Alsólendva, 1919. jul. 27. VI. LETO           28. ŠTEV.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
Cejna novine je:
Na cejlo leto   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .	12· — K
Na po leta   .   .   .   .   .   .   .   .    .   .    6· — K
Edno Štev. 30 fiiierov.
Političen, drüžbeni i pismeni list za stároilovence.
Prihája vsako nedelo.
Vrediteltstvo s izdajitelstvo: V čenjé komissárije tiskáma propaganda.
Kak smo kaj na svejti.
Etoga vrejmena bodóče tanáčrepüblike: russoska, ukrajnska ino naša, si od dnéva do dnéva vékšo móč správlajo. Njuva, j vsákí /dén zmožnejša, móč pa v tom .stoji,' ka delavci vsákí dén bole previdno, ka je vsakoga po ednom nájlepši réd, nájbolši stáliš bolševiško včenjé.
Známo, ka je fundament, osnova, etoga včenjá to, ka se delavno lüdstvo naj samó ravna ino nedelaven Človik naj se ne trpi med delavci. Naj ne bode med narodni nikšega. rázločka več,* naj eti v nikšem tali ne cio več eden od drügoga .razločene Naj de ,np slednje tak Gejta zemla, vse povsédi, vsakoga domovina, na Šteroj vsaki po ednom gde šteč lehko živé, gde stéč ednáko dužnost, ednáko pravico má, či dela.
Ino ár našega držánja delavni lüdi najvékši tao od dnéva do dnéva vsigdár bole' zarazmi eto včenjé: v tom stoji móč našega sovjeta, naše tanáčnerepublike.
Ali z .mednarodno stráni ne bi mogli meti naprejidenja v tom tali, či nas só-
sidni i dalé$nji národje ne bi vsigdár bole , pomágali, gde delavni lüdjé že ti!eli zarazmijo, ka zakaj bi eden národ od toga drügoga ešče i nadale rázločeni bio, zakaj bi nam ti kapitališki oblast meje stároga svejta ešče vékše, ešče duže trpéče bojne zapovidava!! ?
Razmijo i drügi národje, ka te nezgo-ren dug tej pét lejt trpeči bojn nidti eden národ ne vnre pláčati, ka so z tej krvávi bojn samo kapitalištje svejta meli hasek, delavno lüdstvo pa sani o vkár po cejlom svejti. Zakaj bi nam záto ešče t na dale prepov.id ávali ti kapitaliákk oblastniji. drügi národov, ka mi i na . dale moremo bojne meti, ka nam fali, ono si naj ne smejom pridelávati ino vsigdár v vékšo nevoló moremo idti, vsákí dén žmetnejše živeti.
Delavni lüdjé, proletárje, vsákí dén bole previdno' istine sovjetöv po cejloj Europi, po cejlom svejti, ino za toga volo vsi, vsákí dén bliže idejo k Sovjetrepubli-kam.
Nej li, ka de bógše tak ? Na stára vre)me vsi z groznostjov mislite nazáj. Nej vam ga več trbej z njegovi mi gos-
podski mi čestniki, I ka vam je potrejbho v novom vrejmeni ? Proletárska -diktatura, delavcov ravnanje, v šteroj Veški delavcov tanáč]e opravijo vse posle vu vsakoj vési.
Tó morete želeti vsi, za tó morete gučati, za tó se vojiivati, ár te samo v tom ravnanji meli vsigdár bógši, ležejši i lepši Žitek na zemli.
S. B.
Što ravna vés ?
Zdaj delavci! Alí na slednje itak ví sami morete odločiti, ka-Sčéte: notariuš, biróve, alispána ino fiškáliSe nazáj, ali pa od vás, vsigdár na pol leta, zebráne delavcov tanáče?
Bolševiki tó ščéjo, ka vas naj med vami, od vás zebráni delavski tanáč! ravnajo. Etih neprijatelje, "protini-revolucio-nárje vas pa pod stári, gospodski častnikov járem ščéjo spraviti nazáj.
Jeli vam trbej to? Nidti eden ne de »ja» pravo med vami, ár si vsi z gvüsnim tá!oni mislite nazáj na stári čas gospodke čésti. Vsi pómnite ešče, ka z kakšov
To čüdo.
Nadaljávanje.
Kelkokrat je že ete to delo pripovedavati mogao, tó níšče ne vej, ali tó vsi znájo, ka so dveri v njegovoj .hiži cejli 'dén nej mele mera. Vsáko minóto je prišao nekak, naj kak nájveč zvejdi od té plivanošova čüde. Te guč se je tak nepremišlene friško razširjava o po cejloj okroglini ino zkejm je dale šo, ztejm je čüdnovitejši gračüvao. či je glih Kópar samo telko pravo :
— Plebánoš so v noči prejk jezera šli, brezi ka bi si obüteo namoči!!.
Lehko si premislimo, ka je zdaj že od vkrajspravlenjá popa nikši guč nej bio več. Pavri so gizdávi začnoli bidti na svojega dühovnika ino To polakov Jüri pa Žüžka sta se pa ešče najbole trüdila za njegovo prijátelstvo.
Skóz cejlbga leta je pa k káltšemi rómarskomi mesti bila Spodobna ta mála vés. Od vsej krajov so prihájali tá vküp božipótnicje, ka bi naj toga čüdodelajóčega svétoga moža vidili.
Ino po pravici je on tüdi, i kak eden ménši čüdodelavec bio. Tróšt je cepio trpéčim notri v srcá, vtišávao je trplenje siromákov. Bogátcom je omehkávao dtiš-novejst, naj v nevoli bodóčim svojim bratom pomágajo ino dühovno moč je dávno etim, naj vu dobroti drügih ne vcagajo. Ino vse eto je z krotkimi, prijáznimi rečmi činio. Njegova fara je ešče komaj te pre-vidila, ka kakšega plemenitoga móža má vu njem. Tó je to čüdo včinijo.
Ali višešnjoj oblásti, ki so tüdi zvedili to vesničko čüdo, se je nej vidlo, ka bi z bližánje i daléšnje okrogline vsigdár več-več lüdi hodilo vküp na edno mesto, ár so z tejm tüdi i dosta delavni dnévov za-
hodili. Za toga volo so komissijo poslali doli v vés, naj to delo na Čisto správijo. Stó ino stó naprejpozvani svedokov je nikaj nej vidlo, samo čülo -od té čüde, nego vsaki je, za velke kaštige volo, po pravici mogao vadlüvati, od koga je čüo. Na zadnje je te tak na Ko para prišao réd.
— Pop je edno noč prejk jezera šo, brezi ka bi si obüteo nam očo. Ste ví pravili to ?
Te ostro glad a j oči stári gospod, ki je to pitanje djáo pred njega, je Celó nikak nej tak Glédao, ka bi se što špájsao, lehko z njim. Kópar njemi záto po pravici odgovori :
Ja.
- Ste ví vidili tó ?
— Ja.	. .
— Priségnete na tó?
-Ja.
— Dobro je, povejte mi zdaj, gda ste tó vidli ?
2
NOVINE
1919. jul. 27.
— V noči.
— Tak vas ne razmim. V noči Šteroga dnéva ?
— Decembra 19-toga.
V izpitávanji je na eden máli cajt vse tiho grátalo.
- — Decembra? V lajnskom leti?
Ja.
- -* Ali móž ! • Láni decembra smo velki mraz meli ino jezero je močno vküpzmrznjeno bilo.
— Ja, veli na tó Ivipar, či ne bi dobro vküpzmrznjeno bilo, te bi naš pop nanč noj mogli prejk njega Idti. .
Na tó si celo po domačem začne vküpribati svoje roké, Stncjjpjèče indri z svojimi málimi tVčnii na toga ostroga gospoda ino právi:
— Ali naš pop so záto it?ik včinili čüdo. Topoláktiva Žfižka ne nm več tak velkih lamp, Jüri pa več nej tak močno
dolzaklenjene lade ino prejk jezera so pa itak šli naš pop ..'.
Dale So j toga spájsara nej nihali gučati.
čüda, čtidnovita Činenja Stároga svejta So se po. stó i jezeroféle takši i drügi zgodbaj napravile, med lüdstvom dale raz-Širjávale, Štere so te nezevčeni,- nevučeni lüdjé za istino držali, močno Vervali, ti vövučeni jálni pa hasek i lehki žítek meli z njih.
Novi svejt nikše čüda, nikšega čüdno-vitoga dela ne de meo več, ár na konec Ščé vsakomi deli pridti ino tüdi i do konca pride. Poleg pravice očivestno vöpokáže, ka kak se je zgodilo, kak je prišlo naprej ono delo, ka je bio zrok etomi, onomi, štero jo poleg naturálskoga včenja prósto, či rávnič čtidavrejdno pripctenje.
S. B.
Konec.
poniznostjov ste se mogli tá postaviti pred »gospon» notárjoŠa, föbiróva, či ste i to nájménša delo meli. Znáte ešče, kak so vas prijali gor eti, či ste v njuve, z Vašimi pejnezi gordržáne kancellárie prišli notri ?
Nidti eden vas je nej Pogledno ino či ste se, po dugom i. teškom čákanji oglásili, »tiho boj, páver» so skričali nazáj na vás. Nišče vas je nej poslühno tak, kak bi trbelo, samo na rejč ste dobili kaj malo pravice za velke pejneze, Štere ste mogli fiŠkálišom pláčati, ár je vsaka čést gospodska bila. Tam so samo grofovje, pliŠpecje, bankárje i velki bogáte!, kapita-liŠtje meli zagovor, ali plačüvati ste náj-nájveč ví mogli.
Jeli ka ešče znáte vse eto? Nego znáte tüdi i to, ka je bolševiznom, kommu-nizmuš vse kancellárije dolspravo, vse, od delavni lüdi gordržáne česti razvézao. Proletárska diktatura je vso oblást delavcom tanáči dála prejk v vsakoj vési. Od séga máo se vsaka tožba obprvim domá oprávi, gde eden drügoga nájbole pozna. Kj do pa nezztdovolni z domáčim sódom, oni ob drügim pred junáški delavcov tanáč, ob trétjim pred vármegyéjski delavcov tanáč dájo naprej svoj poseo, brezi fiškálišov, brezi pejnezni stroškov.
Ka je dužnost siromašnih polodelavcov?
Ono veliko premembo, Štera se je porodila v srci držáve naše, so na znánje vzéli v nájdalešnji krajaj. Z vsej stran pridejo nam glási, ka so z radosnov navdüševnostjov primili glas, ka je nastála sovjetrepublika.
I vesnički národ náj zdrüženo, v Srci i düši svojoj prime ideale i cileve prostorov, te Se náj vojsküvle za istinitost tej.
Je ti je tó i interes ali cil vesničkoga národa ali samo interes vároškogá národa ?
Dozdašnje stáinje polodelavcov nej se je skoro nikaj točo od stanja kakšega ŠtéŠ blaga. Zemlo obdelavajoči proletár (siromak) bio je rob v prošlosti, i dnes je on ešče rob. V vrejmeni dela je prisiljeni Živinsko, prejkmerno delo, v zimi pa je brezi dela, neprehenjano more biti v siikeŠini materijala^ ino düševni!! dobrót: takša je njegova sodbina. Sodbina pa po-lodelca, ki má malo gospodárstvo, je Znám samo telko bogša, ka on nej je tak v velkoj sükešini v materiálnom poglédi, no tó takši samo more z velkim delom doségnoti : on je zaposlen rob po dnevi ino noči svoje prividne > neodvisnosti«, samo-stalnosti, on v stoféle formaj plača kapi-tálističkoj' državi dačo; záto je ti njegova nevola kulturnom (znanosti) poglédi v nikom je nej vékša od nevole proletára; tak je víizapreti i z düševni!! dobrot ino bolšega žvivanja. Ali tö je Živlenje? Ali kaj on bode zgübo, či se porüši stári svetski red, te na mesto njega pride nóvi ? Ali se more pomisliti takši novi drüštveni réd, šteri bi za njega bio hiidob-nejši od dosejmaojšnjcga d rušt ve noga réda?
Té novi svejt, Šteroga (stvárja) naprávi dnes naša zmágnjna vláda prolctarov, bode oslobodila j vesnički národ z robstva, te i z nevol materialnili ino düŠevnih.
Prinesé njemi gvüšno ali nej Živinsko delo, te dobrobitnott, od Šteroga se njemi nigdár nej nidti senjalo. Vesnički národ záto náj gléda varoŠko proletário za svojega brata 'ki ■■ bode njemi dao slobodo ino dobrobitnost ' Siromaški varoški so začnoli püt k slobodi, ali potpunoma zozi-dati ino pot vrti iti se more té nóvi svejt réd slobodo, samo tak, či se vesnički národ, siromašnl polodelavci, v bratskoj lübavi ino jedinstvenosti zdrüžijo z delavcima varošov, ino se z vsov svojov močjov i navdűšenost^ zdrüžijo ino stopijo k zviŠenom boji, šteri že svet-koje prvo zmágo j no pobjetlp.
Ka je dužnost siromaških polodelsov?
V prvom redi (O, da razmijo diktatura proletárov ino zvišane cile njéne, te da se — vojsküvojoči organizirajo (osnovanjc naprávijo) za té cile. Z tém vküper je v zvézi boj próti vsakše j ni prtMircvoluciárnom osnovati.
Po tom: za gviišanje pova polsko-gospodárstva bár v dozdajšnjoj formi ino meri ali či je mogočega povekšati. Tü je prvorédni cil ino dužnost sinomaSkoga polodelavca; prvo: ár se po toj poti more samo zagvüšati trgovca proizvodnja, po toj póti more samo pridti vesnički národ do odjela, orožjá, mašinov, ino do vsake-féle drüga sredstva, do doktora vrástva, novin, knjig, ino do vsega, ka je potrebno človeki za njegovo živlenje. Drügo : ár či vároš nema jesti, či od glada z rok delavcov vöspadne orožjé, te se prepravi boj, šteri je Zgodovinski ino Šteroga vodi proletária za slobodo volo, tű za vesnički národ znamenflvle, ka bode i nadale njegova sodbina slična k marki. Za zviŠeni boj, šteroga vodi prolctaria za slobodo, more dati vesnički národ municijo, či pa ne da. te si sam sebi k o pa jamo. Vesnički národ je tak dužen, ka višešnje z ovoga püva proda vároši, ino tla to zdiiš-nevejsnostjov zvrši.
Či tó vesnički národ bode zvršo, ne bode zaostao za ttV njemi nájem. Novi svetski réd, do Šteroga bodemo prišli z diktaturov, pridelao bode za vesnico ravnoč tak, kak i za varaš: slobodo, tiobro-bitnost, zdravje ino kulturo (znanost); človeka dostojno živlenje za delajoče verne lüdi, kak i za varoŠke delajoče lüdi. Siromaški polodelavci hodo to včasi razumeli ino hodo se v kratkom vremeni po vsődi organizovnli navdüšeni za naše velika ino sveta dela.
Domáči i svejta glási.
Pobeg trononaslednika Nemške z Hollandije.
Kuk se čüje, trononaslednik Nemške je odskočo z Hollandije i zdaj je v velikoj Nemškoj. Ne Vej se jeli Ščé trononaslednik z strankov soldačkov revolucijo podignoli. Po vsoj priliki trononaslednik — pravijo — se je pobojao, da bi ga Hollandija predrla ántánti ino, da se pod ombrambov officerov nemških bole, gvüšno čüti. Trononaslednik je prelomijo roje vládi hollandinskoj dano, te je nemogoče, da je njegovim pobegi z Hollandije ne bi bio zrok, dána rejč offieirov 1 oznano: tla oni nigdar ne bodo vtldáli svoje bivše voditele. Či bode trononaslednik nemirovnost delao v Nemškoj próti ántánti, te nn-turno je, ka untdnt bode ga pred sod svoj Vöproso.
1919. jul. 27.
NOVINE

3
Zmága mednárodnoga rdéčega regí-menta v Rusiji.
K našoj vogrskoj tanáčnojrepubliki je sledéči telegrami!! prišeo, štero nam nazoči ni velko zmágo izvojšteno od naših jednákomišlenikov, ki v mednarodno!!! rdéčem regiment slüžijo.
Z kommuništov vküp postavlena prva mednárodna regimenta je pri Černi)-Ostrovi nesmileno zbila neprijátela; ostali so pa po tom bitki začnoli v naj vékšem nerédi v bejžanji iskali ombrambo sebi. Veliki plen je prišeo vlastivnost njihovo med tém šést Maxiin-pük5, nadale edna cejla battria pa 120 konjov.
V Peržiji so napádnoli Engleze.
Engležka vlási, kak se vidi, na izhodi z rók njuvi, kaple. Za lnduáami so se pobrali i peržianci. Zadosta je že .peržián-com tüdi z ravnitelstva engležkoga.
Kak doneséjo glás novine, ka v Peržiji je napadnola vojska peržiánska vojsko opsedajočo Englezov.
Dokajazóči svejtastrájk.
V obladajóči držánja], v ántánti, od šteri nam naši domáči neprijatelje tak pravijo, ka tam lüdjé vse po voli májó, ešče v dosta vekšoj nevóli živéjo proletárje, kak pri nas. Kppitalištje oni národov, šteri tam oblást v rokaj májó, si vse on živiž i drügo potrejbno .blágo, Štero so bojne ešče nej na nikoj spravile, med sébe jemléjo z velkimi pejnezi vküpspoküpijo, tak, ka siromaškejši delavni lüdjé v vesnica] i vu váraša]1 dosta vékši sükesin trpijo, kak mi, eti v našoj krajini.
Etoga mejseca 20. i 21-toga dnéva do záto velki dokazajóči strájki v Japonskom, Francuškom i Angleškom orsági, tüdi i Vnogi drügi držánja) po cejloj Europi, ešče i v Ameriki, gda vu najvékši várašaj na eden ali dvá dni vsáko delo gorhenja; fabrike, delavnice, železnice, pošte, telegráfi, telefonje vse postáne, náj delavni lüdjé dokažejo, očivestno prótipovejo stáromi svejti, kapitališkomi raAnanji, štero ne do duže trpeli.
Ne ščejo več ešče i na dale meti bojne, šterih so se njuvi soldácje že tüdi navolili ino se v najvekšem tali próti svojim oblastnikom postávlajo. Ne ščejo i na dale meti on stári réd, v šterom naj bogata, šteri nikaj ne delajo, vse májó, siromacje pa, ki vsakše delo opravijo, nikaj nej.
Začnoli so domóselenje nemških vlovlencov.
Po glása] z Lyona (varoš francuški) Clemenceau, predsednik franctiškoga mi-nisleriuma je zapovedao, ka se náj začne domóselenje nemških vlovlencov. Vlovlence bodejo nemci na právoj stráni, í^ajne vodé prejkvzéli.
Stánje taljánske politike.
Poslanike vsej strank parlainenskih so Sjiravišča meli, na Šterim so Tittoni ino Nitti (voditelje) govor držali od stanja političkoga zvünskih poslov. Z hcsčde njuve se vidi, ka je politično stánje Taljánske dvojheno, dr ántánt žele njuve spuniti nešče.
Ostnnovlenjé na j ma ppmočnih delavcov.
Tanáč gospodárstva-lüdstva je z ocl-rédbov n. 81. ostanovio nájem (bér) pomočno delavcov ino dclavnicov. Odrédba je v moč stopila 1. 1919. aprila 15-gaino ostanovlenje nájma je sledéče: nájem na eden tjeden je 17—18 lejt starih: 180, 220 Kor.; 19—20 1. št.: 200, 260 Kor.; n—25 I. št.: 230, ,300 |.| od 25 lejt starejši!! pa 250, 350 Kor. Od 17 lejt mlajši za pomočno delavce se ponücati ne smejo. V prvi klas plačiba spádnejo oni, ki lehko i z menjšov odgovornostjov ho-déče delo opravlajo. V drügi razred pa spadnejo oni, ki z vékšov odgovornostjov hodéča dela morejo opravlati.
Odrédba rav. tanáča revolucionár-skogá na domobránstvo gledoč.
Po odrédbi n. 125. rav. tanáča revo-lucionárskoga je vsaki vogrski pörgar (moški) domobranec Vogrske Socialističke Savezne TanáčnerèpubÜke, od - prvoga dnéva januara mao tistoga leta, v šterom je stópo v 18-to leto, do dneva 31-ga decembra, tistoga leta, v šterom je spuno 45 lejt. Dužnost domobranstva je razšíro rav. tanáč revolucionárski i na vse nede-lajoče (buržoázio) moške kotrige Vogrske Sociálističke Savezne Tanáčnerepublike. Dužnost domobranstva nedelajočih (bur-žoazie) stoji v dužnosti dela. Ki pa dužnost domobranstva nespuni, ali drügoga naguči na prelojenjem té odrédbe, sódbeni stolec za krivca ga spozna, od-sodjeni je včasi odpüščeni slüžbe, nájem njegov prestáne i. t. d. ...
Po odrédbi pa od n. 126.-toj vsakši moški Vogrske Socialističke Savezne Tanáčnerepublike, ki je revervistički ali zvün slüžbe oficer, ali pa aspirant, nadale oni ednogodišnji drágovolci, ki so položili officerski egzamen ino so ešče nej prestopili 45-lejt, so mobilizirani.
Prelomjenje té odrédbe se kaštiga na náčin v n. 125-oj orédbi prepisanini.
Dobrovölni prinosi.
V prilog agitacije, razširbe so sledéči predali dobrovolne prinose: Soštarič Blek 6 K., Pusztai István 8 l^, Rajbar 3 K. Kile dak Bela K) K. Wachta József 10 K. Qyörög Mátvás 3 K. Balogh Imre 5 l(. Küzma István 5 K. Vse vküper 50 K-, na kom se odbor agitacie vim zahhvaljüje.
Poslanik! češki. — Austrija.
Burián Ödön i Metla Rudolf posla-niki, češki sociáldcmokrati so telegram™ poslali Longveti, voditeli francučkih socialistov, v šterom v iméni českih socialistov pozdravlajo, proletário taljánske, francuško ino engležke poleg, obranbene ak-cije za Rusosko.
Ántánt vsalceféle pomoč obečávle svojim vernim držaIijan. Nemška Austria pa záto H stoji pred nájteškim živežni prilikami. Selenje živeža henjávle te je kredit za melo ino za drüge živežom sredstva za meseca augustuša že goriponücan tak, ka či de selenje živeža i nadale. henjávalo ; Prebivalstvo lehko pride v pogibelnost nájvékšo. Nej je, kak se vidi, ino kak naši neprijáteli Právijo, v Austriji, te posebno v Beči te nájbógše živlenje.
Serbi.
Sebi ino Romani áe silno vojsküvao med sebov za varoš Temešvár. Serbi oro-pajo Vse fabrike ino so z ausztr.-vogrske banke odnesli do 13.000.000 K- vrejdnosti pejnez. Mašine dohánske fabrike so tüdi odnesli, ali nej se njim je posrečilo Oropane pri železnici, gdje - se je delavstvo močno oprlo oroparskim serbam.
Nesmilene čekov z vlovlenim! vojnikami.
Z vároša Samare šo do .2000 vlovle-nikov v Sibirijo odselili česki-slováki. Té glas odgovára istini. Po vadlüvanji vlovlencov so čehi nesmileno spravlali z njimi ino so z njih vmnogo ih vmnogo ih vmorili.
Sodbina Beszarábie.
Od sodbini Beszarábie se je. ešče nej mogla odločiti konferenca , páriška. Bra-tiaun preporáča ino se tvrdo drži toga, ka se náj krajína Beszarábia odtrgne od Rusoske ino Prikapči k I^omániji. 'Makka-kov pa kre toga se vojsküvle, da se náj Beszarabia i nadale nihá Rusiji.
Osódbe prótirevolucionárcov.
Sódbeni stolec revolucionárski vojakov je doprnesao osódbo poleg prótire-. volucionárstva za Nika Oszkára ino Balogh Árpáda. Osődbeni stolec Niko je na tri-Balogha pa na dvej lejtno vózo osodo.
Ponovni prepis Clemenceau-a.
Clemenceau, predsednik ministeriuma francuskoga, je ponovno predao prepis delegatoni nemškim. V ednom je nakanenje svoje njim oznano ka krajine k Polskoj prikapčene gledoč. Cejló ravni-telstvo včini za odgovorno na nazájpo-závanje vojske i slüžbenikov gledoč z tej krajin. Polákom pa ne dopüsti, ka bi prestopili , krajine k Polskoj prikapčene.
4
NOVINE
1919. jul. 27.
Za Preminoči svetski boj odgovorne osobe.
Z Pariza nam telegraphirajo : Ántánt je do zdaj v svoj lajštrom 167 oseb rnetiio, štere more Nemško ino Austria vodah, med temi je Helferich bivši tajnik zvünskih poslov, ino generáliš Conrád tüdi. Nadale Vilmoša i trononaslednika te kancellára Bethman Hollvega ino Jagova.
Konimunističko grožanje v Fiuini.
Z Fiuma nam oznanijo, ka komriiii-nističko grožanje se močno širi med taljánskim prebiválstvom, Štero je v večini, ZapovedniŠtvo varoško je ovidlo, ka one-miti tó grožanje nej je zgodno. Bogáštvina i tó právi ka náj bole njuva vrejdnost bode bodoče tanáčnerepublike, nego pa jugoslávie. Nadale je zapovedništvo vojni-kov engležkih v pamet vzélo, ka je i njuva vojska primili kommunistički düh, záto je pa moglo premeniti truppe gor z vernimi svojim' truppami.
Prejkdávanje izhodni krajin v Nemškoj.
VarŠavske novine pišejo, ka nemci bodejo okoli áug. 10-ga prejkdali krajine polákom od páriške konferencije njim od-ločene. Votiranje naroda v Šlezijo ino sódhino té krajine, da konja bode spadnola, je páriška konferencija na bivšega poslanika konstantinápo!yskoga, Morgen-thana zavüpate.
Vilmoš bivši nemški casar.
Lloyd George, predsednik engleškoga ministeriuma, vöoznano v parlamenti, ka se bodejo dogovárjali od sódbini Vilmoša, bivšega nemškoga casara, v Londoni, stolnom mesti Engleške ino tű bode stanovnik i birovija.
V prepisi pa Holland!]'! predánom, v Šterom vödánje Vilmoša želi ántánt, se je poslanikov od 22-Z3 držav podpišejo.
Nadale je pred javnost prišlo i to, ka Francuška želi odposlánje Vilmoša do smrti v tihinsko držanje. Ravnitelstvo pa Nemške more vödati pisma za casarstva njegovoga. VrejdnoŠča pa kralevske hiže more se dati za kvár včinjeni Francuško]', či Nemška ne bi mogla pláčati dug svoj.
Z Hannovera (varoš) nam glásijo, ka so železničári v strájk stopili ino se močno protivijo z napádom njih voditelom svojim, či ne bodejo k njim stopili.
Páriška konferencija nej je priznala ravnltelstvo v Szegedi.
Že je dobilo ravnitelstvo seged friško odgovor od páriške konferencije, v Šterom je odpovedala zakonitost njegovo. Za toga volo je v Szegedi zdaj velko preobrnenje. Franciji se bole i bole približavlo k delavcom, med njimi je záto i velka radost, ár vidijo približenje svoga oslobodjenjá.
Kommunistička spravišča v Béči.
V Béči je v zadnjimi dnévam bilo ve če kommunisričkih spravile, na šterim je uazočno bilo vmnožino lüdih. Na vsem spravišča]" so se močno protivili proti oponašali, štero je policajtsvo včinolo našemi Poslaniški v Béči.
Osódbe sodh. stolca revolucijo.
Pešta nski rev. sódbeni stolec je sledeče osódbe prinesao nad revolucinárcom poganskim :
Pred sod je bilo póstávleno do 402 osob z tej je: na smrt osodjenih : N, na na 2 lejtno teško vozo:	1, na prisilno
delo : 6 do smrti; 8 ih pa na 15 lejt; J O ih na 10 lejt; 6, na 5 lejt; 5 ih na 3 lejtno; 9 ih na 2 lejtno; 1 na 1V2 lejtno; 20 ih na edno I.; 1 na 6 mesečno prisilno delo; internirali so nadale i kotrige vojničke akademie (Ludovika) do 254-ih. Goroslobodili ino na slobodo püstili ih do 66-ih.
Razdelenje Törske.
Páriška konferencija je dogotovila razdelenje Törske. Türska je že samo bila, že se samo v proŠlošti spominamo lehko, ona je gorrazdeljena. Krajine pa, štere so ostale ešče. v rokaj türkov, do postavlene pod protektorát, mednarodno. Stolni varoš, Konstantinápolv ostáne törske, ali v ednom -bode on i Stolno mesto veče zavüp-ništv mednarodno,
Posledek je. to mi razdeljenji Törske, ka se je pobüdilar; náj vékša nezadovolnost ino se je že zabralo v Máloj-Ážiji veče od 40000 lüdih stoječa vojska, da se opré próti toj n okmiči. Nezadovolnost raste v Türsko]" za toga volo silno, reberije so vsagdanéšnje. Kak se vidi Türska se pripravla i stople "na pót dela.
Revolucionárska Taljánska.
V vároši!j Vicenza, Froli ino Váni so vöskričali sovjetrepubiiko.
V varošaj severno taljánske je revo-lucija začnola svojo zmágajno pót. Kak se "čüje v Vicenzi, Troli ino Varno, nadale v večim drügim varašaj Taljánske so delavci taljánski vöskričali sovjetrepubiiko ino vso moč kak politično tak i gospodárst-veno se v róke vzéli. Zrok je revolucijo, či li ka Taljánska z svetskoga boja kak zmágajna držáva vöprišla, glád je v toj državi prevelko dragočo živeža napravo. Pa bár v Taljansko]' nej je bio kommu-nizmuš, nidti proletárdiktatura nidti napad zvünske vojske, glád je li stirao ino prisilijo národ taljánski v revolucijo.
Kak se vidi Taljánska bode prva „zmágajna “ držáva, štera bode pokázala, da gospodsko kupitálizmuša je nevaláno, da se konec tomi gospodski že močno Približava.
Julius 21.
Murska Sobota je tüdi svoje včinila v krilo onoga svetskoga dela Štero je napunjene z naduševnostjov nisli .Marksova: Proletárje svejla z drli ti te se t'
l\oni. partija je jul. 20-ga gviileš vküppozvála pred tajništvo te partije (prij Dobrai). Gvüleš je začno tiváriá Halász, ki je rejč prcjkdao dr. Steni.
Glávno govorio jo on: Od návuka Marksovoga ino Engelsa, te právi ka národ nevejga samo; ka pozna té navuk, nego i ščé streti lanc kapitálištov, nešče prclv-ianje krvi, nidti se vojsküvati próti slobodi; národa, nadale^ ka národ si že poišče sredstva, z Š ter mi bo svoje nakanenje izvojštio.
Za njim je krasno govorio tivariš ino tajnik te pol. zavüpnik Hetzel, nadale kotriga jugoslov. kom. gruppe v Pešti, právi on v svojoj lepoj besédi: kak velki stopaj smo včinili k svetsko)" revoluciji, ino kelko se je približno z tém stopájom, — ka je nás vsej jedina žela, — svetska revo-lucia k meti, polodelavci te i samoni delavci. Opominao je národ ino njemi je raztomačo, kak velko znamenüvala má dén zdrüženja vsej proletárov zemlé, te da té dén je od velke važnosti v vojsküvanji proletárov svejta; pride vremen, e gda se bode vidlo, kelko se loči od gospodstva ino tyranstva kapitálištov te hüdobne bur-žoázie od ravnitelstva proletárov nad Šterom ešče sunce bolše ino lepše sija te toláži z vračitelstvom v bodočnosti od kapitalištov njim zadáne rane proletárom. Svoj zaistino krasni govor je zvršo z rejčjov »Náj živi III. mednárodnost« (Internacionalo). Qyüleš zvršo Gábor Pál z svojov slovenskov besédov. Pozdravo národ z materinskim jezikom, ka je národ z velkim odiišvlenjom primio.
Juliuša 21-ga na večér v Va8 vöri bi moglo bi spravišče národa pred Dobraion, ali poleg dežjévnoga vremena so obdržali gytileš v samoj partiji. Tü je zavüpnik, Cuvaj, je pozdravo vnožino nazočnih delavcov ino raztomačo znaménje toga dnéva Zdrüženih delavcov.
Za njim podigno se gori na govor: dr. Štein, ki rasprteo rane, nevole ino siikešine, štere je zadobio od kapilištov, te je mogao trpeti za samosilništva bur-žoázie. Poslao je bio Pozdrav komissári znotrašnji poslov ino komissári vojske.
Za tém je bilo spravišče posebno kotrig pártije ino so odličili, ka se kotrige Socialdemokratne stranke májó opisati v sociál.-kom inunističko stranko. Zabran je bio vremeniten zbor, v cio organizacijo. Voditeli so té stranke tvrdi vojüváči za slobodo delajočega národa ino kotrige kom. revolucionárne južnoslovenske grupe v Pešti to so sledeče: Hetzel Péter, Božič Milan, Jankovič Svetozár ino Halász István, Šteri bodejo vse svoje moči ino sile napregnoli, da se: Ideja čista ino zvi-Šena kommunizmuša i v Murskoj Soboti zaistino, kak i v okolici razŠiri, da i tej delavci bodejo kotrige ino grad deli kom-inunističkoga tlrüštva.
V tó ime: »Proletári Svejta zdrüžile
se!«
Samoborsky.