da boste svojim sovražnikom pokazali svojo rastočo moč, svojim tovarišem pa tabor, v katerega spadajo.
Kai pravi kapitalist.
Sramota ni, če je Človek zati ran; ampak če mirno trpi zatira nje, je sramota.	>
Že večkrat smo rekli: Ne mislite, tla <so kapitalisti sami tepci! Ta misel ni resnična iu z njo si nič ne pomagate.
Pred kratkim smo dobili dokaz, tla se najdejo med kapitalisti še ljudje, ki so več kakor normalno pametni. V chicaškem Day Book (23. februarja) se je oglasil neki Barney Rogers, ki se podpisuje s svojim pravim imenom in tudi navaja svoj naslov: 3261 Ogden Av. Mož je miljonar in je prej stanoval na Diversey Boulevard.
Njegov članek bi priporočili vsem delavcem, tla bi ga pazno prečitali. (¿lasi se tako:
"TitaI sem nekatere pošteno o-stre kritike v člankih Vaše javne sodbe o kapitalističnem sistemu. vlada jočem v tej deželi in o posameznih kapitalistih. Zdaj bi kot kapitalist rad iapregovoril tistim, ki se najbolj postavljajo proti temu sistemu in jih vprašal: Kaj pa hočeš, tla naj storimo? Ne sj>ozuaš li, tla si veliko bolj kriv sedanjih razmer kakor, mi? Moremo I i biti odgovorni za to, tla smo se rodili od bogatih staršev, kakor si se ti rodil od revnih.' To je on ost a v no; ti nimaš denarja — imam pa li jaz kakšen resen vzrok, da bi tlelil svoje mil-jtuie s tabo in s tebi enakimi?
Bi li ti to storil, če bi bil v mojem položaju? Btnli odkritosrčen! Ampak tudi če bi jaz ali pa ti tako storil, ne bi to dejstvo ničesar dokazovalo za eno ali za drugo stran. Stvar je ta : Ti, delavsko ljudstvo, ne dosežeš nikdar nič, ako se boš zvijalo v križu in s prstom kazalo na nas ter nam morda klicah», da naj nas bo sram; kajti mi te uiti ne vidimo niti ne slišimo.
Če hočeš kaj doseči, si nikar ne domišljaj, da ti kdo kaj da le zato,ker zahtevaš, ('e kakšna stran
ktlaj no stori kaj v svojem lastnem interesu, si vendar lahko prepričan, da iz same naklonjenosti do tebe ne gane niti z mezincem. />a to, kar ima kakšno vrednost, se je treba bojevati. Dolgo se moraš bojevati za svoje zahteve ne le s samimi kapitalisti, ampak tudi z njihovimi agenti, s tvojimi, od tebe izvoljenimi uradniki, sod-j n i k i in i>olicisti, ki v času stavke takt» radi rabijo gorjače proti tebi, ker nimajo toliko »lravega razuma, tla bi razumeli, da so sami delavci in v podobnem polo-| žaju kakor ti in tla bi pravzaprav morali braniti tebe in s tem tudi i svoje lastne interese. Oni bije jo v interesu privatne lastnine, v interesu kapitalizma, ti pa imaš e-dino priliko, da izraziš svoj protest pri volitvah, kjer lahko bolje pokažeš svoje mišljenje kakor z najostrejšimi besedami. Ce vo-luš zopet tiste uradnike ali pa u-radnike stranke, ki zagovarja sedanji red, praviš jasno: "Še hočemo biti tepeni z gorjaeami; dajte nam t«ga se več."
Ce pride k tebi sosed, ki ima kakšno mestno, okrajno ali državno službo le za političen puli, pa ti pravi: "Volite tega in tega. on je dober človek, dal jc dela meni in še nekaterim v tej vvardi, torej moramo gledati, da bo na vsak način izvoljen," in ti norec pozabiš na vse, s Čimer ti je ško-dovalfc na policijske gorjače, na težki l)t»j za obstanek v sedanjihl razmerah, na obljubo plačila, dokler te je še bolela glava otl u-' darcev. kaj naj se tedaj pravit
Pozabiš, da je volilni dan edini'
. . . i
dan uspešnega protesta in volilni listek edino sredstvo za izraz tega protesta, pa oddaš svoj glas za tistega moža. proti kateremu si bridko in glasno protestiral vse leto.
Tisti tvoj sosed, ki ima morda kakšno manjšo, slabo plačano službo, je pa nemara enako malo moder, če ti pravi, da glasuj za takega kanditlatn in ima najbrže enako malo zdravega razuma kakor na primer prej navedeni policist.
Če veste, delavci te dežele, kaj hočete, morate tudi vedeti, kako sc to doseže. Nikdar ne dosežete t »«ga, če nas boste po strani ogovarjali ali nam žugali, ali sc nam smejali in nas zaničevali. Saj iz oči v oči poveste redkokdaj svoje mnenje človeku, o katerem veste, da ima dcimrja,
Edina rešitev vsega problema je splošna iu metodična organizacija. Če bi pa znali delavci to u-resničiti, bi bil kmalu konec za-dovoljnosti kapitalistov te ali pa katerekoli dežele. Ampak popolna organizacija je nemogoča brez izobrazbe iu v sedanji dobi je treba predvsem delati za izobrszbo mas. Razumevanje za organizacijo sc lahko zdrami s serijami predavanj, ki bi jih priredili delavski zbori te dežele, in če bi bili izdatki v začetku večji, bi naposled vendar prinesli uspeh. Konkurenca med delavci jim ne prinese prav nič; otl te imajo samo velike trgovine in veliki zavodi korist.
Prav tako kakor če se igra v igralnici, kjer se plačuje za karte. Lastnik igralnice ne igra; on pobira le petake od dobičkov, in če bi igra dosti dolgo trajala, bi prišel vsak cent v njegov žep.. "
Tako govori kapitalist. Seveda ne vsak. Rogers misli, da bi misleči čitatelji, ki se zanimajo za organizacijo, lahko našli v članku materijal za premišljanje. Tudi mi menimo to in ga toplo priporočamo čitateljeni.
Strup v šolati.
V neko šolsko knjigo, ki se rabi, po šolah v državi Illinois, je u-čeujak. ki jo je sestavil, vtihotapil napad na socializem. Pravi, da trosi država devet miljonov dolarjev na leti» za šole, pa zato se morajo otroci vzgajati V "načelih in praktičnem delu naše re-puhličunskc oblike vladanja." Dalje pa stoka: "Otl vseh strani sc delajo poizkusi, da bi se uničila država in na njeno mesto postavil socializem in anarhija."
Človeku se zdi, kakor da čita našo niilo\\ve Marijo. Enako farizejski in enako neumni so ti «stavki.	^
Kakšne sorte jc modrijan, ki je zapisal to Ačenost, se vidi iz tega. tla imenuje socializem in anarhijo v eni sapi. V resnici sta si socializem in anarhizem v svojih nazorih in v svojih ciljih enako nasprotna kakor v svojih bojnih metodah. Anarhizem ni nič druzega kakor dete liberalizma, njegovi nazori o svobodi so meg. leno buršvazni, njegova vera v absolutno dobroto človeka je uto-pistiČna.
Socializem zahteva organizacijo proizvajanja, razdeljevanja produktov, organizacijo družbe
sploh. Anarhizem smatra vsako organizacijo za tiranstvo.
Toliko znanja bi moral imeti o teh rečeh človek, ki se upa pisati o njih.
Ne glede na to pa nimajo take reči nič opraviti v šolski knjigi. Kajti šola ne pripada nobeni stranki, temveč ljudstvu. Ce plačuje država Illinois ali pa katerakoli ameriška ali evropska tlr-žava za šolstvo, ni to le demokratični ali republičanski denar, ampak vmes je tudi dovolj socialističnih dolarjev. Zato tudi nima šo la služiti eni ali drugi stranki, ampak vsemu ljudstvu. Izobra/a-vati ima otroke, dajati jim znanja, vzgajati jih tako. da bodo sposobni za življenje ter da bodo imogli koristiti sebi in družbi: učiti ima resnico; nima pa med otroci voditi politične agitacije in jim vbrizgavati laži.
Socializmu se pač ni treba bati takih šolskih knjig. Če bi imelo vse, kar vtepa jo otrokom po šolah v glave, tiste posledice, ki jih žele nekateri šolniki, ne bi moglo biti na Kranjskem ne enega svobodomiselnega človeka, pa vendar so prišli iz najbolj farških šol že prav napredni ljudje. Se-
O ameriškem šolstvu sc je raznesla bajka, da je nekaj posebno imetnitnega. Treba je priti do zavesti, da je to res le bajka. Bluff je pač v šolstvu velik kakor na vsakem polju v Ameriki. Sicer pa prihaja šola otl dne do dne bolj v služtio kapitalističnega sistema in grafterskih politikantov. Kdor je v življenju izkusil, kaj omeni slaba šola, mu ne more bi. ti vseeno, v kakšnih rokah bodo njegovi otroci in kaj jim bodo vtepali v glavo. Ali iz rok kapitalističnih agentov se bo šola šele teda»j rešila, kadar dobi ljudstvo samo v politiki in v upravi zadosten vpliv.'"
Današnji socialisti se bolj boju jejo za svoje otroke kakor sami zase. Sedanjost je kapitalizem, bodočnost In» socializem. Zato pa naj bodo otroci sposobni za boljše čase, katere jim hočejo pripraviti sedanji bojevniki.
Treba je, tla postane delavstvo močno in izpuii tudi šolo iz kapitalističnih krempljev. V ta namen pa je treba organizacije, politične zavesti in političnega, razrednega boja.
SREDNJI VEK ŽIVI.
veda ne bi bili pretrpeli toliko duševnih muk in bojev, če jim ne bi bili v šoli napolnili glave s strahovi. Nevvtonu ni nihče predaval t» zakonu teže in Darwin se ni v nobeni šoli učil darvvinizma
Am^ak za to ne gre; od sedanje šole ne pričakujemo in zato tudi ne zahtevamo, da bi nam vzgajala socialiste. Nesramno pa j»', če se zlorablja šola proti socializmu in če se s šolskimi knji garni dela politična agitacija.
Ni res, tla ima šola vzgajati o-troke v načelih sedanje oblike vladanja. Vsi ti moderni modri jatii, ki nosijo sedaj veliki zvonec po Ameriki, pozabljajo, da i majo Zcdinjenc države svoj obstanek zahvaliti revoluciji. Če bi bila v Časih ameriške insurekcije veljala tista nazadnjaška načela, ki iih sedaj razglašajo patrioti, bi bila severna Amerika še dane« kolonija angleškega kralja.
Ali Zcdinjenc države so danes kapitalistične. In kapitalizmu je bilo vse dobro, tla je prišel na konja. Seda i, ko sedi v sedlu in jaha. je pa vse greh, kar je bilo nekdaj prav in kar bi danes lahko služilo ljudstvu proti njegovi tiraniji.
Ali jc mogoče? Ali ni mogoče?
Človek bi kaj dal za to, če bi mogel It» za minuto pogledati v Vatikan, tla bi se prepričal, kakšen koledar imajo tam. Drugod se piše leto 1914. Katero stoletje ima papežev dvor?
Ko jc bil Benedikt, seveda s pomočjo svetega duh« — izvoljen za "svetega očeta," so nam pravili, da je krščanski svet dobil modernega papeža. Mi smo pač debelo gledali, ker je modern papež ravno nekaj takega kakor suha voda ali pa mrzel ogenj. Za silo bi bilo še misliti, da bo rabil malo več pameti kakor njegovi predniki. Toda odreeite se takemu upanju, ljudje božji! Papež je papež, Va-tikan je Vatiknn.
Ali je mogoče, da se napiše leta 1914. kaj podobnega kot tole:
"Očetovska ljubezen, ki je navedla njegovo svetost, da pridobi od zemeljskih sil odpust v jetnikov, ga zdaj navaja, da prosi kralja vseh vojskinih trum, naj čimprej one na bojiščih padle, ki so prišli v pekel, osvobodi iz te dežele groz in sprejme v svoje milo-,-sti polno naročje. Da se čim hitreje doseže ta cilj in otvori ves zaklad cerkvene jnilosti, dovoljuje sveti oče, tla imajo vse za dušno izveličanje padlih brane maše brez obzira na to, kje tla se čitajo ali urovore, pred Bogom enak učinek, kakor če bi se sveto opravilo Izvršilo pred posvečenim božjim oltarjem."
Mislite, da je, Nemogoče?
Well, tako stoji v naredbi kardinala državnega tajnika vatikanskega.
Nekatere posameznosti nas nekoliko motijo; ampak ne bomo se prepirali. Včasi so namreč pravili, da ni iz pekla nobene rešitve. Tam je trpljenje večno: Kdor je le iza nekaj časa obsojen, pride v vice. Morila je to zdaj kaj drugače; le čudno se nam zdi, ker iz grškega podzemlja tudi ni bilo nobenega izhoda za "sence,' in sploh iz nobenega predkrščan-skega pekla ne. Krščanstvo pa je, kakor je znano, take reči prevzelo iz starejših ver.
Toda kakor pravimo, zaradi tega se ne bomo prepirali. Druga reč je, zaradi katere bi si človek pulil lase. Sveti oče, torej kljub svoji "svetosti" vendar le Človek, dovoljuje Bogi^ da smejo imeti tnaše, ki se bero v kakšnem šoto-ru, enak učinek. Bog se sme nanje enako ozirati, kakor če bi bile brane pred oltarjem.
Zdaj pmo torej srečno prijadrali tja, kamor je bilo treba. Sveti oče papež stoji nad Bogom. vČe papež dovoli, sme Bog; če papež prepove, ne sme Bog.
Upati je, tla čitajo v nebesih ukaze kardinala državnega tajnika. Sicer bi se lahko zgodilo, da stori Bog kaj na svojo pest, brez papeževega dovoljenja. Kakšna zmešnjava mora tedaj nastati v nebesih in na zemlji!
RUDARSKA SMRT.
Iz VancouVer, B. C. poročajo 23. marca: Petdeset rudarjev je ubilo in mnogo jih je poškodovalo, ko je snežen plaz zasul več stavb jame Britania pri TTowe So-und, £ C.
Večna vojna!
PROTEST
jugoslovanskega socialističnega kluba Collin wood, O., štev. 49.
r Mi člani alov. soc. kluba, ¿t. 49, Collinwood, O. najotreje protesti-rsmo proti takozvanemu slov. 'naprednemu" čaaopisju, katero pau je na« socialiste z izdajalci in drugimi klevetami.
Protestiramo, da nam očitajo, da držimo z Avstrijo in Nemčijo. Resnica je, da smo proti vsaki kapitalistični državi, najsibo katera hoče.
Vprašamo, kakšen vzrok naj i-utamo, da bi se potegovali dve državi?
Delavec je. ¿¡juženj, kakor v eni, tako v drugi državi, in kapitalisti ter duhovniki izmozgovajo u-bogo delavsko paro, ki ne uživa nobene svobode. Ako si hoče priboriti mrvico več kruha, pošljeja nanj bajonete in kroglje. Francija, Anglija in Rusija se popolnoma nič ne razlikujejo od teh držav. Delavec je izkoriščan v vsaki kapitalistični državi, ker so ka pitalisti povsod enaki, izžemajo delavca do zadnjega in ko je za delo nesposoben, mora lakote u-mirati. •
Znano nam je, da je bila pred izbruhom svetovne vojne v Pe-trogradu na Ruskem (to je tista država, od katere pričakujemo o-svoboditev alpv. naroda) generalna stavka. Vad štrajkarje je poslala vlada kozake, ki so jih neusmiljeno pobijali samo zato, ker so se borili za pravično stvar.
In od take vlade naj imamo pričakovati avobodo, ki jo sama zatira! Obžalujemo te gospode v A-. meriki, da so tako kratkovidni in jim ne pride na pamet, da gledajo vse te države, katere so sedaj zapletene v vojno, le na svoje lastne interese, da si podjarmijo kolikor mogoče več ozemlja; da bi pa pod-jarmljene narode osvobodili, o tem ni govora.
Ustanovili ste slovensko ligo z velikanskim hrupom in navduŠe» njem in kakor pravite, ima namen da osvobodi potoni zaveznikov slovenski in hrvatski narod izpod avstrijskega . jarma, ter ustanovi jugoslovansko monarhijo, republika ali kar že bo. Seveda, to se kar napravi in pri tem ni nobenih tež-koč. V to ligo vabit£ vse farje, socialiste, sploh kar leze in gre. Ne pomislite pa nič, ali se s to ligo da kaj koristnega napraviti ali ne. Socialisti so vam popolnoma dokazali, da liga ne more prinesti slov. narodu nobene svobode, dokazali «o vam, da s to ligo ne bo enkrat nič, ampak, da se z njo lahko več škoduje rojakom, nego koristi. Zagnali ste velikanski krik proti nam, nas pričeli v vseh časopisih najnesremneje psovati, ter imenovati nas izdajalce slov. naroda. In zakaj? Zato, ker nismo na 'befehl' velenarodnjakov pristopili k ligi in jim metali groše v njih žrela. Primorani smo torej, da vam odgovorimo in da pokažejno ljudstvu te osvoboditelje naroda v pravi luči.
Svoboda slovenskega naroda vam leži le na jeziku. Izprevideli ste, da bi se dalo s to ligo nekaj doseči, namreč za vaše nikdar polne žepe. Na znanje ste dali rojakom po vseh naselbinah, da naj napravijo podružnice slov. lige. In res. Rojaki, delavci so Sli vam na lim, ter ustanavljati podružnice ter prispevali za to nepotrebno ligo. Ali vjeli niste socialistov v svojo mrežo, ker smo sprevideli takoj, da delate le za svoje lastne interese, ne pa za interese delavca.
£e sedaj se vidi v glavnem odboru slov. lige, pri čem da smo. Notri sede sami slovenski filistri, katerim je delavstvo deveta briga, gledajo le na to, da osvobode slovensko ljudstvo zadnjih grofiev.
Zgled nam daje slovensko zavetišče. Ta reí se je ravno s takim hrupom ustanovila in socialisti so vam natančno razložili, da ste mogli izprevideti, da je s slov. zavetiščem trikrat nič. Kot sedaj, tako ste napadali nas, da smo mi zoper airomake, udrihali po nas in članek za člankom se je pisal po časopisih zoper socialiste, čeravno so vam socialisti dokazali, da je za to delo slov. ljudstvo pre-revno, ker zato je treba ogromne svote prvič za stavbo, drugI? za vzdržavanje tega zavetišča. Saj se socislisti vendsr borimo zato, da prevzame delavca, ko postane ne-smožon za delo, vlada v avojo oskrbo in potem ni treba nobenega
zavetišča. No in kakšen rezultat imamo pred seboj? Za zavetišče se je nabralo nekaj tisočakov, ki so se izvabili od delavcev. Danes vse molči o tem 'prekoristnem' po-djetju, noben časopis se ne oglasi več, počasi se bo to tudi pozabilo iu denar bo smuknil kdovekam?
Tako bo tudi s slovensko ligo. Zd!y je tako navdušenje za to nekoristno reč, iu ko bo dovolj vinarja v blagajni, bo vse zaspalo spanje pravičnega.. Slovenskemu ljudstvu se bo le včaai še malo sanjalo v njej, nekaterim se bodo še obrazi skremžili, ko bodo pomislili nazaj, da so bili tako nespametni,
Sodruge po vsej Ameriki pozivamo, da bi delali na to, da bo "Proletareo" v kratkem dnevnik; pojdimo vsi na delo, da mu pridobimo kolikor mogoče več naročnikov. S tem bo najlepši odgovor na napad na slov. socialiste.
List "Proletarec" se drži svojega prepričanja in se ne obrača pa tisto stran, odkoder piha $. Tako znajo samo "napredni" listi, kakor na primer "(Mevelandska Amerika Pred časom nazaj je bil ta list pod farovško kuratelo in glasilo tukajšnjih slov. kapitalistov. Napadi na zavedno delavstvo so bili na dnevnem redu; po-
pa so metali težko zasluženi denar1 magal je, da so se organizirali tu
v neznane hisage.
Ako ste tako za združenje slov. naroda in ako vam res v srcu leži bodočnost slov. naroda, zakaj se ne navdušujete tako za združenje slovenskih podpornih jedtiot? To je vprašanje, katero nam da misliti iu vas pokaže v pravi luči.
Združenje vseh naprednih slov. podpornih jednot v eno samo organizacijo je velikanske koristi za naš narod iu s tem bi pokazali, da smo res za napredek. Torej kje ste vi, ki rabite vedno tiste fraze "za našo milo domovino", "naš premili slov. narod" i. t. d. Kje ste!^Zakaj se navdušujete za to prekoristno stvar, ki je nam Slovencem prepotrebna? Ali nismo Slovenci v Ameriki eden in isti narod, kot je oni, ki je v stari domovini? In zakaj se potem ne navdušujete tako za tukajšnji slov. narod? Ali smo tukaj manj kakor v stari domovini potrebni združenja?
Dokazati vam hočemo jasno, da ste vi >avadni frazerji in da »o vam "premili rojaki" deveta briga, da vam ni popolnoma nič za koristi slov. naroda, ampak nekateri le gledajo na to, da se jim žepi polnijo, druge ¡mi naj vrag vzame.
Ko je S. N. P. .1. sprožila misel o združenju vseh slov. naprednih podpornih jednot, so se le nekateri listi bolj mrzlo in navidezno zavzeli za to prekoristno misel v resnici ao pa, ako je bilo le mogoče, delovali proti. Ravno tako so glavni odbori nekih slov. podjtor-nih jednot proti združenju. Pomislimo: Pri teh odborih in listih so ravno tisti gospodje ki se danes tako poganjajo za slovensko ligo iu katerim je na srcu tako slo-1 piše v izdaji št. 18 zdne 2. marca venski narod: pod nobenim pogo-J li)|,r> v "Brez strahu' med dru-jem pa mu nočejo koristiti tukaji gim tudi
kajsnji trgovci. Delavcem je bilo to dovolj in sporočila se je misel, da si napravijo svojo lastno trgovino kot odgovor slov. trgovcem, ki so napravili nekak "trust" med seboj, da bi še bolj odirali revne sloje, delavsko maso. Slovenski delavci so se spravili takoj na delo in Slov. Zad. zveza je bila otvorje-na. Z lokalnim listom "Cl. A." na čelu so vsi tukajšnji trgovci pričeli takoj bojkotirati to koristno slov. podjetje. Z ene strani so spu-< ščali granate iz farovža. z druge strani so streljali slov. trgovci, s tretje pa urednik "CM. A." Uničiti so jo hoteli in uničili so jo. Ali delavstvo si je to tudi zapomnilo in pričeli so list opuščati. Uredniku tega lista je šlo za nohte in sprevidel je, ako gre tako naprej, da mora list propasti. Spregledal je, da je odvisen od delavcev, nikakor pa ne delavec od njega. Takoj je zafrknij svoje politično mišljenje, pokazal farovžu iu trustu hrbet, ter se pričel delavstvu prilizovati. Ta lisica je pričel bolj delavcem prijazno pisali, ter je tako vjel delavske omahljivce v svojo mrežo. Res žalostno, da naši rojaki vse premalo premislijo in ako jim kdo le malo na dušo pihne, derejo za njim v svojo pogubo.
Stavimo pa, ako začne še ugodnejši veter pihati iz farovža, pojde zopet v staro strujo, čeravno pravi sedaj, da je moral preje tako plesati, kakor so tam godli. Ali človek s trdnim prepričanjem v srcu se drži le enega principa in ako pridejo vsi popi s . svojim štabom nadenj ga ne omajojo. List "Cl. A." je hinavski in upa si celo tako daleč, da nas, zavedne delavce vabi v svoj delokrog. Tako
jem pa
kjer je mogoče. Zakaj lic? Zato, ker si mislijo, ako se vse jednote združijo v eno organizacijo, potem zgubi dosti teh* gospodov svoje mastno plačane službe, ter si. bo treba služiti kruh v potu svojega obraza. To kaže jasno, da ni tem "velepatriotom" nič do "milih rojakov" pač pa zase. Ti delavec pa: daj in zopet daj, l>ogini od glada, delaj, da bo vse pokalo in ko jim napolniš hisage, ti pokažejo figo. Radi teh gospodov trpi na tisoče slovenskega ljudstva, ali trpeli bodo še, dokler bodo te lenuhe podpirali.
Ravno tako je z "naprednimi" listi. Oni dobro vedo, ako se jednote združijo v eno organizacijo, da bo ta močna organizacija imela tudi svoje glasilo, in to bi bil pri tako ogromnem članstvu gotovo dnevnik. Seveda, člani te velike organizacije bi se potem poslužili svojega glasila, dnevnika, in potem bi odpadlo pri sedanjih slov. listih kolikortoliko naročnikov. In to jim dela preglavico. Zopet pridemo do zaključka, da jim ni nič za dobrobit slov. naroda, da jim ni popolnoma nič za združenje jHHlpomih jednot, ampak so zoper vsak resnični napredek in sedanja slov. liga je slov. narodu samo pesek v oči.
Vi najnesramneje napadate naš del. list "Proletarec" in kakor se vidi, bi radi videli, da bi zginil s površja. Zakaj? Zato, ker vas brez pardona — razkrinkava in to vas peče. Povemo vam, ako mislite, da mu boste kaj škodili s to ligo, se prokleto motite. Za njim stoji močna armada zavednih delavcev in ne dopustimo nikdar, da bi propadel, pač pa bomo gledali na to, da pride kmalu kot dnevnik med slov. ljudstvo. On se bori za interese delavstva, on nam daje pravo izobrazbo in on biča kapitaliste, delavske pijavke, on kaže nam pravo pot do svobode.
gim tuilt sledeče:
"Dajmo stopiti skupaj, tudi za vas, socialisti, je dovolj prostora med nami, z veseljem ste sprejeti v bratsko kolo, ter konečno vi in inl: Za svobodo, enakopravnost in bratstvo!"
Hvala lepa ! Pojdite se solit! Mi odločno oklanjamo to čas, da bi se bratili z ljudmi brez značaja; ple-šite bratsko kolo sami z vam ena kimi. S hinavci nimamo posla.
V svojo sredo nas vabi tudi veliki s|pv.t učenjak in stvoritelj slovenske lige .1. Blatnik. Ta človek zasluži, da ga slovenska javnost obdari s kakim visokim redom, ker si je. pridobil velikanske zasluge za slovenski narod. Spominjala se ga bo še slov. zgodovina in njegovo ime bodo izgovarali še pozni rodovi, in pesniki ga bodo opevali kot osvoboditelja slovenskega naroda.
Posiva vse slov. avečeništvo in vse slov. socialiste, da bi stopili skupaj in z r.oko v roki delovali za slov. ligo. Vprašamo pa tega modrijana, ali se je mogoče družiti z ludmi, katerimi je vse prej, kot da bi delali za kako korist in napredek? Oglejmo si v prvi vrsti duhovščino: Duhovniki so proti vsaki svobodi naroda, oni drži narod v temi, oni so proti vsaki kulturi in napredku. Oni hočejo, da smo in ostanemo sužnji kapitalistov. In obratno socialisti: Socialisti so za svobodo vseh narodov, oni so zato, da strmoglavijo kapitalizem, da bo užival delavec popolno svobodo, da ne bo izkoriščan kot pod sedanjim sistemom. Socialisti delajo na to, da se družabni red predrugači, da si bomo vsi enaki iti da bo delavec užival sam sad svojega produkta. Socialisti delajo za izobrazbo vseh narodov, oni delajo nato, da dobi delavec, kadar je nezmožen za delo, državno oskrbo, ne pa da se vrže na cesto. Le pod socialistično vlado
S :
bomo rekli, da smo svobdui, da smo si enaki.
Sedaj vidite veliki raaloček med duhovščino in socialisti, in to, kar vi zahtevate, je le vam mogoče iu vašim kolegom, ker: gliha vkup štriha! Tudi filozofi late nekaj, kakoi da bi bila ta liga kako socialno delo. Ne smete misliti, da smo socialisti tako zanikani, tla nam boste diktirali, kaj je socialistično iu kaj ni. Svetujemo vam, da se drugič pred javnostjo ne blamirate s tako ne-unuiostjo.
•Vsem tem slovenskim "patriotom" povemo, da ljubimo svoj jezik, da smo za združenje, tla siuo za svobodo vseh narodov, da smo za to, da se strmoglavi sedanji sistem in da se vsi kralji vržejo v ropotarnico in kapitalisti dobe, kolikor zaslužijo. Ali mi že ¡mamo svojo svetovno ligo ¡11 ta je: Socialistična stranka. Mi Slovenci imamo svojo podružnico Jugoslovansko Soc. Zvezo, pri kateri smo organizirali. Zatorej, proč z vsako drugo ligo, proč z vsemi temi, ki hočejo naše ljudstvo izkoristiti v svoje namene, proč z narodnjaškimi listi!
Vsi Slovenci v Združenih državah pa, ako ste res za svobodo, rnakost in bratstvo, pristopite vsi kot en mož v naše vrste, organizirajte se politično in delujte z nanVi, ker le s socialistično stranko je doseči to, kar vam pojo vaši izkoriščevalci. Sodrugi. na delo za socializem! Ne ozirajmo se ne na l^vo in ne na «lesno, naprej po začrtani poti! Mi stojimo trdno, ne omaje nas nobena liga, njih trud je zastonj, da bi med nami napravili razdor, ker dobro vemo, «in oni delajo za svoje žepe in ne /a koristi naroda.
Kličemo še enkrat: Proč z ligo! Živela socialistična stranka in nje bojevniki! Živel "Proletarec", naš boritelj za delavske pravice!
Jos. Kuniič, Gustav Kabaj, John Zupane, Valentin Plesec, John Srakar, Josip Medenac, Fr. Pous, Andr. Zupan, John Božič, John Crnkovič, Frank Grdina, Joe Maicen, John Potočar, Dorn. Blu-mel, Frank Kovic, Paul Cesnik, Paul Stakich, John Mikše, Andr. Ažtnan, Toni \Vuchkovich, John Kessler.
Zimski kašelj —
kateri «a ni hoUl vdati nobenem načinu zdravljenja ali kataraga ata vtled kataragakoli vzroka zanemarjali — aa lahko hitro olajfta in bolnik spravi ropat k zdravju, ako »a uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo talilno vradnoat je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"MoJ* mul» hčerka J« lltnU khicl) (««1 ilm«, I »M II »um ji h«-v «rov llnl/.niu *a IMJufa in ko kino |>oraliill dt« »teklenloi. J* k »A.-1 j popoln« »itn Izginil. Milim» ni<i S**vftrove l*ripra\k«i v«lno pri roki in ti »o severov ht-KiiUtor, KfVMmv Žlvljni*ki lial/am. S«v«*mv N?rvo-toii. savarov Žrl. rtlfnl |{r»Mi/W hevvMvii Jetrno krnil-Ji»'«1 Iii S<*vrrovu Uotbardkko Olj»« Vol O mi i/U.rni pripruvki."	.!'>»•• i>hnu* Ratajcznk..
21 K. sutiioii *t., llml»oii. Tit.
oalotrtki katolj, vu** aap-uika. Iirlpav««t ta d*»too ptwkuiit« ScvMvv Batum aaPljitê*.
t «JO» Ib lo BO OMitOV.
Ako ata aa prehladlll,
t» «kosita Knm'i Culd and Uri p TuMt-ia |S*v«ro-v« T» l »U»t» sopar prati Ud
ta bripu).
Ona K centov.
Spomladanski opahkl,
I it enaka trbefa koAna bo-
l<-¿m lahko bitro in u»i»*-ao odpravi S«v*ra'a Skin
i Uiittnent (Savemvo Minilo Aopar kotna boluiiil.)
Ona &t> centov.
Severov« Pripravka
t mu jo naprodaj lekarnarji
VM-poYM«ii. Zalitavajta Severova. Ako jih ne morete dobiti, narotijt« jih od ua».	,
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS IOWA

o J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galij«, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka

F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. ■:•
Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
»24 BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTOWN, PA.
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
PROTEST
Mi na skupni konferenci Jugoslovanskih Socialističnih klubov v Crawford County, drž. Kansas dne 21. marca 1915. zbrani sodru-gi soglasno protestiramo proti voditeljem Slovenske Lige, ki so se drznili v javnosti sami pooblastiti za nekakšne zastopnike vseh a-meriških Slovencev.
Bodi Vam na tem mestu povedano, da zastopate samo tiste a-meriške Slovence, ki gredo na li-manice Vašim praznim obljubam, katerih sami ne razumete. Vi kričite na ves glas, da je slovenski narod najboljši in da ste sinovi najboljših mater na svetu. Kavno na podlagi Vaših i/jav Vam to vsakdo lahko zanika.
Mi kot razredno zavedni delav-ei priznavamo enakopravnost vseh narodov; zato moremo priznavati tudi le ono stranko, ki se bori za enake pravice in za osvoboditev proletariate vseh narodov; to je stranka socializma, v kateri smo tudi mi zastopani.
Nočemo pa imeti opravka z Ligo, v kateri so internacionalni izdajalci in nasprotniki vsakega na-nredka, častiti gospodje klerikalci. Njih sovrstniki so v stari domovini neštetokrat prodali tako "ljube jim Slovence;" sedaj pa naenkrat žele pomagati ljubljenim Slovencem -— z dežja pod kap.
Dokler bo ljudstvo tako kratko-uinno in slepo verjelo lepim a praznim obljubam, nr pričakovati s\ obode, Edina rešitev bo. izvršena po ideji in delu socializma, ne pa [to kakšni Ligi.
Odbor konference.
ČEDEN ZASLUŽEK.
Časopisje v Philadelphiji ceni, da je odnesel prerok in evangelist Billy Sunday iz tega mesta o-kroglo stotisoč dolarjev. To bi bil približno čisti dobiček za enajst tednov napora v boju 'proti hudiču.' Pa je le nekaj vreden hudič,
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tukaj ne V hi» nudi prilika, da si pribraaite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov aH* " managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, troplnovec ln all-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTKD". Tudi izdelujem iz kranjskih zeliič Orenko Vino ln Kranjski Oren čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Se kedaj na trgu. Prodajam same na debelo. l'ifiite po cenik.
A. H O R W A T. 600 N. Chlcago, St., JOLIET, ILL
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji
usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
LASTIM TE FARMO l Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje
v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi največje obresti. Zemlja bode redila vas in vašo družino. Zemlja vas hode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode dala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro zeiuljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoče prodati pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, da se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka
A. Mantel
133 W; Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL. PRAVNA In NOTARSKA PISARNA
207 HANOVER ST., MILWAUKEE. WIS.
prevzema v izvriitev vse avstro ogrske sodnljske in vojaAke zadeve, zemljiške vknjlib*. kupne pogodbe, pooblastila, zadolinlce, pobotnice, odstopna pisma, ta-Jave in druge Javne listine, notarsko in konzularno potrjene, potrebne slasti v za puičinsklh zadevah /a iztirjavo dedAčln ter za dvig sodnih in hranilnih depozitov.
Iztirjevanje dolgov i» drugih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (v tem poslu sem približno 20 let) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspe&no izvršitev vsako naro-čene zadeve. — Ne vsakdo, ki Je "Notary Public", Je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni, ki Ima za to potrebne zmožnosti in v ftolah pridobljeno znanje.'
Oskrbujem tudi točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskam sam cirkularje, vabila in razne druAtvene potreblčine prav ltfno in po r.mornih cenah; posebno pa opozarjam dramatična i» pevska druAtva »a razmnožltcv gle-diAkih iger in not v poljubnem številu s pomočjo multigrafa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno.
IVAN A. KAKER,
javni notar, b. sodni ln konzularni uradnik.

ki daje namazanemu dufiolovcu tak zaslužek! Evangelistarija je fin posel, dokler je toliko tepcev na svetu.
Pišejo, da pride famožni čarovnik tudi v Chicago. Ampak on se še tlela, kakor bi se branil. Njegov manager pravi, da to ni nič, če ga povabi par popov. On je vajen, tla ga prosi nekoliko sto farjev vseh mogočih cerkva za veliko čast, da pride ljudstvu vleči denar iz žepa.
O, Billy razume, reklamo!
Kmalu bo zahteval, da ga mora v vsakem meatu sprejeti tisoč be-
lo oblečenih devic in tla mu morajo kaditi kakor paj>cžu, kadar ga nesejo po cerkvi. Ce mu pride to na misel, bo še več tepcev, ki mu bodo ustregli in svetu demonstrirali avojo norost.
Kdor se pregloboko klanja, je izpostavljen nevarnosti, tla dobi jezdeca, ker pripravlja svoj hrbet za ježo.
•
Če res ni v tem čaau "Internn-cionale" v Evropi, kakor eni mislijo in izražajo, akrbimo, da bo nje prapor vihral v Ameriki!
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UrtAJwljcna dn« M. i«|WU
Hat
Naša majska Izdaja.
PODPORNA ZVEZA
lak«rportraM O «prtU l*Ji v drtavi Pno
Sedež: Conemaugh« Pa.
GLAVNI UHADNlKi:
Predsedniki THAN PAVLOVCdC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, bok 50, West Newton, Pa. Tajnik ALOJZIJ BAVDEK, boa 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PBOSTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Pomola, blagajnik: JOSIP MABINCIC, MOt 8t. Clair Ava. Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa
NADZORNIKI:
VILJEM SITTEB, 1. nadaornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa FBAN TOMAtlC, 1. nadaornik, Gary, Ind., Toleston, Sta, bo* 73. NIKOLAJ POVfiE, 3. nad«., 1 Craib at., Nurnrey HiU. N. 8. Pittaburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORAKK, 1. poroti, Box 195, Kadley, Kansus. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown. Pa. ALJOZL) KARUNGER, 3. porotnik, Girnrd, Kaneaa, K. i. D. 4. box 88
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F, J. Kera, M. D., «202 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiii it. 4« Maiu Street, Conemaugh, Pa
POMOŽNI ODBOR
«pendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Oabreaaja Jakob, box 422, Coaemaugh, Pa. Bovc Frank, K. F. D. 5, bor 111, Johuntowu, Pa. buhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojaij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaedaih: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan 8. D. P. Z. Savertnik Joief, 2821 Crawford Ava, Chieago, IU., ilan S. N. P. J. Martin Konda, 2666 So. Crawford Ave., Chieago, IU., ¿lan S 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ilaa S. N. P. J. Štefani Martia, box 78, Fraaklin, Kana, ¿lan dr. av. Barbare. Frank J. Alei, 4008 W. 31st St., Chieago, 111., ¿lan S. D. P. k P. D. Goriek Ivaa, box 211, Went Miaeral, Kaa*., ¿lan A. 8. B. P. D. /
Uradno GlaaUo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chieago, IU. Oaajona druitva, oairoma a jih uradniki, no uljudno proieni, poiiljati vao «opisa ia deaar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj «a yHHljt glasom pravil, odino potom Poitnih; Expresnib; ali Bančnih denarnih «akaanic, nikakor pa no potom privatnih ¿«kov.
V alniaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« ,■■■njkljlmiti, naj t« nemudoma naaaanijo urad glavnega tajnika, da a« v pri hoda j« popravi.
Is urad* Glavnega tajnika S. D.
P. Z.
NAZNANILO.
Conemaugh, Pa.
Člani-ce in društveni uradniki 8. D. P. Z. naj vzamejo na znanje, da je mesečnina bolniškega sklada povišana za mesec april in maj 1915. po 25c za prvi in drugi oddelek.
Vsak član prvega in drugega
oddelka plača za mesec april in maj poleg sedanje redne meaečni-ne še izredno po 25c v bolniški sklad. Kakor ponavadi sem poslal tudi aedaj vsem društvom posebna poročila o povišanju me-sečnine. Ako katero društvo ne prejme poročila, naj blagovoli vzeti to na znanje iz glasila.
Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z.
Mesaba, Minn,
(Konec.)
Pa meni ni bilo zato vse nič; ali bal sem se, kaj bo, ako mati zve, da sem bil od gospoda v šoli tepon. Zvedela bo gotovo, ker bodo drugi otroci povedali sestri, ona pa nji. Tako nisem znal, kaj storiti, rekel sem sam pri aebi, da odidem v Karlovec ali pa skočim v Kulpo, ker me zdaj več itak nihče ne bo imel rad.
Po končani šoli grom proti domu ter premišljujem; ali bi šel domov ali ne. Kar zagledam sestro, ki si s predpasnikom oči briše. Hitro grem do nje in jo vprašam: Kaj ti je, Katka T Ali ona mi ni hotela povedati. Med tem je prišla neka součenka sestre in je povedala, da je bila tepena od gosp. Alojza. Seveda, da ni bila tako tepena, kakor jaz; dobila je samo po prstih. Pa tudi to je dovolj, ker on ni hotel tepsti po dlani, ampak narobe po roki, ali pa vseh pet prstov skupaj stisniti, ter onako po špicah, po nohtih, tako še bolj boli. Sestra se je jela še bolj jokati, ker se je bala, da bi jo izdal. Prosila me je, da naj ne povem doma. To je bilo zame prav. Dogovorila sva se, da eden druzega ne izdava. To se mi je pa čudno zdelo, kako da je bila sestra tepena, saj' ona je vendar znala mnogo moliti. 1
"Pajsja vera, čujete mojster, to ste vi mogli nekaj druzega napravit, več kaj ste."
Ne, jaz nisem, in tudi sestra ne. Ampak moj brat je enkrat tlas&l gospoda Lojza. Pa jaz o tem nisem znal, dokler nisem bil star kakih 15 let. Mati so nam povedali. Naša mati je bila vedno žalostna, le redko kdaj je bila na videz vesela. No, in takrat smo to priliko porabili, da smo kako pesem okrožili. Nekega poletnega dne smo vsi sedeli doma pod jabolko. Solnce jo bilo vroče, samo
Se dva meseca imamo do prvega maja, ki je po svobodnem sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da se zaveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki se vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik je dan delavskega edinstva. Kakor so delavci povaod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma svitlim mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetovnega miru, in mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov našib bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih leži po bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
Vemo pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejšo i-ronijo prepletajoča tragedija posodica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.
Tudi 44Proletarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor že zadnja leta izide 44Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki. Če bodo naročila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
Uredništvo in upravništvo se potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbrano bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje iu ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran in poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitateljem najbolje ustreženo.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redniitvo sama, je agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, bo prispevala razredni* zavednosti in probuji nriŠega de-lavstva.
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarca
najmanje 16.000 iztisov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
"Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agitato-rično in lahko umljivo.
Odbor je za majniško izdajo določil znižane
cene
10
25 50 75 100
Posamezen iztis stane 5c
iztisov
......$ .45
...... 1.00
....... 1.85
......2.50
...... 3.25
200 3(H) 4(H) 500 1000
iztisov
....$5.50 .... 8.00 ..... 10.00 ....11.50 ....19.00
Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh. __
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
99
llpravništvu "PROLETARCA
4008 W. 31st St. CHICAGO, IL L.
Pošiljam........dol.......cent. za
............iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime..............................
Ulica.............................
Mesto............................
temveč Jugoslovanski Socialistični Zvezi; kajti to je liga za slo- .1 venske trpine in za vse narode ; ; sploh. Socialisti ne vlečemo samo Jugoslovanov iz kapitalističnih crempljev, ampak cenimo vse na-ode enako. Vsak delavec je trpin.—^ Ker se Ligaši tako radi oglaša-^^ jo po časopisih, se.moramo pa tudi mi socialisti oglasiti s kakšnim novim klubom, da ne.bodo mislili, la so se nam oči skalile in da wno se poskrili.
Moje mnenje je, da ima socialistična stranka močnejše korenine <akor Liga in se še ne da tako rfhko po hrusta 11 kakor kalifor-niška figa.
Pozivajo nas tudi, da naj se pridružimo Ligi. Kako pa naj >i to bilo T Naša stranka je vendar malo starejša in znana po vsem svetu, medtem ko vedo za Ligo v nekaterih naselbinah Zedi-njenih držav. Zakaj ne bi rajši malo bolje agitirali za socializem? Tukaj bi dobili tudi sposobne može za delegacijo, če bi se moglo iti pred mirovno konferenco; in gotovo bi bili tudi bolje uslišani, ter se ve, da stoje za njimi mase delavstva.
Kakor zasledujem liste, se mi zdi, da bo z ligo prav dober napredek, ker so se začali vanjo vmešati črnofrakarji, in to so že svobodaši. Oni se pokažejo in postavijo za delavca, kadar čutijo >ri njem groš.
Pa naj zadostuje, da mi ne bodo Ligovci očitali, da sem Nemec, ter sem zoper ligo. Sem že Slovenec, prav pravi Gorenjec!
Omeniti hočem, da naša slovenska godba na pihala, ki obstoji iz samih mladeničev, prav pridno napreduje.
Kar se tiče delovnih razmer, se pa ne moremo nič pohvaliti. Brez-Miselnih je z mirom dosti.
Sodrugom kličem: Agitirajte za socialistične klube in za Pro-etarca! Pa proč z Ligo, ki dela sovraštvo med naprednimi organizacijami
rahla sapica je pihala. Jaz sem
vedno rad pel, tudi takrat sem začel, polahko, ker se na glas nisem upal; 110, ker pa mati ni nič rekla so mi kmalu tudi sestre pomagale Pozneje pa je še mati samo pomagal^. Čudili smo se, ter ae spogledali ;takrat pa še bolj veselo Naenkrat nas mati prekine
Čujte dečica!
Mi prenehamo, ter z odprtimi usti in napeto čakamo, kaj da bo
Mi bi morali moliti, ne pa peti pravi mati. Naš Johau nam je to prigospodaril, da ne bomo nikoli izveličani
Zakaj mama T smo jo vsi hkrat vprafcli.	......
Poslušajte, pa da ne bo od vas kateri kaj takega naredil. Ko je vaš oče umrl, je bila najmlajša stara 8 dni, najstarejši pa je 13 let star. To je bil Johan, Bog m it daj srečo, tani kjer je. Globoko je vzdihnila ter nadaljevala polglasno. Vas je bilo šest, vsi drobni, za nobeno delo ne sposobni, saj tudi zdaj niste bogve kaj, pa vendar. Polje sem morala dati drugim v najem, ker obdelavati ga sama nisem mogla, ali tako sem pa dobila iz njega vsaj za davek.
Ker nas to ni nič zanimalo, smo silili, da nam pove, kaj je Johan naredil takega, da bomo pogub Ijeni.
Da, op je sfcregel mašnikom pred oltarjem* in kadar je kdo obolel v naši vasi, je šel po gospoda. Zato pa so mu dali kakšen groš vselej. In neko nedeljo popoldan se je pripetilo, da je naša soseda potrebovala gospoda. Poslali so glas, da naj gre Janez v M. ponj. On pa kakor vselej, je tudi zdaj takoj odšel. Ni pa bilo nobenega gospoda doma raz-ven enega. Ta pa je imel popoldansko službo božjo, torej je Johan počakal, da zvrfii večernice. Ko so po končanih večernicah prišli g. L. v zakristijo, je Johan naznanil, po kaj je prišel. Ker
pa gospod niso dali nobenega znaka, je Johan toliko easa govoril, da so sc naposled vendar ogledali, češ: Ali ne boš tiho, ti smrkovec? Prpsiui, gospod, da bi šli obhajat, zakaj je... ta treno-tek pa g. L. k njemu, pa ga s tako silo plusknejo za uho, da mu še klobuk par korakov odleti. Ali gospod, — ženska . . . plusk za drugo uho. Hoče si pobrati Uredništvu bilk, pa ga zopet v zadnjico brcne z nogo tako, da je na zobe padel. Ljudi je bilo veliko tam, ki so gledali. Johana pa je bilo tudi sram, seveda, saj ni bil več tako majhen. On je bil popolnoma prepričan, da je pravica na nje-
To ni basen, ampak je resnica, dimo po poti, katero smo si začr-Pa bo kdo rekel, tea ni bilo vred-i tali, namreč da pridemo do medno pisati. Jaz mislim, da je ven-1 narodnega združenja. Med nami dar vredno, zakaj tistemu, ki ho-' ne sme biti razlike, naj si bo Rus,
če kaj misliti, razkrije ma rsikaj.
Socialističen pozdrav!
Martin Judnich.
tudi to i Srb ali kar hoče. Mi nismo le za en narod, ampak za združenje z vsemi narodi.
Ročk Springs, Wyo.
4 4 Proletarca"!
Kakor se izprevidi iz časopisja, je postala sedaj prava zmešnjava po Ameriki radi S. lige. Tako je tudi pri na-s. Ako vidiš dva govoriti, se gotovo prepirata o ligi. Tako vidijo sedaj razni Slovenci v Ameriki g. Saksarja bodočega
govo stran, ker ne gre za drugo, o<lr0M0iiika slovenskega ljudstva nego da rešijo dušo, dokler je še v st?|ri domovini. Da, tistih par čas.	1 pristašev (i. N. bo podarilo Slo-
Takiat pa se je osokolil in je vencem svobodo iu pravo srečo! pograbil g. l^ojza za frizuro, z Venomer se ponavljajo črčkarije drugo roko pa za prsi, ter takoiv (5. N., da kdor ni za ligo. je izje malo pretresel g. L. in parkrat dajalec domovine itd. Ampak to ostalo pri življenju ali ne. Mala
Oni žele, da bi mi začeli drveti za njiuii iu da bi zapustili našo pravo pot. po kateri korakamo. Lahko bi se poteni nam posmeho vali, kaj? Nikar ne mislite, da imate vse v Ameriki živeče Slovence na svoji verigi! Večina jih je, ki pravijo: En čas bo, pa pojde vse skupaj v prepad, nekoliko jih pa je, ki bi se radi dobro imeli za naše nove»
Nadalje godejo ti ligarji, da je socializem na robu prepada. Nič se ne bojte! Tistega veselja ne boste dočakali; ravno nasprotno je; vaša liga je mlado, komaj roje no dete, o katerem se ne ve, bo 1
loputnil ob zid njegovo glavo. Ko ni*o nikakršni dokazi. Vsako so drugi kmetje to opazili, soj^vai, ki se prične, je treba postaviti na pravi temelj, le potem se Ir.hko pričakaj*	Kaj. nam
pomaga ustanovitev lige za sotrpine v starem kraju, dokler vladajo ihimI njimi monarhi, dokler imajo rs/.ni cesarji rn kralji tako moč, da se kolje na njih povelje ubogo ljudstvo, pa ne ve zakaj? Kakor vidim, ima s. liga baje namen. da bi se slovenskemu ljudstvu podarile malo boljše pravice. Dokler bodo pa živeli pod cesarjem. jih na nikdar ne bodo imeli, ako ustanovimo brez števila lig. podobnih prvi. Najprvo bi bilo treba, da bi se ustanovila republika. Obenem bi se morali pa tudi sami toliko vzdramiti, da bi ne pošiljali v zbornico farjev in njim podobnih ljudskih zatiralcev.
Pošteno se motijo razni slovenski časopisi v Ameriki, ki so tako z veseljem sprejeli to nezrelo idejo lige. Pač je to prazna misel, da bi bili atnerikanski Slovenci toliko zabiti, da bi dajali svoje novce na povelje par oseb, katere gledajo le na svoj lasten profit. Vsak ima svoj razum in je tudi že lahko sprevidel, na kakšen temelj ste jo posodili.
Ker*se pa tisti s. ligarji toliko zaletavajo v socialiste, pa vendar ne smemo rok navskriž držati. Sodrugi» naša dolžnost je4 da ho-
hitro mir naredili Kajti kdor masnika zaničuje,- tudi Kristusa samega zaničuje. Nam so se oči zrosile zato. Mati pa je nadaljevala. Drugo nedeljo so s pridož-niee tako kričali, da so se vsi ljudje po cerkvi jokali. Jaz nisem znala sama, kaj bi naredila. Šla sem odpuščanja prosit, pa so mi rekli, da je nemogoče, ker ako vam jaz odpustim, — je vendar Bog še več kakor sem jaz sani, in na vse zadnje pa je že prepozno, ker ste že v črnih bukvah zapisani, in od tam je nemogoče brez papeževega dovoljenja kaj brisati. Zadnja pomoč, ki bi nas znala rešiti večnega pogubljenja, je še ta, tako so rekli g. Lojz, da moram veliko za maše dati, in prav goreče moliti. Posebno pa na božja pota moram hoditi. Ko nam je to mati vse razdela. mi je bilo jasns, odkod tiste batine.
4 4 Čujete g. mojster, ako je to vse istina, borme ni lepo od gospodi ne. Ali pravijo letako, da koder gospod tepejo, tam salo raste Čujete, pa kje je vaš brat zdaj?"
Kmalu po tisti halabuki je mati vole prodala in njega v Ameriko poslala, samo da ga ljudje njpo
videli.
4'Hm, hm, pa zbogom, predolgo sem se zadržala, zbogom."
sapica zadostuje, pa ni ga več med živimi. Drugače je pa s so cializmom. Ljudstvo spregleduje iai je. iti spoznava njegovo pravo stališče. Zato pa ima pol no sovražnikov.
Očitajo socialistom vedno bera cen je. Dobro. Ste li že kdaj vi deli brez nič kaj narediti? In to kar zahteva soc. stranka, jc ma lenkostna beračija. Kar se pa tiče lige, bo pa velikanska berači ja: in ako bi bilo kaj druha iz te moke, naj bi si že bilo. A kaj ko ne vidim za vso reč nikjer zdrave podlage? Kadar boste ustanovili mednarodno ligo, ta krat pa na svidenje! Jaz kot član soc. stranke bom vedno zagovarja ideje delavstva ali socializma po svojih skromnih močeh. Vsem i garjem pa priporočam: Imejte svoje veselje, socializem pa pusti te v miru.
Dol s cesarji in kralji! Živela republika! Živio socializem!
John Goli ob
Woodward, Iowa
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Ker Slovenci tudi v Iowa na predujemo in se taao poredkoma oglašamo, sem se jaz namenil, da se malo oglasim z našim naprer kom. Tudi tukaj smo namreč usta novili slovansko ligo s 13 član ampak je nismo priklopili tisti Ligi, ki se je izlegla v Paeblo
■Godbovodja in član socialist, kluba 158.
h
Fitz Henry, Pa.
Cenjeno uredništvo Proletarca! Tukajšnji premogov rov je druž >a zaprla dne 9. jan. 1915. Vsled toga je izgubilo 250 premogarjev delo. Dne 1. febr. je pa zopet pri-r-elo 25 mož delati, seveda saroL oženjeni. Sedaj jih dela že 35? Kdaj bomo ostali pričeli delati, pa nihče ne ve.
Več delavcev se je tudi podalo -drugam za delom, pa se jih je večina vrnila, ker fni niso dela dobili, nekateri so pa dobili tako, da še za živež niso zaslužili.
V	nekaterih slovenskih listih se večkrat, oglasi kak Ligaš in skušajo, da bi slovenskim delavcem nasuli peska v oči in jih odvrnili od socialistične r stranke. Seveda»,se ne bo posrečilo nasprotnikom, da bi zanesli razdor v delavsko stranko, ker zaveden delavec se ne da tako lahko preslepiti s praznimi frazami.
V	štev. 66. (JI. N. piše neki dopisnik, da si je Internacionala zadala salna smrtni udarec, in da je niti j. K- Kristan niti njegovi pristaši ne morejo rešiti. Neumnost! Internacionala je živela, in bo, pa tudi slovenskim Ligašem se ne bo posrečilo, da bi jo ubili, kakor se tudi drugim nasprotnikom ni.
Internacionala ima večje in močnejše sovražnike, kakor so slov. Ligaši, pa je Se niso mogli zadaviti. V bodoče bodo imeli pa še manj sreče s tein poslom, kajti Internacionala je čedalje močnejša in iyisprotnik- slabejši.
Jaz sam sem tudi za svobodo slov. naroda kakor za svobodo vseh drugih narodov. Delati moramo skupaj z drugimi narodi, da bomo dosegli svobodo, ker en sam narod se ne bo nikdar rešil izpod kapitalizma.
Kapitalizem je združen mednarodno, zato se moramo tudi delavci združiti mednarodno, da premagamo sovražnika.
Slovenski delavci nismo sužnji nemških ali pa italijanskih delavcev, ampak mi smo z nemškim in italijanskim delavstvom vred sužnji mednarodnega kapitalizma Delavec v Intemacionalo! Ker le takrat postaneš svoboden, ko zmaga Internacionala. Nekaterim do-, pisnikom pa priporočam, du bolje pazijo kadar pišejo kaj o socializmu, ker v prvih vrstah pišejo, rta * so prijatelji socializma, v zadnjih vrstah pa že povedo, da so pravzaprav sovražniki socializma In s tem sami sebe smešijo. Živela Internacionala! Frank Indof.
STATEMENT OP THE OWNER 8HIP. MANAGEMENT, OIEOU
LATI ON ETC,
of '' PRO LET ARE C''	published weekly
at Ctncsgo, 111., required by the Act of August 24, 1912. NOTK. — This statement is to be made in duplicate, both eopies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classi-ficstien), Washington, D. C., and retain the other in the files of the post office.
NAME OP—	POST-OFFICE ADDRESS.
Editor, Etbin Kristan	2528 S. Ridgeway Av., Chicago.
Managing Editor, Etbin Kristan 252H S. Ridgeway Av.a Chicago. lUisiiiesH Manager, Frank Savs, 4008 W. 31. St., Chicago. Publisher, Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Owners: (If a corporation, give names and addresses of stock* holders holding 1 per cent or more of total amount of stock). Slov. Section of So. Slavic Soc. F.
Frank Savs, Trustee, 4008 W. 31st St., Chicago. Slov. soc. Local No. 1. of S. S. S. F.
Philip Godina, Trustee, 2806 So. Karlov Ave., Chicago. So. Slavic Local No. 5. Trustee	Hx 508. Conemaugh, Pa
So. Slavic &Uh'. Federation,
Frank Petrich, Trustee, 4008 W. ;ilst St., Chicago.
(Signature ofeditor, publisher, business manager or owner.)
Frank Savs, Business manager. Sworn to and subscribed before inc this 29th day of March, 1915, MICHAEL J. O'MALLEY, Notary Public.
Red Lodge, Mont.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Delovne razmere so tudi pri nas neznansko slabe. Dela se komaj po 2 do 3 dni na teden, vsak dan pa stoji velika truma brezposelnih na cesti in čaka na delo. Reči moram, da imamo tukaj prav sla bo unijo; tega so pa krivi delavci sami, čer se nočejo potegovati za svoje pravice. Slovenci imajo svoj socialistični klub, ki ima vsak prvi pondeljek v mesecu svojo sejo v finski dvorani. Večinoma so tudi te seje bolj slabo obiskane. Naši slovenski delavci so zaapanici, ki se ne brigajo za svoje zadeve in za svoje interese, ampak menda mislijo, da pridejo naenkrat dobri čaai kar sami od sebe ali pa da do začela deževati mana kakor Izraelcem v pufičavi.
Sodrugom, ki niso naročeni na Proletarca in ga malokdaj dobe v roke, da bi ga prečitali, priporočam, naj se obrnejo do zastopnika ali pa naj si ga naravnost naroče. • Proletarec je potreben vsakemu zavednemu delavcu-kajti iz njega se naučimo, kako bi se otre«li kapitalističnega jar ma.
Obžalujem, da je v naši naselbini Se toliko rojakov, ki nimajo pravega razuma in se dajo še vedno zapeljavati od črnosuknjc-žev. Ob nedeljah se vale kar cele trume v božji hlev, kjer jih božji pastir krmi s svojimi lažmi. Naše družbe se pa znajo ogibati kakor lisica pasti.
Bla^e ovčice so nanesle tukajšnjemu svetemu pastirju za Christ-mas okrog SesUto tolarjev za pre-zent; zato jih je pa potem prav dobro oštel ; bil je namreč užaljen, ker je neki drugi še nekaj več dobil. Svetemu pastirju seveda ni za božične praznike šeststo tolarjev dosti; medtem je pa po svetu na tisoče in tisoče brezposelnih, ki nimajo ne hrane ne obleke ne stanovanja, pa niso dobili za božične praznike niti šestdeset centov. Na koga naj se pa torej mi jezimo?
Lahko pa uganemo, kdo je tega kriv, kdo nam je iztrgal kruh izpred ust. nas slekel in nas izgnal izpod strehe. Pamet nam pove, da so tega oni krivi, ki si polnijo malhe brez dna.
Delavci, združimo se in napni-nvo vse-ovo^ m^cL.da se otresemo te bede. fVbomo združeni, bomo močni; dokler vleče vsak na svojo stran, pa delajo z nami lahko kar hočejo.
Pozdravljam vse sodruge in či-tatelje Proletarca!
Matt Kovach.
Terre Haute, Ind.
Z delom se ne moremo v tukajšnjem mestu nič pohvaliti. Kdor ima delo, se še za silo preživi, več pa tudi ne. Brezposelnih se pa ne manjka, tako da sedaj nikomur ne svetujem, da bi hodil sem. Kadar se razmere izpreme-ne, sporočim v Proletarcu. • Spominjam se še, ko sem študiral za kravami in sem vedno slišal črne kose, ki so prepevali o nekakšni šibi božji. Nikdar mi ni prišlo na misel, da bi bil katerega vprašal, kakšna da je in čigava je. Čudno je vseeno, da se sedaj ne zlomi, ko tako neusmiljeno poka po narodih v Evropi, in tako naganja to ubogo ljudstvo v klavnico, medtem ko goni ijudi v Ameriki s trebuhom za kruhom.
V Soli svojega življenia sem se prepričal, da druge šibe ni kakor kapitalizem, in kdor hoče, da se zlomi, naj se pridruži socialistič-
ni stranki, naroči naj si prave de lavske liste, i>a naj pazno čita. Zakaj v prvi vrsti je izobrazba. Posebno pa priporočam Proletarca. Iz njega se bodo delavci ve liko naučili, kako se more voditi boj proti kapitalizmu.
Po pravici moram povedati, da sem bil tudi jaz že z eno nogo v Ligi. Ker pa čitam, kako so se vanjo vmešali duhovni, si pa moram reči: Ne, France! Tukaj ne more biti vse v redu. Da bi se volk kar čez noč i ¡¿preobrnil v ko zo, je nemogoče.. In da bi se naši |>opi bojevali za svobodo, je prav tako nemogoče. Največji nasprotniki svobode in vsakega napredka ne morejo biti obenem bojevniki za svobodo. Oni hočejo, da bi svet tak Ovstal, kakršen je. Kdo ljaj jim torej verjame, da so naenkrat pri jatelji svobode!
Popolnoma se strinjam s pred logom Glasila S. N. P. J., da naj razne .Jednote in Zveze s sociali stično stranko skupaj ukrenejo kar je pametno in kar bo sploh mogoče.
Mislim, da je vsaj v Ameriki Se malo takih, ki še verjamejo, «la so prišli vladarji po milosti bolj na svoje trone; saj ve tukaj že vsak sedemletni deček, kako so prišli. Če je pa še kateri, ki to trdi, nosi gotovo Š£ takozvani ra-kin v ušosu. Če ga nima, mu pa svetujem, naj si ga nadene, da ga bo' mogoče poznati.
Nogo si je zlomil rojak John Seidelj . ko je stopil iz poulične kare. V bolnišnici je že nad se dem tednov. Prišel je seni pre< 2 mesecema iz La Salle, 111.
Petleni sin rojaka Josipa SteT ga rja je obstrelil svojega 4Ietne ga bratca tako nesrečno, da je ra na smrtno nevarna. Otrok je v bolnišnici. Puška je bila o t ros ka, za igračo. Starši, ne dajte otrokom nobenega orož»a niti vži galic!
S soe. pozdravom
Fr. Žagar.
Davis, W Va
Sodrug urednik !
Iz tukajšnje naselbin«' se redko kdaj oglašamo v javnosti. Vzrok je pa, ker so slabi časi. In ker nimamo dobrega nič poročati, mol čimo o slabem. Dela se tukaj še vedno s polno paro; pa kaj hasne ko je zaslužek sedaj tako pičel da se komaj zakonski preživimo Da ne bi rojaki mislili, da živimo po miljonarsko, hočem navesti da imamo splošno "una seuta e otanttiC $1.80. Torej vsak lahko izprevidj, kako moramo te ficke obračati. Ne vem pa, kdaj se zo pet povrne blažena prosperiteta ki jo vedno obljubujejo. Bojim se da bo tudi tukaj veljal pregovor, ki pravi: Čakaj osel, dokler trava ne zraste. In tako bo tud J. K.- zastopnik.
z nami.
Sunnyside, Utah
Cenjeni urednik Proletarca!
Iz naše naselbine gotovo niina te preveč nadlegovanja z dopisi, ker smo prav nemi ljudje v tem *>ziru.
Ako bi naslikali na Proletarca sv. očeta papeža, Vam garantiram, da Vam pridobim prav veliko naročnikov. Kar nas je tukaj Slovencev. smo vsaka dva svojega prepričanja in vsak svojih misli. Zato pa so danes take delovne razmere, ker nimamo nobene po litične skupnosti. Naši državljani so vsi socialisti — do tistega Časa, ko pridejo volitve. Takrat pa začno debatirati in mlatiti prazno slamo, češ kaj mi koristi
voliti, ko pa ni mogoče priti do zmago!
Torej — če bi bili vsi ljudje taki, ne bi mogli doseči nikdar nobene spremembe in nobenega napredka v človeški družbi. Večina jih je med našimi rojaki, ki bi najrajši napredovali a črno-suknježi. Kar nas je naročnikov Proletarca, so nam vsi nasprotni in pravijo, da sta najboljša lista Amcrikanski Slovenec pa Glasilo kranjske katoliške jednote. (Kako pa to, ko sta si ta lista sama na-sprotna!) Neki možiček mi ga je prav zvesto priporočal in mi kazal papeževo sliko, češ glej, kakšen križ nosi na svojem blagoslovljenem telesu. Pa res, križ je bil speljan po vsej širini. No, jaz sem mu odgovoril: Poglej, katoliški prijatelj! Oče papež lahko obesi svoj veliki križ na kljuko, pa se ga ¡znebi. Ali Glasilo katoliške jednote ima premajhno obliko, če bi hotelo slikati moje križe. Mislim, da so moji še hujši križi, pa jih moram vedno nositi s seboj i<i ne morem nobenega obesiti na klin. Če bi sc dala napraviti ta slika, ne bi bilo mene uiti videti izpod mojih k rižev. * Socialist, pozdrav!
Spnngfield, ni
Cenjeno uredništvo!
Prosim, dajte tudi meni malo prostora v našem Proletarcu. Tudi pri nas je z delom bolj na slabo stran; dela se po 2 do 3 dni na teden, in kar se pri tem zasluži, je komaj za lakoto.
lioka me e pa zasrbela, da sem vzela pero v roko, ker na vse mogoče« načine napadajo naše sodruge, ki niso z Ligo. Generali te Lige vpijejo, da je zdaj čas in tli« bo drugače prepozno. Jaz sem ženska, ampak povem Vam, da je že zdaj prepozno. Gotovo, nekaj dolarjev boste izvlekli iz ubog« mase, čez nekaj časa bo pa vse utihnilo in zaspalo pod črnim krilom. Zaletavate se v Proletarca In v sodruga Etbina Kristana in Za-vertnika in v vse, kar ne trobi v Vaš rog. Jaz sem slišala govoriti Kristana in več naših sobratov je tukaj, ki so ga dostikrat slišali v starem kraju, v Trbovljah in tudi že tukaj v Springfield, pa lahko pravimo, da je še zmironi govoril resnico. Podtikate našim sodru goin, da so podkupljeni. Od koga pa? Vprašam Vas, od koga ste pa Vi podkupljeni, da na tako ne sramen način napadate ljudi in nam očitate, da snio izdajalci domovini' in kaj ne ■vetn> kaj še! Neki dopisnik v Gl. S. se tudi zaletava v Proletarca, češ da fehta. Moram pa reči, da bolj fehtarske-ga lista ni kakor Gl. S., pa zmironi za lastno tiskarno. Tistega pa še nihče ni povedal, čigava je tiskarna. Lahko pa vsak ugane, da delavska gotovo ne. — Pozdravljam vse sob rs te naprednega mišljenja.
Marv K ram žar.
Nokomis. 111.
Cenjeno uredništvo!
Marsikdo izmed rojakov je tu kaj v Ameriki že pozabil, kako je ljudstvo v starem kraju še " z žakljem" udarjeno. Zato ne bo odveč, ako priobčite kaj iz priloženega pisma ki ga je dobil moj brat s Spodnjega Štajerska.
Pravijo v tem pismu:
"Najprej vam želim srečo in pa ljubo zdravje na duši in tudi na telesu, da bi vas ljubi Bog varoval vsega hudega, kar lahko človek doživi na tem svetu, kakor smo mi zdaj doživeli. Uboga je zdaj naša Avstrija; «iba božja nas jo zadela, kri in bridke solze tečejo po naši deželi, in kako dolgo bo to se trajalo, tega nihče drugi ne zna, to ve sam Bog. Pa tn«l,i samo on more pomagati. Ljudje govore, da bo trajalo eno leto, drugi pa da dve, in spet drugi. da bo tako dolgo vo.ina, da bo en Cesar, pa en Bog.
Naši gredo zmirom nazaj, povsod izgube, ne morejo premagati ruske sile.
Naznanjam vam, da je Kralj že prišel z vojne ranjen in je bil v spitalu. Zdaj je za silo ozdravel, pa mora še nazaj v vojno. IHwt i je domačih, da nihče ne ve zanje, če so živi ali mrtvi. Naših botrovih Ancžafftkofic pravijo, da je mrtev; domači so videli, ko je dobil kroglo skozi vrat in ni mogel bežati z drugimi; zdaj bo že 5 mesecev, pa ni nič glasu od njega. Tomažev Francek, ki je pri Žab-jekovib oženjen, tudi že tri mesece ni pisal. Šimetveira Jožeta najmlajši sin in pa Žumrovega \ Anžeta sta doma, ker sta bila tu-
di že ranjena. Taao je tudi po drugih vaack; oni so ranjeni doma., drugi v spitalu, eni ie zdravi v vojski, drugi pa še mrtvi. Preneka žena, oče, mali brat, sestra in otroci pretakajo bridke solze za svojimi domačimi. Za vse je sama žalont; doma lic sine biti nikakršnega veselja, ne petja ne muzike in nobene veselice. Vae ljudatvo žaluje in vzdihuje. Daj ljubi Bog, da bi bili vsi bolj sreč ni. Brat Jaka je tudi moral iti, pa je ostal v Mariboru.
Zdravi smo ae za veliko silo; Bog daj, da bi bili zanaprej bolj. Zimo imamo toplo m pa mokrot zmironi dežuje, vČasi pade tudi tnalo snega, pa hitro izgine. Blata imamo dovolj.
Zdaj moram jaz skončati svoje pisanje iu vam iz tega žalostnega kraja podati roko. Vsi skupaj vam želimo zdravje in veliko sreče v novem letu, enkrat po smrti i mi nebesa. Bog da i, da bi še veseli na tem svetu se sprejeli. Z Bogom, dragi. Pišite nam vec-krat."
Tako je, kjer vlada črna suknja. Nesreča je šiba božja, pomagati more samo Bog — na svojo moč se nihče ne zanaša sebi nihče ne zaupa, potem pa lahko tisti, ki so bolj prefrigrani, delajo z ljudstvom, kar hočejo.
Pred časom sem dobil drugo pismo <hI sorodnice iz Trbovelj, kateri so «vzeli moža, okrog 40 let starega, v črno vojsko k artilert-ji. Piše, da ni dobila nobenega piMina od njega, odkar so Rusi začeli oblegati Przetnysl. Podpore ima 77 vinarjev na dan, če bi mož padel, pa dobi 'penzijo,' ki znaša — 8 kron na inosec. Z 8 kronami na mesec naj človek živi! Če bi morali habsburški roparji to sami enkrat poskusiti!
Marianna, Pa.
Po slovenskih časopisih se čita dandanes mnogo o osvoboditvi slovenskega naroda in o izboljšanju njegovega položaja v stari domovini. To bo prav dobra ideja za nas delavce: v stari domovini nam oznanjajo farji nebesa na onem svetu, v Ameriki nam obljubujejo navduševalci Slovenske lige na tem svetu sveti raj. Na vsak način nam torej pridobe ti molje tolik«», da se nam bo cedil med in mleko, kakor je bilo obljubljeno Izraelcem v Kanaanu. Po mojem mnenju so jva farji in oznanjevalci Slovenske lige enaki kajti nihče izmed teh dvoje vrste mož nam ne more garantirati, kar nam zagotavljajo in nihče nam ne more dokazati, da bo res kaj do segel za narod. .Smelo rečem, da ne -bodo imeli naši rojaki v stari domovini od tega nit za en vinar koristi; mogoče pa, da bodo imeli koristi zviti možakarji, ki znajo narodu nastavljati zanke. Pozdrav !
M. Cebašek.
Socialist ni tisti, ki se trka na prsi in kliče: Jaz sem rdeč!
Socialist mora biti organiziran član svoje stranke, da se udeležu je njenih bojev.
Socialist mora biti odjemalec strankinega lista, da je vedno o vsem poučen.
Socialist mora biti agitator med svojimi tovariši, da pomaga povečati armado, ki se bojuje za nje gove cilje.
' Kdor to izpolnjuje, sme reči, da je socialist.
I VE» 'KA PONUDBA
I
S *
IIb «S«t «Mir«
s«, n. »»i
¥ .arillartiCo^ N«w York City )
LASTUJTE FARMO V ARKAN S ASU ALI PA LOUISIANI.
PROTI NARAVI.
Upoštevajoč na« način življenja, bodomo brezdvonino prišli do zaključka, da živimo proti naravi, ker jemo več, kakor telo potrebuje, pijemo več, kakor bi smeli. ne spimo zadosti, se ne vežba-ino dovolj, ne uživamo zadostno svežega zraka. Posledice tega vsega se bodo kmalu pokazale: slaba slast, neprebavnost, zapeka z vsemi svojimi posledicami, rmen-kast obraz, bledica, obča slabost. V takih slučajih se more priporočati Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino kot dobro tonično in odpiralno sredstvo. Izgnalo bo nesnago, ki zastruplja telo ter bo ojačilo prebavne organe.
V lekarnah. Cena $1.00. Jo«. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339
So. Aahland Avc., Ohicago. 111. • • •
Utrujen život rabi dobro drg-nenje s Trinerjevim linimentom Vroča kopelj, sledeča temu drg-nenju, vzdržuje mišice krepke. Cena Trinerjevega linimenta 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60e
Z malo vsoto kot vplačilo si lahko kupite 40 akrov zemlje. Mnogo tujerodcev si je opomoglo s kmetijo v Arkansasu in Louisiani. Nudi se tudi vam enaka prilika. O* svoboditev so doaegli Slovenci, Čehi, Poljaki, Litviui in drugi narodi na naši kolonijski zemlji. Za natančna pojasnila .u cene pišite še danes: L. M. Allen, P. T. M., Rock Island Lines, Room 718, La Sale Station, Chicago, 111.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, HI.
Telefonska štev.: 224 m.
"Ako si nameravata naročiti graf o f on, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ura, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans.
Pazite na ti
Ničvredne ponared-be slavnega Pain
Expeller-ja dobite ¿«sto, ako niste na-zni. Pazite ns sidro in ime Kichter 2Ac in 60e pri veeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-10 Vaibligtii St.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zsstsps ta vtik sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa natraaje beleeai
la raaeceinik. ¿•drevaUka preiskava bretplséne—pis teti je le adravila 1924 Blue Isias« Ave., Okicage. U redu je ed 1 de 3 pe-
C»L; ed T de • sveier. It ven Chieage vedi bel sik i naj plAeje eleveeeke
BELL PHONE 131S-J FlSK
t»
"Drugi in tretji zvezek
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozironi na tretje zborno poveljuištvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, spodnje-koroške-ga, tržaškega i t. d. pcšpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu, a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na :
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razproda jat i imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
CHAS; J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno ie star zdravnik, vendar se do sedaj ie ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njega. Kadar ste bolani, ne hodite k raznim zdravniškim mnzačem; edinole zdravnik, kateri je veič svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in oil t do .'i popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale »188
PIIONE; CANAL 8014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|S£en Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah In druge raznovrstne pijače ter unijske s mod k e. Potniki dobe čedno prenočiftče za nizko ceno.-Postrežba točna in ii-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 9. Rarlne Avc., Chlcago, III
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
Pittsburgh, P
5227 Butler St.
ALOIS VANA
— ifcdelovatelj —
sodovice. mineralne vode In rasnih neopojnlh pijač. 1887 So. risk 8t. Tel. Canal 14*1
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 410 6MI0 UE., IEI0SHA, VII
Telefon 1199;
*J. A.i FISCHER
Beffet " Ima aa raapetage veakovretoo plve ▼ime, —edke, itd. 1st ratai pro«tor sa okrepèUo. 9760 W. asta 8t.,	Oblea«e, m
Tel. Lawadale 1761
Socialistične slike in karta.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Dre>vo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angl* kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15s; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vsa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —8 P. M. in od S—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje.
Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland av«.
Tel, residence: Lawndale 893f.
MODERNA K NI GO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poitena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island A ve., (Adver.)	Ohicago, Dl
ZA CHICAGO.
V torek, dne 6. aprila se vr&e v t'hicagi volitve za izvolitev župana, tajnika in blagajnika ter inestuih zastopnikov, aldennanov. Socialistična «trafika v Cook County je postavila za izvolitev sledeče kandidate:
Seymour Steduian za majorja; L. W. Ilardy za tajnika; Adolf DreifuHM za blagajnika.
		Aldermeni:
1.	ward a	Lcuter Philip«,
2.	< i	Samuel Block,
3.	4 i	ltoi)ert H. Howe,
4.	li	Henry Bour,
5.	1«	V. O. Well man,
6.	H	Eugen Defaut Jr.,
7.	4 1	Albera Hoetdke,
8.	14	Thos. Houainger,
9.	44	Ohas. V. Johnson,
10.	4 4	Vincent J. Ontl,
11.	1 1	Kabio Matteoni,
12.	4 4	Chatt. Beranek.
13.	4 4	John Will,
14.	4 4	H. W. Harri«,
15.	44	Peter Siüsinau in
		W. K. Hodriguez,
16	4 4	Joseph Peltz,
17	4 4	Jos. Blasko,
18.	4 4	Arthur E. Smith,
19.	4 4	Heiman Schneid, N
21.	4 4	Paul H. NicUhke,
22.	4 4	Andr. La ff in,
23.	4 4	Wm. A. Eric«on,
24.	4 4	Chas. O. Orant,
25.	44	Jas, A. Meiainger,
26.	4 4	H. S. Racine,
27.	4 4	John ü. Kennedy,
28.	44	Theo. Hachenberger,
29.	4 4	Marcu« H. Taft,
30.	4 4	John Callahan,
31.	44	Wm. Hennig,
32.	4 4	Samuel W Ball,
33.	4 4	Morton L. Johnson,
34.	44	ötevo Skala,
35	44	Walter Huggins,
Dolžnost vsakega socialista, ki ima državljansko pravico je, da se udeleži volitve in voli socialistični tfket.
ZVIŠANA MEZDA.
Državna legislatura v Illinois je šla na dopust, Ta dogodek je ostal v javnosti precej neopažen, kajti odkar se je v Springfield prenehal mioni boj za speakerja, tudi o delovanju v tej zakonodaji ni bilo kaj opaziti. Toda pred slovesom so izvršili vendar še neko delo. Izdelali so namreč zakonski načrt, s katerim si hočejo zvišati mezdo.
Beda j dobiva vsak državni poslanec 2000 dolarjev na leto in povračilo pisalnih in poštnih stroškov. Zahtevajo pa 2500 dolarjev, podvojitev odškodnine in plačilo za 14 železniških voženj.
Da se razumemo: vsako delo naj se plača, tudi duševno. Mi bi privoščili poslancem tbliko odškodnine, <la bi mogli opravljati dobro delo, kaj študirati in si pri-baviti vse pripomočke za izdelovanje dobrih zakonov. Niti ne pravimo, da bi bilo 2500 dolarjev preveč za dobrega poslanca.
Ali kje so v Springfieldu dobri poslanci? Par mesecev so bili skupaj, toda dela nismo opazili v tej zbornici nobenega, še zlasti pa ne duševnega in stavili bi, da si ni ne eden junaških demokratov in republikancev kupil ne ene knjiga, da bi se bil kaj naučil za svoj posel.
Mi smo za to, da se delo pošteno plača. Ali kjer ni dela, se tudi ne more zahtevati plačilo. Za napitnino je pa dvatisoč dolarjev na leto še preveč.
RAZLIKA,
Coloradski govornor Carlson je podpisal od ondotne legislaturc sprejeti zakon, po katerem dobi vsaka družina kakAncga v dobi štrajka ubitega miličarja 5000 dolarjev odškodnine.
Za družine delavcev, ki so jih najeti ubijači kapitala pobili, ne dovoljuje država Colorado niti centa.
To je ena razlika. Druga je pa ta:
Kapitalisti so vedeli, da bodo njihovi kandidati v lcgislaturi zastopali njihove interese. Zato so jih volili. Delavci so morali vede ti, da bodo kapitalistični kan didati zastopali kapitalistične in terese, pa so jih vendar volili.
se je nesreča zgodila, ni znano. Čoln je bil preizkušen za potapljanje na 2(X) čevljev, potopil se je pa za 320 čevljev globoko. Trajalo je precej dolgo, preden so ga sploh našli, potem pa z reševalnimi deli niso mogli nikamor, ker je tičala barka v podmorskem žrelu nekdanjega vulkana in morsko dno v okolici j<} vse skalnato. Naposled se je potapljačem vendar posrečilo, da so ovili čoln z verigami, in ladje Claudina, Na-vajo in Makaala so ga polagoma začele vleči k bregu. Ko pa je bil čoln približno 50 čevljev dvignjen, so se verige potrgale in i>a-dol je zopet na dno. Novi poskusi z verigami se niso ]>osrečili, kajti potapljači delajo v veliki nevarnosti in verige zdrsnejo po gladkih stenah vselej z ladje.
Kljub temu se nadaljujejo poizkusi, toda častniki so izgubili vsako upanje, da bi bil še kdo od posadke živ.
ornarji so izgubljeni; tem ne vrne nihče življenja. Kar se pa čolna tiče, bo pa ameriško ljudstvo kupilo drugega ; saj je dovolj pot rpežljivo.
RUSKA SVOBODA.
Pariški socialistični dnevnik 'L' llumanite' objavlja brzojay, da so ruske oblasti v Cnghani, na ru-munski meji, aretirale znano rusko socialist in jo, 74-letno Vero Kigner. Aretacija je prišla nepričakovano, ker je dobil brat aretirane od ruskega ministra za notranje zadeve dovoljenje, da se sme vrniti iz Švice.
Vera Figner je bila preko dvaj set let zaprta v trdnjavi Sehlussel-burg. ker je bila osumljena, da so je udeležila kom plota proti carju Aleksandru II. Odkar je bila izpuščena, je pod stalnim nadzorstvom ruske policije.
POZOR!
Dotične, kateri no naročili
"Družinske koledar)e"
mu vrnil, začel se je izuova med bratoma prepir in razno predba-civanje, kar je imelo za posledico, da je bil iz domače hiše brez večerje iztiran. Po preteku se je slišal po vasi krik, da pri Kompare-tovih gori. Gorela je hišna hladni-ea, svinjak, in hlev«. Požar je uničil vsa ta poslopja in tudi klet z vsemi pritiklinami in večino spravljenih pridelkov. Skupna škoda in še ne plačali, uljudno pro- Knafta 3694 K. Ogenj je zanetil obširno, da prej ko mogoče poš- dolženee Alojzij Kompare, kar
Ijejo denar, da mi potem uredi-'""1 Poznava, da je to storil, da - • 1 v .. 1	bi se moščeval nad bratom .lane-
mo račune in plačamo tiskarno. ^ k|,r mu nj h()U0 (,Hti V(H,erjo<
m	ill II 1 D« bi to dejanje izvršil v stanu
popolne pijanosti, obdolitust ni sa o medvedu nam je popolnoma mogel dokazati. Sodišče mu je nerazumljiv.	prisodilo za kazen 5 let težke ječe.
Nokomis, HI.: Odgovorili Vam Ukradeni darovi za vojake. O bomo, čim dobimo informacije. I tem se poroča iz Trbiža: Ognjičar-
ski soprogi Thaller in Ploebst sta se vračali z obiska pri soprogih, ki služita pri 9. topničarskem pol---ku, z nenavadno veliko prtljago.
Nezgode. 401etni mehanik Ivan Železniškemu sprevodniku se je Krstka je v Hribarjevi tovarni v obudil sum ter je v Beljaku na
Drobne vesti.
Ljubljani nekaj popravljal ple-tilni stroj, pri čeiuu mu je odsko-
pravil ovadbo na policijo. Takojšnja preiskava je dognala, da je
POTOPLJENA LADJA.
Pri Tlonolulu, F. L., se je potopil podmorski čoln F-4 z vso svojo posadko, ki šteje 21 mož in ki je skoraj gotovo izgubljena. Kako
DAVKI.
V Chicagu se pritožuje davkar Smietanka, da so še dohodki v skupnem znesku 15 milijonov dolarjev neobdačeni in pravi, da gre večinoma za ljudi, ki mislijo, da se najbrže vlada ne bo brigala zanje, češ da so njihovi do-dohodki premajhni. Naznanjeno je pa že federalnemu zastopniku 500 oseb, ki so zaostale z davki, pa imajo 60,000 do 100,000 dolarjev dohodkov.
Če znamo še kaj računati, se tu nekaj ne vjema. Ako bi bil poprečen dohodek te gospode 60,-000 dolarjev, znaša to pri 500 osebah že 30 miljonov.
Torej bo najbrže tako, da se tudi tukaj večinoma ne odtegujejo plačevaniu davka tisti, ki imajo neznatne, ampak tisti, ki imajo velike dohodke.
IZ UJETNIŠTVA.
Med neštetimi srl>skimi socialisti, ki so morali ob izbruku vojne zopet v uniformo, je bil tudi sodrug Miro Savljevič. Pri neki bojni operaciji je imel to smolo, da so ga Avstrijci z večjim številom sodrugov vjeli. Ali na-l>osled je bilo to zanj še dobro. Posrečilo se mu je namreč, da je u-šel iz habsburškega vjetništva četudi 7. velikimi težavami do švicarske meje, pa na nevtralna tla.
LISTU V PODPORO.
Martin Judnich, Mesaba. Minn. 55c. — Anton Rožič, Cliff Mine, Pa. 45c (Ptg). Joe Branz, $1.00. Frank Mat ko 50c. Jožef Klesnik 25c. Vsi v Sunnyside, Utah. — Slov. soc. klub, št., 117 v Lloydell, Pa., $1.00. — Anton Vičič, 25c., Frank Janežič, 25c., Philip (»(Klina, 25c. Vsi č.ani dr. Francisco Ferrer, št. 131 S. N. P. J., Chicago, 111.
Skupaj............... $4.50
Zadnjič izkazano . .. .$242.99 Vsega do danes........$247.49
čil košček železa v levo oko ter prtljaga obeh žensk sestavljena iz mu je tako poškodoval, da je 1110- samih darov, ki so bili namenjeni ral v deželno bolnišnico. 471et- za vojake 9. topniškega in 3. gor-ni tesarski pomočnik Jožef Mre- sko-topniškega polka. Razen tega žar je na Žabjeku štev. 11 naprav- so našli pri njima 1350 K gotov 0-lial neko ograjo. Ker so mu pri ga denarja, pri kasnejši natanč-
ljal neko ograjo. Ker so mu pri delu nagajale orehove veje, je pristavil k drevesu lestev, da bi po-žagal veje. Pri tem je pa zdrknil na tla in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali odvesti v deželno bolnišnico. Umrl je še tisti dan zvečer. — Dvajsetletni ko-larski pomočnik Fran Konic je v Kcršičcvi tovarni v Šiški pri stroju je oblal neko desko ter pri tem prišel z desno roko v stroj, ki mu je prvi del sredinca tako poškodoval, da je moral zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. — Skladiščni delavec 261etno Valentin VerbiČ je pri nekem delu na južnem kolodvoru padel z voza ter se tako poškodoval, da je moral v deželno bolnišnico.
črnovojnik ustrelil dva črno-vojnika — po nesreči. V nedeljo 7. februarja ob 5. popoldne se je zgodila na postaji Draga, ki leži na progi Trst-Kozina, velika nesreča. Črnovojniški vojak Josip Čač iz Beke, občina Ocizla-Kla-nec v Istri, je iz neprevidnosti u-strelil lTletnega fanta Štefana Mihalič iz Drage
Franca Orel iz Vremskega Brito-fa v čakalnici ondotne postaje z enim strelom. Prvi je bil na mestu mrtev, drugega so prepeljali v tr-
nejši preiskavi na deželnem sodišču v Celovcu pa še 2310 K, katerega so našli v nogavicah zašitega. Tudi v Beljaku so zaprli neko strežnico Elizabeto Pisk, ki je svoje delovanje izrabljala v to, da je kradla ranjencem namenjene darove; vrednost ukradenih daril znaša 200 kron.
Izpred sodišča. Dne 26. decembra sta bila v Korenjakovi gostilni pri Sv. Barbari v Halozah čevljarja 561etni Jurij Stumberger in Ivan Podhostnik. Že precej vinjena sta se sprla zaradi neke malenkosti. Podhostnik je primazal Stumberger ju zaušnico, ker je Stumbergerja zelo razjarilo. Ko je šel pozneje Podhostnik domov, je šel za njim Stumberger in da se maščuje, je napadel Podhostni-ka in ga tolkel s kladivom po glavi; Podhostnik se je zgrudil, Stumberger ga nato še večkrat u-dari s kladivom in se odstrani. Podhostnik je na ranah drugo jutro umrl, zavedel se ni več. Izjemno sodišče je prisodilo Stum-in 361etnega bergerju 51etno težko ječo.
Z nožem ranil je posestnika Fr. Jagerj« v Dobrunjab neki gost s katerim se je spri v gostilni Poškodbe so nevarne. Samomor. V Čajni je izvršil na
žaško bolnišnico, kjer je še živ« ! 11 ur. Štefan Mihalič je bil edi- «vojem stanovanju samomor dni
vdove, Franc nar M,ha 1roul- 1 dan Je bl1 z#a
ni sin svoje matere Orel zapušča ženo in dva otroka.
Nesrečna smrt. V Spodnjih Rib-čah pri Kresnicah so se otroci peljali s čolnom čez Ljubljanico, med katerimi je bil tudi "letni posestnikov sinček Mart. Kranjc. Le temu je padlo veslo v vodo in se je stegnil za njim, pri tem pa je omahnil in izginil med valovi. Njegovo truplo so potegnili kmalu po nesreči iz vode ter je položili doma na mrtvaški oder.
Ponesrečil je odvetniški kandidat dr. Fran Irgolič. Ko se je peljal iz Kanala v gorico na motorju, je padel med Dolgonjivo in Solkanom kakih 6 m globoki) pod pot z motorjem vred. Sreča je bila ta, da ni padel med skale. Obležal je in nezavest je prihajala nanj. K sreči je šel po cesti neki kmet, ki je priskočil doktorju na pomoč. Kmet je doktorju poma gal do Solkana, kjer so ga položili v voz in prepeljali domov. Irgolič ima zlomljeno eno rebro.
11 ju in je zc nekaj časa sam govoril, da se bo sam usmrtil.
Afera reškega župana. Z Reke poročajo: Kakor znamo, je dvig nila lansko leto reška italijanska avtonomna stranka svojega prva ka Fr. Corossaea na ščit ter ga iz volila za župana. Kmalu pa so na stale med avtonomaško večino reškega občinskega sveta in novim županom ostre diference radi raz ■ 1 i H pogreškov pri občinski upravi. Zadeva je prišla končna na se ji avtonomaške stranke v pretres in večina je izrekla županu neza upnico. Pričakuje se, da Corossae odstopi.	-j
Marog-asti legar. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da so se od 24. do jan. pojaviti slučaji marogastega legarja na Koroškem le v taborišču galiških beguncev v Volšperku. Tam je «»bolelo 51 oseb in 5 jih je na tej bolezni umrlo.
Nesreča. V ulici Seale št. 2 v Gorici je stanovala Pilotna starka
James I. Slepioa,
predsednik, (hrlstlao K. Walleck,
I.	pod pred s, Emanuel Beranek.
II.	podpreds. Adolph J. Krasa,
blagajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. J., Mes., Minn.: Kakor sami pravite, so časi sedaj preslabi. Pride pa tudi to na vrsto, ko se bo mogoče malo bolje gibati. Upozar-jamo Vas na naše članke o izobrazbi; v njih boste našli nekatera pojasnila, ki jih želite.
Ročk Springs, Wyo.: Vaši želji smo že ugodili; če pogledate le na množino objavljenih dopisov, nam boste verjeli, da to ni lahka reč.
8unnyside, Utah.: Konec dopi-
Kaj se pijancu ne pripeti. Fran Ana Mor. Dne 13. jan. se je v nje-Scverkar, posestnika sin v Dešnu nem stanovanju vnelo, ko je bila pri Drtiji, se je v pijanosti zale- starka v postelji. Ljudje so jo na-tel z desno v slamorezni stroj, ka- šli z gorečo obleko in omamljeno teri mu je odrezal dva prsta. ležati ob postelji. Rešili so jo in Požigalec iz maščevanja. Alojzij OR«nj pogasili. Prepeljali so jo v Kompare, 32 let star, delavec iz bolnišnico, kjer pa je 16. januarja Ustja, je živel v skupnem gospo- umrla.
daratvu s svojim očetom Janezom | Smrtna nesreča. Pod voz je pa-in bratom Janezom in tega ženo del 451etni Andrej Kante iz Rep-Antonijo. V hiši so se vršili pogo- niča pri Zgoniku na goriškem stoma domači prepiri, zlasti med Krasu, ko je 19. jan. vozil listje obema bratoma, to pa zaradi tega, domov. Na klancu se je voz pre-ker si je Janez prilaščal več hišnih vrnil in ubil Kanteta, ki zapušča pravic in hotel pri delu Alojziju ženo s petimi malimi otročiči. ukazovati. Tako je dne 24. novem- Ogenj je nastal v Preserjih pri bra 111. 1. Jsnez bratu ukazal, naj Rihemberku 20. jan. v gospodar-gre z domačo živino k Lešnjako- skh poslopjih posestnikov Andrc-vim slamo vozit, kateremu ukazu ja Kerševani in Ušaja. Pridni so-se je Alojzij protivil, zato mu je sedje so velik požar omejili, da so j Janez zagrozil, da ne bo dobil ve- Vsaj hiše rešene, kljub temu« da Ičerje. To je Alojzija silno razbu- je pihala močna burja. Škode ni | rilo, šel je v domačo klet in se po veliko.
cevi iz »oda nalezel vina. Na to je	-
'šel k sosedu Janez Straneerju po- Majhne misli nimajo proRtora za tožit svojo nesrečo. Ko se je do- socialistične argumente.
Rinittl|tki odbor:
Mirharl Zimnier. načelnik hniunufl lierttiifk Dr. Anton Biankinl Abel Davi» John Furik A. V. (ieringer John C. Krasa Frank J. Skala Jame* F. Stepina	m
C. K. Walleck
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18 ste ulice.
Glavnica ln prebitek.....$500,000.00
ODPRTO' P°ndeljek in v četrtek do 8i zvečer, uur IUl vse druge dneve pa do 5i popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Pošiljamo:
.....$33.90
.....$50.85
.....$67.80
....$101.70 ....$16950
10 kron za..........$ 1.80
20 kron za..........* 3.50
25 kron za..........$ 4.35
50 kron za..........$ 8.60
100 kron za......... $16.95
200 kron za.. 300 kron za.. 400 kron za . 500 kron za . 1000 kron za.
Sto|Imo v direktni zvezi s
"Prvo hrvatsko posojilnico"
1 n n | e n 1 m 1 podružnicami.
Govorimo »»• ilovknik« ¿«tik«.
V start kraj
Za pošiljanje denarja jamčimo!
Zaradi padanja cen v denarnem kursu, kakor tudi zavoljo velikega prometa smo zopet znižali cene.
Sedaj, ko so padle cene avstrijskih kronic, imate najlepšo priliko, da pomagate svojcem v stari domovini!
KAKO?!
Obrniti ti m njvičji, ujitirijii ii solidno slsvsnskt bančno tvrdki, ii to ji:
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave.v Cltlcago, 111.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna ==
214S-SS Blue Island Avenue. Chlcago. I|a.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
i
Nepretirano ROJAKI! Oglasite »e v moji gostilni kadar
= greate v meato ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno - pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
JOS. SLABE:
Waukegan, Illinois
216 So. Genesee Street
Tel. 302
TRINCRS
bitter-wine
t
».'«.t nov»
NORKE V i HO
""'•■'•••i ». iO«| Pm T«»** •"•■•a« I ».►'•«< »<•
^	AC ( "
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje lx>lj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To naravno zdravilo, obstoječe i* čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pri
okorelih Jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro Izčiičenje telesa, ne da bi se Ka oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob'ja. da deluje brez prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
lzdelu|otl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago. ill.
Trinerjev liniment ¡meji« vedno pri roki. Mogeče, da ga n« rabil« dane», «do dobro vam bo ustregel jutri pri olajftenju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 25c in SOc, po polti 35c in ttOc.
r