SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski tar."
1/luijH 6. in 20. vsakega meseca na coli	lil	Za oznanila so plačuje od navadne ver-
poll in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat
leta 1 ghl. Cd kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor »UčlteljNkeira društva za slovenski Štajer** v Ljutomeru.
Štev. 10. V Mariboru 20. maja 1875. Letnik III.
Novejše šolske naredbe z ozirom na šolski napredek.
Vsi napredni učitelji in pedagogi so bili nove šolske postave z veseljem pozdravili. Tudi napredni slovenski učitelj je bil v tej versti. Vendar pa to veselje ni bilo čisto veselje brez vseli skerbi, kajti kalilo ga je bojazen, da se nove šolske postave v tem naprednem pedagogičnem duhu morebiti ne bodo izpeljevale. A če tudi te bojazni čuti ni bilo, vendar se je pa izrekala tako goreča želja o natančnem izpeljevanji novih postav, kakor bi se bilo dvomilo nad tem. Pri zagovarjanji novih šolskih postav je bilo čuti zlasti od slovenskih učiteljev, da so vsikdar željo po natančnem izpeljevanji izrekali. Ta zadeva se je posebno v našem organu poudarjala. l)a pa ta želja in ob enem mala bojazen ni bila popolnem neopravičena, v tem so nas osvedočile novejše naredbe na šolskem polji, ki se vsaj po našem mnenji ne ujemajo prav z duhom svobodue nove šolske postave, a še manj z napredno pedagogiko. Da dokažemo svojo terditev, hočemo torej novejših naredeb omenjati.
Po učnem redu od 20. avgusta 1870 je namen vseh ljudskih ali narodnih šol eui in isti, smoter podučevanja v posameznih predmetih je za vse verste ljudskih šol isti, to je euo-»azredna, dvorazredna, trirazredua i. t. d. šola, imajo enaki namen in isti smoter. To se opravičuje s tem, da je šolska doba na vseli šolah osemletna. Na vseh šolah je torej učiti materinščino, (tudi drugi deželni jezik), računstvo, realije, risanje, telovadba, petje i.	t.	d.	Eden sam učitelj	naj torej na euoraz-
'edni šoli mladino	toliko	izuri, kolikor '4,	5, 6	in več učiteljev
na 4-, 5-, G- in večrazrednih šolah.
Tej naredbi	bi	ne	bilo ugovarjati,	ako	bi enorazredne
Sole samo '/< > '/s	'/o	°d onih otrok imele,	kolikor jih je
10
- 14G —
na dotičnil) vcčrazrednih šolah. Da pa tega pravega razmerja nikjer ne nahajamo,' to je znano slehernemu. Če pa mora euorazredna šola toliko doseči, kolikor 4- in vcčrazrcdno šole, imeti bi morala tudi ista sredstva na razpolaganje. Toda v tem so eno-, dvo- in trirazrednc šole dosta prikrajšane od večraz-rcdnih šol, namreč po ministerstvenih izglednih učnih načertih od 18. maja 1874, kateri dovoljujejo samo 4-in večrazrednim šolam rabo posebnih knjig za rcalije in še le tim počenši s 4. razredom.
Je-li se ta naredba ujema z novimi postavami in z novimi načerti? Menda ne. Učitelj naj uči veliko in na tanko iz vseh predmetov, zlasti iz realij, in učenec naj vse to dobro zna. Toda kako, ko ne sme rabiti knjig, iz katerih bi se sam kaj učil, iz katerih bi to doma ponavljal in si bolj prisvojil tega, kar mu je učitelj v šoli razlagal?!
Ta določba, ki se je menda radi tega vpeljala, da ne bi učenci preveč knjig si kupovati morali, zadela je vse učitelje prav neprijetno. Nemški učitelji se vendar še lehko tolažijo,*) ko morejo mnogo svojih čitank, v katerih jo obilo realističnega gradiva, v šole upeljevati; toda slovenski in učitelji, kateri vsled raznih neugodnosti nimajo še tako velike šolske literature, si komaj svetovati morejo. Posebno sc nam pa v serce smilijo slovenski učitelji na eno-, dvo- in trirazrednih šolah in v nižjih razredih vcčrazrednih šol. Oni naj vse rcalije skozi f>, G in celo 7 let učč na podlagi dveh edinih suhih beril. To je težavno, težavno delo, in ne vemo, ali ga nam bode slavna vlada olajšala ali ne. —
Druga naredba, katera sc nam ne vidi prav v soglasji z duhom novih postav, je ostro postopanje pri odobrovanji učnih knjig. Znano je, da neodobrenih knjig se pri poduku rabiti ne sme. Iz tega pa bi človek sklepal, da je pa število odobrenih knjig veliko, da si jih mnogoštevilne in mnogojezične šole po Avstrijskem poljubno izbirati uiorcjo. Toda ravno nasprotno je; pregledavši število odobrenih knjig za naše šole našli smo, da so nekateri predmeti koma j z enim iztisom zastopani, a nekateri, n. pr. geometrija ceh') z nobenim. Ali ni to kolosolua ostrost, da se za vse avstrijske šole ena sama knjiga za ta ali oni predmet odobri? Ali so vse druge knjige za nič? Ali ni to velika zaušnica za vso avstrijske šolske pisatelje? Ali pa res niso avstrijski učitelji v pedagogiki in didaktiki toliko napredovali, da bi znali za narodno šole primerne knjigo pisati? Vsekako pa je ta zadeva nerazumljiva; mi si je že ne moremo razlagati. Da si jo torej malo odobrenih knjig za naše šole, vendar dohajajo dan na dan ukazi, da sc neodobrenih knjig ne sme rabiti. Temu bi se toliko ne čudili, ako bi mod odobrenimi človek v resnici si prebirati mogel. Da temu ni tako, to smo ravno kar dokazali. —
*) Pa so tudi pritožujejo.	Ured.
Pričakovati je bilo, da bo vsled večjih terjatev novih Šolskih postav c. kr. založba šolskih knjig več novih knjig za realistične predmete na svitlo dala in sicer vsaj za one narode, kateri si vsled zaostale omike zadovoljno število bukev napraviti ue morejo. Dasiravno ta zavod v mnogem obziru prekoristno avstrijske narode deluje, vendar smo vsaj mi Slovenci pričakovali (Se pričakujemo), da bode nam v novi šolski dobi na pomoč Prišla z novimi knjigami. Toda v 10—15 letih ni izdala razen ene slovenske slovnice in Močnikovih računic druzego nego — troje nemških slovnic.
Svobodne nove šolske postave zgubč tudi s tem nekoliko °d svoje pervotne veljave, da se na podlagi novejših naredeb neodobrena, čeravno ne slaba učila kar sistematično prepovedujejo. Dovoljujemo si opomniti tu na odstranjevanje nekaterih 'zemljevidov' na Ceskem, Poljskem, Kranjskem.
Za nadomestovanje z boljšimi zemljevidi se pa ne skerbi. N- pr. Stegnarjev zemljevid Kranjske, ceno učilo za čuda (menda ye!ja 20 kr.) se od dotičnih šolskih poluvladuih mož zametuje, neravno se učitelji mnogo ž njim pomagajo.
Tega pa zastonj od njih pričakuješ, da bi se trudili in kaj boljšega na svitlo spravili.
Drugo, kar se nam ne zdi popolnem v soglasji s šolskim napredkom, je postopanje štajerskega deželnega šolskega sveta zadevi imenovanja nekaterih učiteljev. Vsled pomanjkanja učiteljev in boljših^ plač preseljevati so se začeli nekateri učitelji s Primorskega na Štajersko. To so bili večinoma mladi in čversti učitelji, ki so se po večjem v novejši dobi izšolali. Z ozirom na dopolnitev učiteljskega nedostatka želeti je bilo, da se take moči 7-u slovenske šole z veseljem akceptirajo. Jako je tedaj Marsikaterega naprednega učitelja in domoljuba užalilo, da so Se stavile ovire nekaterim takim močem radi malih formalnosti 0‘adi spričeval, v kojih imajo sicer red iz nemščine, a ne določnega dostavka, da so zmožni za slovcnsko-nemške šole).
Bojimo se ua dalje tudi te naredbe, po kateri zgubč okrajni Mdski sveti važno pravico imenovanja učiteljev. Med tem, *° je bilo zdaj v tem obziru lepa srednja pot, ko je krajni dolski svet imel pravico nasvetovanja, okrajni pravico ime-110 Van j a, deželni š. svet pa pravico odobro vanja, utegne !*e v prihodnje to tako prenarediti, da bi bila prikrajšana krajni okrajni svet; vsled tega pa bi sc veselje do šolstva pri njih uko zmanjševalo, da bi to nikakor ugodno ne bilo za bodoče 'izvijanje narodnega šolstva. Kratko rečeno: Kam se dozdeva, a se mnogo novejših naredeb ne ujema prav s šolskim ^predk^m.
Koroški pedagogi. ii.
Pričakovaje obširnega poročila o točki zastran nemščine po koroških slovenskih ali dvojezičnih šolali, o čemur se je v shodu koroških učiteljev o vuzmi v Pliberku debatiralo, pretcr-gali smo bili zadnjič pričeti Članek pod tem naslovom, da se ne bi v svoji sodbi o koroških učiteljih prenaglili. Toda obširnejšega poročila nismo našli v koroškem šolskem listu, kakor smo baš pričakovali. O zadnjič priobčenem predlogu Preširnovem, ki se je glasil tako, da naj se po vseh koroških slovenskih šolali uči nemščina uže v pervcm šolskem letu kot predmet in da naj v 4., oziroma v 5. šolskem letu nemščina nastopi uže kot učni jezik, debatirali so še učitelji: MUller, Podobnik, Jabornig, Pugger, Artuak in Drummel. Kaj so ti gospodje novega povedali, ali so Preširnu priterjcvali ali ne, tega nam „K. Schbl.“ ne pove. Proti Preširnovemu predlogu beržčas govorili niso, ker bi Pr. predlog potem menda sprejet ne bil. Radovedni smo, kaj je povedal nekdaj čverst slovenski učitelj Podobnik, ki se je, predno se je bil na Koroško preselil, večkrat hrabro potezal za slovensko narodno šolo. Dvomimo pa, da bi se pri tej priliki bil proti Preširnovem predlogu izjavil, ker bi svet o tem uže kaj zvedeti moral; vsaj je bilo skoro tudi od njega samega pričakovati, da bode priobčil svoje stališče v tem važnem vprašanji. Toda pustimo osebnosti in preidimo na stvar samo. —
Nihče ne more tajiti važnosti znanja nemškega jezika za vse Slovence in za vsakega poedinega posebej, kajti skoro sleherni pride v svojem življenji v tako okoliščine, v katerih mu je znanje nemščine potrebno, gotovo pa koristno ali vsaj ugodno. To velja pa posebno o moških, katerim ta jezik vsaj pri vojakih ugaja, če ga uže pri drugih prilikah ne potrebuje. — Iz tega vzroka bi bilo torej učenje nemščine na pravem mestu, kakor bi bilo iz skoro enakih vzrokov za Nemce dobro, da bi se slovanskih jezikov učili, kajti oni pridejo s Slovani tako v dotiko, kakor Slovani z Nemci. Vso prejšnje postave so tedaj velevale pridno učenje nemščino, in to radi tega, ker je bil to edini numen prejšnjih šol, in pospeševanje nemščino je bilo nemški vladi seveda pri serci. —
Nove šolske postave pa velevajo razen jezika učenje mnogih drugih predmetov, zlasti roalij, katerim sc je v ljudski šoli uavlašč mnogo prostora odločilo, vsled česar sc je pa mater-nemil jeziku število ur skerčilo.
Kdor torej ume nove šolsko postave, ta obrača največ pozornosti realijani, zlasti onim, katerih znanje kmetijstvo in obertuijstvo pospešuje. Poleg realij mu je pridno učenje ma-
tornega jezika pri serci, t. j. na slovenski šoli slovenščine, potem učenje računstva i. t. d. Učenje druzega deželnega jezika v narodni šoli je v novih postavah na zadnje omenjeno, in le takrat dovoljeno, ako temu občine in šolske gosposke privolč. — Toda koroški pedagogi so modrejši (?) in pravičnejši (?) od onih mož, ki so nove šolske postave sestavljali. Pri njih naj za slovenske šole drug deželni jezik — nemščina na pervem mestu stoji, ta naj se pridno goji, ta naj se uči uže v 1. letu, v 2. in 3., a v 4. pa naj samo ta gospoduje; samo nemščina naj bo tisti	jezik,	katerega	naj 10,	11, 12,	13	in
I41eti slovenski dečki govorč in v katerem naj se učč vseh druzih predmetov. O ti strašna pedagogična neumnost! V 3 ali v 4 letih naj se slovenski otrok uauči čitati, pisati, računiti in drugih reči, nauči naj se to v slovenskem in nemškem jeziku, v 4. in o. letu naj pa tudi nemški jezik perfektno govori, t. j. popolno učen germanski mladenič naj uže z 10. in 11. leti postane. Kdo	se ne	smeja?!
Koroški učitelji	so znani ultra-liberalci, ki gotovo	na	čudeže v svetem pismu	malo	verujejo.	Vendar	pa sami	očitno
pred svetom obljubujejo, čudeže delati. — O kaj čudeže! Poznamo te tiče od pete do glave. To so prosti kruhoborci. Po Koroškem veje čisto nemški in pruski duh. Po tem nemškem Vetru oni svoj plašč obračajo, v ta nemški rog trobijo, ne oziraje se na potrebo ljudstva, ne na postave, ne ua pedagogiko. Namesto pravega poduka v vseh predmetih, učč edino le nemščino; morebiti polovica šolskih ur je nemščini odločena. Toda njih delo vendar le ne bo takega sadu imelo, kakor oni želč, 100.000 ljudi sc ne bo tako hitro svoje narodnosti znebilo, marveč zbudilo se po drugih sredstvih, a potem gotovo spoznalo svoje neprijatelje, med temi tudi svoje učitelje.
Učni načerti za slovenski učni jezik.
Naši novi načerti za Štajersko so sestavljeni v svoji sedanji obliki samo za nemške šole. Za sloveuske šolo jih mora učitelj še le posebej urediti. To se vidi že na pervi pogled; kajti „dcutsche Uuterrichtssprachc“ ne more veljati za šole s slovenskim učnim jezikom. Vse torej, kar se v teh načertih govori o ^nemškem učnem jeziku1* mora za slovenske šolo odpasti in sc nadomestiti z načertom za „slovenski učni jezik.** Ta nedostatek sprevideva tudi sl. deželni šolski svet in namo-rava, kolikor je nam znano, kot dopolnilo k že priobčenim planom izdati učni načert za slovenski učni jezik. Tak učni Oačort smo tudi mi sestaveli za eno-, dvo-, tri- in čveterorazredne šole in ga podajamo č. kolegom nekoliko v ta namen, da se
po njem morebiti pri poduku ravnati morejo, nekoliko pa tudi zato, da smo s tem povod dali k daljnemu premišljevanju. Sestavljen je ta načert z ozirom na posebnost slovenskega jezika, a tudi z ozirom na priobčeni načert o „nemškem učnem jeziku«;“ v tem poslednjem oziru se je na obseg in množino tvarine gledalo.
S tem uačertom, prav za prav z naČcrtom deželnega šolskega sveta (katerega pričakovati smemo) odpravljena bodo precejšnja pomanjkljivost novih načertov. Se vč, da bi bilo potem še učnih načertov (p c d a go g i čn i h iu pravičnih) za nemški jezik na slovenskih šolah želeti. Vendar po njih ne hrepenimo tako zelo, 1) ker se v tej zadevi splošne norme za vse sloveusko-štajerske šole ne dajo lehko postaviti, kar je g. ltobič v 1. dež. učit. skupščini prav terdil; 2) ker bi take splošne normo skoro gotovo na škodo slovenskemu jeziku bile iu le nemški jezik v pervo versto stavile. Skušnje so nas v tein zmodrile. Zadostimo se torej z učnim uačertom za „slo venski učni jczik“ iu začasuo naj bi bilo s sledečim planom pomagauo onim učiteljem, kateri si boljšega sestavili niso.
Učni načert
za slovenski uSni jezik.
Smoter (za vso šolo isti); Prav razumevati, kar se otl druzih sliši v materinem jeziku; zmožnost, ustno iu pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati; gladkost v razumljivem čitanji natisnonega in pisanega berila.
l.	Nerazdeljena enorazredna ljudska šola.
Pervl odilelrli,
(Pervo Solnico leto.J Vitanje in vaje v jeziku: Pripravljcvalno vaje v jeziku in kazalni uk, ki se naslanja na stvari v obližji otroškem, razumevanje glasov in izgovarjanje pisanih iu tiskanih čerk. Počasno in glede na glasnike pravilno čitanje ozirajo se na pravo razdeljevanje v zloge; vajo v prepisovanji; pogovor o tem, kar so jo čitalo. Učenje na pamet lolikih izglednih boril v vezani besedi.
l>riiKi odileleh,
(Drugo, tretje in četerto Šolsko leto.) o) Vitanje-. Pravilno čitanje z opazovanjem ločil; na dana vprašanja pripovedni) o toni, kar so jo čitalo, pri tem naj so otroci privajajo tudi na drugo izraze, nogo so v dotičnem berilu; razlaganje besed in predmetov, pri tem naj so roči samo pokažejo ali pa naj se podobo uporabljajo. Učenje na pamet izglednih borilnih vaj v nove-zani in vezani besedi. h) Vaje v jeziku: Pravopisno vajo z ozirom na razzlogovanjo; raba velikih pismen in soglasnikov l iu Ij, nj, s in z, v (n). Goli prosti
stavek; samostavnik, zaimek, pridevnik, številnik in glagol; spol, število in sklanjava samostavnikov; oseba in število glagolov; trije glavni časi. Kazen pismenih vaj iz slovničnega gradiva se tudi berila prepisujejo.
Tretji »ililelek,
(Veto, šesto, sedmo in osmo Soh ko leto.)
a) Vitanje: Urno in pravilno čitanjc s posebnim ozirom na dobro na-glasovanje; povedati obseg in vorsto misli v prečitanih berilih; razlaganje besed in stvari. Vajo v prostem prcdnašenji primernih beril. —
b) Vaje v jeziku: Pravopisno vajo s posebnim ozirom na ločila ali pre-poro; razširjeni prosti stavek; nadaljevanje in dopolnovanjo iz oblikoslovja; skloni v zvezi z glagoli, pridevniki in predlogi; razvijanje besed po menjavi glasov, po izpeljavi in sestavi; skerčni in zložni stavek; povesti, opisi, opravilni sestavki in pisma!
2.	Razdeljena enorazredna ljudska £ola.
Nižja skupina.
1’ervl nildelek.
(Peroo šolsko leto.) .
Vitanje in vaje v jeziku: Pripravljevalne vaje v jeziku in kazalni uk, ki se naslanja na stvari v obližji otroškem, razumevanje glasov in izgovarjanje pisanih in tiskanih čerk, Počasno in glede na glasnike pravilno čitanje z ozirom na pravo razzlogovanje; vajo v prepisovanji; pogovor o tem, kar soje čitalo. Učenje na. pamet lehkih izglednih beril v vezani besedi. —
llriigi ittlilclek.
(Drugo in tretje šolsko leto.)
a)	Vitanje: Pravilno čitanje z opazovanjem ločil; na dana vprašanja pripovedovati o tem, kar se je čitalo, pri tein naj se otroci privajajo tudi na druge izraze, nego so v dotičnem berilu; razlaganje besed in predmetov, pri tem naj sc reči same pokažejo ali pa naj se podobe uporabljajo. Učenje na pamet izglednih boril v nevezani in vezani besedi.
h) Vaje v jeziku: Pravopisno vaje z ozirom, na razzlogo vanjo, raba velikih pismen in vaje v pisanji soglasnikov l, tj, nj, s in s tor v (n). Goli prosti stavek, samostavnik, pridevnik, glagol. Kazen pismenih vaj slovničnih pravil naj sc po pravem navodil berila prepisujejo.
Višja skupina.
Pervi otlitrlrk.
(Velerto, pelo in šesto šolsko leto.
a)	Vitanje: Gladko in pravilno čitanje; nadaljno razlaganje besed in reči; povedati to, kar seje čitalo; vaja v mnogoverstnem izražo-vanji; učenje na pamet.
b) Vuje v jeziku: Pravopisno vajo v ponavljovanji prejšnjih pravil in v rabi ločil; razširjeni prosti stavok; zaimek, štovilnik in predlog; razvijanje besedi po glasovni menjavi, izpeljavi in sestavi; skloni z glagoli, pridevniki in predlogi, zapisovanje na pamet kratkih beril; povesti in opisi.
Drugi oddelek.
(Sedmo in osmo Šolsko leto J n) Vitanje: Gladko in živo izrazno čitanjo; povedati obseg in tek misli v berilih; razlaganje besed in reči; prodnašanjo primernih boril.
b)	Vaje v jeziku: Pravopisne vaje; skorčoni in zloženi stavok; nadalj-ne in dopolnilne vajo iz obliskoslovja in skladja; vaje v rabi sklonov. Razon pismenih slovničnih vaj se pisma in opravilni spisi.
3.	Dvorazredna ljudska šola.
Pervi razred.
Pervl oddelek.
(Pervo Šolsko leto.J Vitanje in vaje e jeziku: Pripravljevalno vajo v jeziku in kazalni nk, ki so naslanja na stvari v obližji otroškem; razumevanje glasov in izgovarjanje pisanih in tiskanih čerk. Počasno in gledč na glasnike pravilno čitanjo z ozirom na razzlogovanjo; vajo v prepisovanji; pogovor o tein, kar sc je čitalo. Učonjo na pamet kratkih izglodnih boril v vezani besedi.
Drug;! oddelek.
(Drvijo in tretjo Šolsko leto J
a) Vitanje: Pravilno čitanjo z opazojanjem ločil, razlaganje besed in roči z razkazovanjem predmetov samih ali pa njih slik. Na dana vprašanja pripovodati o tem, kar se jo čitalo. Učenje na pamot primornih boril.
b) Vaje v jeziku: Pravopisno vaje s posebnim ozirom na razzlogovanjo, na rabo vclicih pismen in pravilno vabo l, Ij, nj, s in v (n); goli prosti stavek. Samostavnik, pridevnik in glagol. Trije glavni časi. Kazen pismenih slovniških vaj se tudi borila prepisujejo.
Dragi razred.
Pervl oddelek.
(Vetcrto, peto in Šesto Šolsko leto.J aj Vitanje: Gladko in pravilno čitanjo, razlaganje besed in reči; povedati to, kar sojo čitalo; vaje v raznoverstnom izražovanji; učenje na pamet primernih beril.
b)	Vaje v jeziku: Pravopisno vaje s posebnim ozirom na rabo ločil; razširjeni prosti stavek; poznavanje ostalih govornih plemen; razvijanje bosedi po glasovni menjavi, po izpeljavi in sestavi, skloni z glagoli, pridevniki in predlogi; zapisovanje na pamet kratkih boril; povesti in opisi.
Drugi oddelek.
CSedmo in osmo Šolsko teto.J a) Čitanje: Gladko in živo izrazno či tanje; povedati obseg in tok misli prcčitanih boril; razlagovanje besed in roči. Prodnašanjo primernih beril v proštom govoru. bj Vaje v jeziku: Pravopisne vaje; skorčoni in zložoni stavek, nadaljno in ponavljovalno učenje oblikoslovja in skladja; pravilna raba sklonov. Kazen pismenih slovniškili vaj, pisma in opravilni spisi.
(Daljo prin.)
Dopisi.
Iz Rajhenburga. Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnica in Brežice je imelo 1. maja zbor z izletom. Sešlo so jo ob 7. uri zjutraj 18 p. n. društvonikov, nekateri tudi iz oddaljenih krajev, in pridružil so je v radost zbranim verli pcvee g. Grčar, učitelj iz Čatoža. V prelepem pomladanskem jutru podamo so prek Savo v sosednjo Kranjsko, kjer dospemo spremljani od mičnega petja tukajšnjih mnogobrojnih dviguljev, kakor so slavčoki, ščinkovoi, kosi itd., v kratkem času v turnski grad. Zabavanja se na poti ni manjkalo, no mod sabo ne nad naravo, ki se posebno tukaj tako veličastno pomladujo. Grad, sam ob sebi že krasen, ima prelepo lego, dasiravno ga poproj ne zagledaš, dokler si že pri njem; kajti stoji ravno v gornjem višjem kotu ozke dolinice, proti jugu obernjenc. Tu pod zelenimi strehami so je zapelo, in prav lepo so se razlegale pesmi: mili kraj, lopa naša domovina itd. Odpočivši si nekoliko v grajskem vertu, v kteroiu se razun domačih tudi tuje rastline skorbno vzgojujejo, podamo so v grad, ktorega oskorbnik, g. Pavlin je tako prijazen bil, da nam je tudi notranje prostore Anastazij Grtin-ovega doma, ki so marsikaterega iznenadili razkazoval. Zaradi kratkega časa smo jo odrinili skozi grajski prekrasni gozd v bližnjo prijazno vasico — Leskovec, kjer smo si malo oddahnili in se okrepčali, ob 10. uri pa so nazaj na Videm vernili, kjer se jo zborovanje ob 11. uri pričolo. Po priserčnem pozdravu predsednika, okr. šolskega nadzornika g. Jamšcka, kteri se jo spomnil v svojem govoru sodaj po zanemarjonoj Dalmaciji potujočega cesarja in daritolja majskih šolskih postav opomnil, zadoneli so na njegov poziv prosvitlomu cesarju trikratni navdušeni „slavo- i živio-" klici. Sedaj se preide na dnevni red s poterjonjom zapisnika zadnjega zbora. Pri tej priliki sojo na predlog g. J arc-a sklenilo, da so naj g. okr. glavarju zahvala izreče, kor jo tabole v pretvorjonjo staro moro v novo in nasprotno tako hitro naročil; na kar predsednik dostavi: no le zato, kor jo tako hitro, ampak ker jo colo na svoj račun vsakej šoli troh okrajev omenjeno tabele podariti blagovolil. Tudi njemu zadoni: „s!ava — živio". Na to posname predsednik najvažnišo točko iz zapisnika 1. deželno učiteljsko konferenco, tor naznani, da so obrasci za „tednik“ vsled dopisa okr. š. sveta od '21. aprila 1875 v društveni tiskarni (Vereinsdruckeroi) v Gradci dobivajo. Vodstvo društva so poživijo, naj so oberno na okr. š. svoto, da so ti obrazci na strošku okr. š. zakladov naročijo.
Po ,Tagespošti“ naznani predsednik, da jo ministerstvo za zidanje novega učiteljišča v Gradci 212.000 gld. privolilo; daljo, da jo g. dr. Wretscliko v 10. seji dež. zbora dobro motivirano dokazal, (žalibog. Ur.) naj se pri penzijoniranji učiteljev projšne dobe 4 leta za 3 štejejo, in da je bilo to v dež. zboru sprcjoto. Objavi so šo, da jo poročevalec o tolovaji, g. Ulčar v družbinskih zadevali od shoda zadržan.
O naravoznanstvu prcdnaša g. Poljanec. Svojo trudapolno nalogo začne z mičnim, določnim in jasnim razdeljevanjem toga provažnega predmeta v 6 panog. Kor jo naloga, o prirodoznanstvu prednašati, velika, vabi tovariše, naj bi ga s tem podpirali, da eden ali drugi to ali ono panogo prevzame. Za izvrstni uvod se predsednik govorniku v imenu slušaicov zahvali.
Kor čas boži, določijo zbrani, da so prednašanja o vinoreji in o zgodovini Slovencev na prihodnjič odlože, in govoril jo samo še g. Ornik „o pratiki.“ Razjasnil jo znamenja, ki so v pratikah nahajajo, kakor: nedeljske črko, zlato štovilo in druga znamenja. Več o tem prihodnjič. Tudi njemu so predsednik zahvaljuje.
Na to predlaga g. Jarc sledeče: Da bi tudi tovariši po Stajarskora, našega jezika nezmožni, zvedeli, kaj se pri nas na južni meji godi in sklepa, in ker „Piid. Zeitschrift“ v novojšem času slovenskih učiteljev več ne zbada, če ti materinščino kot prvo sredstvo pri podučovanji naglašajo; dalje, ker je ona kot glasilo „štaj. Lehrerbunda" res nepristranska postala: naj se zopet izvoli dopisovalec, ki bi tudi v ta list, kakor nekdaj, o naših zborovanjih nepristransko poročal. Predlog je bil enoglasno sprojot in g. Ornik, nadučitelj v Brežicah, kot korospondont izvoljen. Dalje priporoča g. Jarc „malo fiziko“ dr. Notoliczke, poslovenjeno po Lapajno-tu. Članovi mu pritorjujojč, in naročilo so bodo precejšnjo štovilo iztisov. G, Poljanec pozivlje tiste, ki bi imeli kako željo do ,.Učiteljskega društva za slov. Stajer", naj jo po njem sporočo, kor bo 17. t. m. imel priliko v Celji jo razodeti. Isti vabi šo konečno udeležiti so izleta, ktorega napravijo zagrebški učitelji 3. maja v Brežice. Naročilo se mu je, pri sprejemu pozdraviti brato hrvaško v imenu našega društva.
V Ogrinčevi gostilni jo bil od dveh popoldne skupni obod. Počastil nas je tukaj s svojo navzočnostjo g. Iiipšl, župnik vidomski, ki jo s svojilni šaljivimi zastavicami mnogo pripomogel, da jo radost do vrha pri-kipela. Olje pa jo šo v ogenj vlival g. Dornjač z neko dobolo pesmarico iz 18. stoletja, spisano od prav originalnega tačasnega organista. Priporočalo se mu jo »glasbeni matici" jo Izročiti. Mod obodom so jo tudi mnogo in čvrsto popovalo.
Prihodnji zbor bodo v četrtek 3. junija v Kapelah. Na dnevnem redu je: 1. o vinoreji, 2. o telovaji, 3. o zgodovini Slovencev, 4. o naravoznanstvu, 5. o pratiki in G. petje.	Matko,	perovodja.
Iz celjskega okraja. V tukajšnjem glavarstvu jo celjski, laski, konjiški, gornjegradski, vranski in šmarski šolski okraj. Kakor povsodi, so tudi tukaj okr. š. svčti učiteljsko plačo različno odmerili; pregled učiteljstva in šol nam to jasno kaže. Najhvalovrodnojšo jo delal laški okr. š. svot. Tajo učitelje in njih obilni trud in odgojo mladino spoznal in
brez izjemka vse šole v 3., eno pa, namreč Zidanmost celč v 2. red uverstil. Nobeden okr. š. svet, tudi v drugih glavarstvih se pri odmeritvi učiteljskih plač ni tako verlo skazal, kot laški, kar kaže, da ima serce za učitelje. Tudi celjski okr. š. svet jo hotel pozneje službe 4. reda v 3. spraviti, pa višje mesto tega ni poterdilo. Da bi pa bili učitelji s plačo 4. roda s drugim 3. reda enako plačani, priznal jim jo posebno priklado od 50 gl. Tudi lepo. Najslabše pa je plačo odmeril šmarjski okr. š. svet. Tukaj vidimo z enim izjemkom same 4. versto. Pa še celo šmarjska šola se je hotela v 4. vorsto potegniti. V tem okraju so šolski kraji večidel težavni, šolska poslopja v slabem stanu. Gorje ti, če potrebuješ v naglici kakošne pomoči n. pr. zdravitelja; še pripeljati ga nisi v stanu, potom pa plačuj njegov pohod radi daljnosti prav visoko, saj imaš plačo 4. verste! —
Zdi so človeku, kakor bi ta okr. š. svet v primeri s laškim svoje učiteljo za ničlo štel; akoravno imajo te šole po '200 in še več otrok in bi tedaj taki učitelj plačilo za 2 učitelja zaslužil. Učitelji so so tukaj slabo »poznali, in gotovo bi jo nekteri v boljše krajo potegnili, ko bi ne bili skoz razno razmero na te navezani. Slabo plačana mesta v straneh vidimo prazna ostajati, kar ni čuda. Dobri učitelji odidejo na boljše službe. Nameščujejo so potem zač. učitelji brez vse sposobnosti, pa boljši bi bilo nič, kakor taki popotni učitelji. Kakcršnega učitelja kraj ima, tako se bo tudi omika mod mladino razširjala, kjer jo boljša služba razpisana, tam ne ostane brez kompotentov, so le na izbiro se jih pri vsem pomanjkanju oglasi.
Iz Ptuja.*) 1. aprila t. 1. jo bil čoterti rodni zbor učiteljskega društva ptujskega okraja. Nazočih udov 18. Tajnik, gosp. J. Robič, porečeva začetkom zbora v inosecu sušecu došllh dopisih. Bolj natančno se v pretes vzame dopis učiteljskega društva mariborske okolice, namreč povabilo k majnemu izletu v slov. Bistrico, in dopis graškega „Lčhrerbunda“ zbog znane peticijo na slavni deželni zbor. O pervem dopisu sklene zbor, da se k dotičnom izlotu deputacija pošlje. Udolcžitev tudi po drugih udih učiteljskega društva ptujskega pa vendar ni izključena. Zastran druzega dopisa so sprejme resolucija na slavni deželni zbor, ki se glasi „Učitoljsko društvo ptujskega okraja sc pridruži peticiji graškega,, Lehrorbunda" zbog odstranjenja oziroma prenarodbe 12. §. postavo od 13. oktobra 1870“. (To resolucijo slavnemu dežolnomu zboru predložiti jo provzel deželni poslanec in nam dobro znani pospešitolj šolstva, velecenjeni gospod dr. J. Sornec. Tis.) Prodaja po društvu „Colonie“ v Gradcu poslanih 50 srečk (Effecten-Lotterielose) v podporo ubozlm otrokom se gosp. J. Robiču izroči, ter ob enem naznani, da so dotične srečke pri njem do 30. junija t. I. po 50 kr. dobivajo. — Po končanem tajnikovem poročilu so začno za ta zbor odločeni govori, Pervi govori nadučitelj in okr. š. nadzornik gosp. J. Ferk, ter nadaljuje o formalnih slovniških vajah, in sicer takrat o prilastkih in dopolnikih v razširjenem prostem stavku. Potem razklada gosp. Robič šolsko kroniko, njeno vrednost in namen, in kaj da so ima v njo zabilježevati. Konočno še pokaže in prečita kroniko mestno narodno šole, ktora je on izverstno zložil in spisal. Ta obsega najvažneje dogodke in zadeve dotične šolo od 17. stol. do 1. aprila 1875 1, Užo zunanja ob-*) Radi pomanjkanja prostora zakasnjeno.	Ur,
lika to knjige jo krasna, saj jo tudi 25 gld. veljala. Oba govora sta bila z očividnira zadovoljstvom od poslušalcev sprejeta in res prav podučovna. (Žali božo! da so zbora ni večjo število društvonikov udeležilo. Pa ni čuda! vsaj jo se zmiraj takih učiteljev, ktorim jo šolstvo in lastno izobraževanje deveta briga, in kteri največkrat zavoljo prav malenkostnih privatnih zadev iz enakih zborov izostajajo. Pis.) Po končanem govoru gosp. Robiča naznanja predsednik konoc zbora.
Omeniti se so mora tukaj, da je prevzel gosp. Sornec posredovanje pri menjavi naravoslovnih objektov graškega „Lehrorbunda“ za ptujski šolski okraj. Kdor torej želi kako prirodnino iz tega okraja za kako drugo iz drugih delov Štajerja zameniti, more so pri njem oglasiti.
Ker je v mesecu maji porvi čotertek praznik, in verli tega tekom meseca izlet v slov. Bistrico, bodo društveni zbor za ta mesec izostal. Bodoči redni zbor jo torej porvi čotertek v juniji.
Iz Gradca 25. aprila 1875. — „Svaka ptica k svomu jatu leti“, tako veli hrvatska narodna prislovica, kojo bi posobno priporočal narodnim učiteljem, osobito tistim, koji še uvek prod svečenstvom, rimskim fanatizmom nadahnotira preveč klečoplazijo. — Iz izkustva vera predobro, ka-kovi pojmi, za učiteljstvu nimalo častni, pri mladem narastku in naraščaju tonsurirancev bistvujo. Ali zavirimo v koji zabrežki listič (n. pr. v „ma-riborsk. Gospod.“ št. 17, str. 136.), in osvedočili so bodoma, da klerikalci povsod in z vsemi jim mogočnimi sredstvi proti učiteljstvu in šolstvu agitujd.
Sicer bi podpisani „marib. G.“ na njegovo gori omenjeno številko in stran zamogel mnogo kojočesa odgovoriti, n. pr. če bi mu natonko na-črtal, kako so mo po ,,raznih mariborskih spelunkah** en don pred mojim vstopom v bogoslovje takrat uže dveletni bogoslovci (sedaj že „dušni pastirji'*) vodili, Ali ako ki mu (,,G.“) noktore junaško čine, dogodivšo sc po ,,premiejah“ v dobrovoljno porabo za tisk poslal. — Zanimiv bi bil tudi „Maiausflug“ od leta 1872. Ce bode (sovoda razširjeni) „S1. učitelj** sčasoma v svoj obseg tudi kratkočasnice jemal, tedaj bo sigurno gori imenovani „Maiausflug“ prvi pred slov. učiteljstvom paradiral, in sicer radi tega, da učitelji še tem bolj spoznajo, kakovih za šolsko deco veselic in „izletov“ prirodjivati no smojo.
Dakle bratje, bodimo složni, ne klečoplazimo n. pr. po sprevodih za nekoliko soldov, kateri nas še uvek na obskurno lmo „kantnar“ sečajo, ter nam pri noukem narodu dostojno spoštovanje grabijo. No klečeplazimo pred duhovni, magari v kakovej god sili bili, da nam no bodo (kakor meni enok eden) pravili: „fajmoštor še pri školniku (?) nikdar nij penoz prosil, školnik pa pri	fajmoštru	žo	je“. — Učeči	se sami marljivo, učimo tudi
narod, da bodo	izpoznal,	da	sodajni učitelji nekaj več znajo kako samo
„misorere“ poti. — Da sto mi zdravo!
,,A onih bičati no bodem truden, lloklčr slepiti so ne navolič:yo;
Nad vse pa mi hinavec je ostuden 1“*)
N.,	učiteljski pripravnik v Gradcu.
*) Dasiravno bi bili	od	g. dopisnika	raj še priobčili dopia o čem dru-
Slovstvo.
(Pisanko s slovenskimi napisi.) Vslod ukaza naučnega mi-nisterstva od 8. decembra 1874, po katerem se prepoveduje raba onih pisank s podobščinami, ki niso od ministerstva odobrene, treba je bilo gledati, da dobč učitelji dobrih pisank brez podobščin. Kadi tega so razni nemški založniki izdali tekoj bolj ali manj ličnih pisank s napisi samimi. Da bi se pa po slovenskih šolah rabile pisanke samo z nemškimi naslovi, to že davno ni bilo po volji slovenskim učiteljom. No zdaj pa žo imamo pisanke s slovenskimi napisi. Izdal jih je Karol Winiker v Bernu, ki ima znano zalogo pisank z dobrim papirjem. Naslovi tem knjižicam so: l.Pisau k a za sl o v ens k o lepopisje (široko-dvojnato načertana); 2. Pisanka za nemško lepopisje (široko-dvojnato na-čertana); 3. Pisanka za slovensko pravopisje (ozko-dvojnato načertana); 4. Pisanka za nemško pravopisje (ozko-dvojnato načertana); 5. Pisanka za pravopisje in spisje (z onojnatimi čertami);' G. Računska pisanka (s kvadrati). 0 rabi teh pisank in morebiti o pisanji sploh še prihodnjič spregovorimo.
(V zadevi „raale fizike1*) nas poprašuje učitelj, če sme to knjigo v svoj razred vpeljati. Temu vprašanju ne moremo kar naravnost priter-diti, kor knjiga od ministerstva še ni odobrena, dasiravno je v nemškem originalu od štajerskega deželnega sveta priporočena. Sicer pa, če gg. učitelji spoznajo, da bi se mogla knjižica v šoli z vspehom rabiti, o čemur menda dvombe ni, naj predlagajo pri svojih društvih in pri okrajnih učiteljskih konferencah, da jo visoka vlada odobri. A baš to važno vprašanje o .slovenskih knjigah so pri naših društvih premalo pretresuje in gotovo bi mi več knjig za naše šole že imeli, ako bi so učitelji v tej zadevi s prošnjami pri šolskih oblastnijah oglaševali. Pisatelju samemu je težko za odobrenje svojega dela prositi, dasiravno bi to ne bilo v nečast, ako so potrudi, da dobi občno veljavo knjižica, ki bi se po slovenskih šolah z vspehom rabiti mogla.
Ilervatska podagogična književnost je pomnožena zopet z novim delom. Znani bervatski pedagog Ivan Filipovič je izdal knjižico za meščanske in višje dekliške šole pod naslovom: „Kratka povest književnosti hervatske in serbske11. Cena 40 kr., pri Hartmanu v Zagrebu.
Zadnjič omenjeni zvezek g. Josipa Weissa, učitelja v Celji, z naslovom: „Gehtir- und Stimmiibungan auf Grundlago derZiffertonschrift1*, velja 12 kr., in „navod“ o rabi to knjižice 10 kr. Po pošti staneta oba zvezka 24 kr.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajorskega deželnega šolskega sveta.) Soja 8. in 22. aprila. Z ozirom na proložonje velikih šolskih počitnic na srednjih šolah
geni, n. pr. o graškom učiteljišči ali o čem podobnem, vendar smo tudi te verstico od bivšega bogoslovca in sedaj uč. kandidata radi tega sprejeli, da so nam ne more reči, da odobrtijemo uesvobodostnega ravnanja s svobodo-mislinimi bogoslovci, kakoršen jo bil g. dopisnik.	Ured.
se je določilo, da se ljudsko šole po onih krajih, kjor so srednje šolo, koncem julija končavajo. — Nekemu okrajnemu šolskemu svetu so jo na vprašanje naznanilo, da ni v postavah določbo, po kateri bi so udom odbora okrajne učitoljske konferenco za potovanje k posvetovanjem odškodnina dati morala. Na znanjo se je vzolo višje privoljenje k predlogu deželnega šolskega sveta, da letos ne bode nadaljevalno-izobražovalnega tečaja za ljudske učitelje na učiteljiščih. Čitalo so je poročilo o nadzorovanji ljudskih šol v ljutomerskem in voitsberškem okraji in sklenilo so so v tej zadovi potrebne naredbe. Ljudska šola v Frankolovem so je v dvorazredno šolo razširila. Dovolile so se opravilne doklado, šolnino oprostili nekateri učenci in imenovali nekoji učitelji definitivno.
(Iz deželnih zborov.) V štajerskem deželnom zboru sojo slovenski poslanec dr. Vošnjak potezal za to, da naj so pri imenovanji učiteljev posebno na željo krajnih šolskih svetov ozira. Slovenski poslanci: dr. Dominkus, dr. Vošnjak in dr. Sernec tor poslanca Schmid in Žnideršič so interpelirali vlado, zakaj ne izda tudi normalnih učnih načertov za narodne šole s slovenskim učnim jezikom. — Namesto 7razredne dekliške šolo se v Mariboru 8razredna ljudska in meščanska šola za dekleta ustanovi. —
(Odlikovanje.) Štajerska kmetijska družba je v svojem letošnjem občnem zboru za zasluge v kmotijstvu odlikovala sledečo slovensko-štajorsko učitelje, namreč gg. Franja Vilčnika, nadučitelja pri sv. Jurju naj. ž. (s sreberno deržavno svetinjo); Tomaža Graha, učitelja ondi (s sreborno društveno svetinjo); Jožefa Šeliga, nadučitelja pri sv. Jederti (s pri-znanilnim diplomom); Franja Žihra, učitelja pri sv. Jurji na j. ž. in Mihaela Poje-ta, nadučitelja pri sv. Lorencu pri Mariboru (z darovi po 20 gld. v srebru.)	’
(Učiteljišče goriško) bode vslcd ministersko naredbe v prihodnjem šolskom letu poleg italijanskega in slovenskega oddelka tudi hervatski oddelek imelo in podučevalo sc bode v maternih jezikih. Vendar enkrat nekaj za primorsko Slavjano, kaj pa za Slovence po drugih deželah ?!
(Štajerske učitelje) opozorujc v „P. Z.“ dr. Lukas, zač. vodja moškega učiteljišča v Gradci, da naj verle svoje učence napeljujejo, da bi se posvetili učiteljskemu stanu, da so oglase najporvo za pripravljovalni tečaj pri učiteljiščih, kjer so jim daja 50—100 gld. podpore. Za sprejeto v v ta tečaj ni treba druzega, nego o pravom času oglasiti bo pri ravnateljstvu učiteljišča in dokazati: 1) da jo učenec 14 lot star ali da bo v istem letu 14 let star, 2) da jo zdrav in lepega vedenja, 3) da je narodno ali meščansko šolo doveršil.
(V Gradci) se bode zidalo novo poslopje za učiteljišče, ki bode stalo 122.000 gld.
(Celovški učitelji) so bodo menda vsi v Gradec preselili. Uže trije učitelji iz Celovca dobili so službo na mestnih šolah v Gradci, kjer so dost.a boljše plačo, nego v Celovcu.
(Učiteljska spraševanja) bila so v Ljubljani to pomlad od 1!). do 27. t. m. Oglasilo se jo k spraševanji 19 učiteljev in učiteljic, prišlo pa jih je le 17, in sicer 10 moških in 7 zenskih; mod temi 5 za meščanske in 12 za ljudsko šole Med spraševanjem sta dva kandidata — eden za meščanske, drugi za ljudsko šole — odstopila. Dve učiteljici ste bili pri spraševanji za slovensko ljudske šole in ste dobili spričali L versto; trije so dobili spričalo II. vorste za ljudsko in dva II. versto za meščanske šole; petjih jo dobilo spričalo lil. vorste za ljudske iu dva za meščanske šole; jeden pa jo dobil spričalo IV. versto za ljudske šolo.
(22. nemško učiteljsko skupščine) letos bajo ne bo, kajti mosta NUrnberg, Augsburg, Darmstadt, katera so dotični učitelji za zborovanje popraševali, niso dala takih povnijnih odgovorov, da bi učitelji z veselim sorcem v njihovem zidovji zborovati mogli. Temu je menda naj-
— 1B9 —
več kriva zadnja (21.) nemška učitoljska skupščina v Vratislavi, ki so jo bila slabo obnesla.
(Ljutomerska posojilnica) jo 1000 gld. darovala za zidanje novega šolskega poslopja v Ljutomeru.
(Colovško učiteljišče) praznuje letos uže stoletnico svojoga obstanka.
(llorvatski pedag. knjiž. sbor) ima premoženja nad 1000 gld. poleg tega še mnogo svojih založenih knjig v vrednosti 2000 gld. Društvo izdaje dvoje časnikov, „Napredak“ in „Smilje“. Čisti dohodek teh listov ima se med urednike in opravitelje teh listov razdeliti. Tako je društvo v svoji zadnji skupščini poleg drugih hvalevrednih sklopov zaključilo. Slovenci se ne moremo meriti s Horvati še.
(Pomočok za boljšo šolsko ob iskovanjo.) Iz Koroškega nam piše prijatelj neučitelj: Notica v »Učitelju" »Pomoček za boljšo šolsko obiskovanje v Ljutomeru” mi da povod, da Ti o tej reči naznanjam sredstvo, s katerim je „Schulpfennig-Vcrein“ v Železni Kaplji na Koroškom pretečeno zimo obiskovanjo šol zboljšava!. Društvo je v prejšnjem času obleko i drugo onake reči (Urokom podoljovalo, a to nij imelo povoljnega vspeha. Sklenilo je potem društvo pretečeno jesen, otroke, ki od trga oddaljeni stanujejo, in katerim nij mogoče opoludne doma obedvati, z dobro juho ob času obeda, obdarjevati. Vodel sem, a pozabil sem uže, število porcij juhe, katere je društvo v prošli zimi med otroke razdelilo. Otroci so dobili vsaki den opoludne časo juhe pri gostjaču i mesarju v trgu po nakaznicah, k&terc jim jo učitolj den za dnevom izročeval. če se ne motim, plačevalo jo društvo za vsaka porcijo 5 kr. In vspeh je bil sijajen. Morebiti kar svet stoji, ni bila še šola po zimi, — in če »o pomisli v tako hudi, kakor jo bila pretečena tako redoma obiskovana, nego prošli zimski tečaj. Otrok so nij pustil pregovorjati, da bi doma ostal, tako mu je juha dišala, ker je doma let in den ne pokusi. Ako jo bil učenec nemaren ali če je kaj pregrešil, mu je učitelj za tisti den nakaznico za juho pridržal. Razume sc, da se je v prvej vrsti bolj na otroke revnih starišev ozir jemal.
(„Stegnarj e vih teluri jev“), opisanih v našem listu, so bili gg. učitelji osem naročili, in imajo jih užo v rokah. Ako jih še kateri želi, naj se oborno naravnost na g. Moravca, strojnika v Idriji. Pride mu to ceneje, nogo ako uredništvo naročila preskorbujo, kajti potem morajo naročniki dvojno poštnino plačevati.
(Javna zahvala.) Slavni odbor „N:irodno šolo" v Ljubljani jo uže lansko leto obilo učilnih in učnih pripomočkov našej dvorazrednej šoli nakloniti blagovolil. Baš tako tudi letošnje leto naše uboge mladino nij pozabil. Prejel je namreč 13. t. m. podpisani krajni šolski svčt zopet od omenjenega zavoda GO risank, 2 ducata svinčnikov, 1 škatljico peres, 100 iepopisnih sešit.kov, 2 ducata peresnih deržajev in metrične uteži (posode poslala nam jo „Narodna šola" uže lansko leto) kakor: 1 Kg., 50 Dg., 10 Dg., 1 Dg., 2 g. in 1 g. — Podpisani krajni šolski svčt si toraj šteje v čast in dolžnost »Narodno šolo" vsim šolam in krajnim šol. svetom po Slovenskem iskreno priporočevati in najtoplejši zahvalo za obilo podporo, ki jo našej šoli po omenjenemu zavodu došla, izreči.
Krajni šolski svčt v Planini 19. aprila 1875. Jul. Major, prodsednik.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba pri sv. Jurjinaj. ž. (okraj Celje, 4razr. š.) s GOO gld. do 20. maja na kr. š. svet. Učiteljska služba v Ple-trovčah pri Colji s 440 (330) gld. in stan. do 31. maja na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Koroški Beli s 400 gld. do 20. m. na okr. š. svet v Radovljici. Učiteljske službo v Planini, Colu, Uazdertem, Vremu, Ternji in Postojni s 400 gld. in stan. do
31. maja na okr. š. svet v Postojni. Učiteljska služba v Preserji (ljublj. okraj) s 500 gld. in stan. do 15. junija na kr. S. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Tomaž Kunsti6, (iz Šoštanja), učitelj pri sv. IIu pri Velenji; g. Jožo Gabor (iz Loke), učitelj pri sv. Potru pod Gorami.
Na Kranjskem: G. Juri Vranič, učitolj v Preserji, jo dobil učiteljsko službo pri sv. Rupertu na Štajerskem.
Na Goriškem: G. J. Hrovatin, učitelj v Nabrežini; g. J. Jelšček, učitolj v Gorjanskem, g. Krapš, učitelj v Brestovici, g. M. Leban, ostane učitelj v Sežani.
Na Koroškem: G. Fr. Untorkronter, učitelj v Naborjetu; g. Kr. Winkler, učitelj v Bistrici na Dravi.
V Istri: G. Medja (iz Senožeč), učitolj v Brezovici.
Poiuoiteljska služba	M
se razpisuje na štirirazrednej narodnej Soli v Šraarji z dohodki 480, oziroma provizorično s 360 gld. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje po predstavljenej šolskej gospodski najdalje do 25. maja t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu v Smarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein.)
Okrajni šolski svet v Šmarji
23. aprila 1875. Predsednik: liani* 1. r.
2 po&učiteljski službi	1-2
s letno plačo od 560 gld. sc imajo na štirirazredni šoli v Ljutomeru definitivno namestiti. Prositelji, kteri so slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj do konca julija t. 1. svoje prošnje vložijo.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru
dnč 7. maja 1875.
Predsednik: t*rentertš1et»».
(2	-^5^-	v
^	Prišla je na svitlo nova knjižica za slovenske učitelje ^
| in učence, namreč:
|	„Mala	fizika“
J	za	narodne	ali ljudske šole v pogovorih.
jp	Spisal prof. Dr. Evgen Netoliczkn. Posl. Ivan Lupajne.
|	D4C*	tv**« ?.» kr. ~9Q
Dobiva so pri „Leykam Josofsthal“ v Gradcu.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Stajor.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiNkarna v Mariboru.