Poznamo slovenski živelj onkraj Karavank?
Bližnja srečanja prve vrste
Resnično, koliko poznamo avstrijsko Koroško in slovenski živelj onkraj Karavank? V naši zavesti še največ ostaja knežji kamen, Gospa Sveta, sem ter tja nas vznemirja neizpolnjeni 7. člen avstrijske dr-žavne pogodbe, opaja nas lepa pesem, čarne doli-ne, tiha jezera, šumeči gozdovi. K temu gre navreči idealizirano in površno predstavo a klenem sloven-skem kmetu, ki trmasto vztraja pri materinem jeziku, morda nekaj vesti o treh tovarnah, dvojezičnem šo-lanju in še kaj. Koliko pa v resnici poznamo del svo-jega narodnega telesa v Avstriji? Malo, površno in idealizirano, bi se glasil odgovor na zastavljeno vprašanje. Vsaj taka je bila ugotovitev udeležencev okrogle mize »Koroška nekoliko drugače« v okvirih šišenskih Ostrovrharjevih srečanj, ki so potekala v naši občini od 16. pa tja do 26. novembra letos.
Za okroglo mizo »Koroška nekoliko drugače«, kjer so si udeleženci precej zbistrili predstave o sloven-ski narodni manjšini, vpeti v sodobne avstrijske to-kove, gre zahvala občinski konferenci SZDL, Vuka-šin Lutovac, predsednik, pa je tudi zagotovil, da bodo srečanja potekala poslej tudi med Ijudmi, kajti edino tako je mogoče dojemati človeške razsežnosti avstrijske Koroške in mesta naše narodne manjšine vnjej. Vtriurnemzanimivem, poučnem razgovoru so sodelovali tudi predstavniki koroških Slovencev Janko Malle, tajnik slovenske prosvetne zveze, Mirko Messner, član CK Kornunistične partije Av-
strije in koroškega deželnega vodstva, Vida Obid, članica narodnega odbora Zveze slovenskih orgam-zacij in urednica literarne revije »Mladje«, Jože Rov-šek, tajnik Koroškega partizanskega pevskega zbora in Andrej Mohar, urednik »Klacliva«.
Narod mora zasledovati svojo ekonomsko moč, vendarso sogovomiki povedali, da je najbolj organi-zirana oblika slovenskega gospodarstva zadružniš-tvo. Slovenski kapital so ne more ponašati s Stevil-nimi narodnozavednimi podjetniki, avtomatizma, ki bi zaposlenim krepil narodno zavest z delovnim me-stom, pa ni pričakovati.
Tudi na Koroškem je razslojevanje dobilo maha, socialna osnova slovenske politike se je spremenila, saj se ustvarja pravi delavski razred. Nova genera-cija tudi nima več vezi z narodnoosvobodilnim bojem, kako je tudi sicer z avstrijsko nadonalno za-vestjo? Na teh tleh se Slovenci srečujejo z nemškim nacionalizmom in prav zato se pogosto povezujejo z demokratičnimi elementi v avstrijski družbi, vendar take povezave lahko vodijo v raznarodovanje. Tako posebnega političnega uspehaSlovenci ne beležijo, pri tem pa se zastavlja vprašanje, kako neki je s kul-turno uspešnostjo? Je sila razvejena in številna, vendar je potisnjena na raven folklomih oblik, ki se odtujujejo stvamemu vsakdanjiku. Lepo je povedal Janko Malle:
»Nimamo izkušenj s sodobnimi tokovi avstrijske
kulture, čeprav so materialne možnosti. Celo zvezni minister nas je vprašal, kaj imamo poleg zborov, fol-klornih skupin? Kaj je tisto, kar nas lahko identificira kot Slovence, kaj je naša narodna identiteta? Odraz naše razcepljenosti je tudi dejstvo, da si v Domu Ivana Cankarja, denimo, nismo upali zapeti parti-zanske pesmi, čeprav Koroška ima svojo preteklost med narodnoosvobodilnim bojem.«
Vendar je lepo.da se vse števitaejši zavedajo re-snice in jo skušajo spreminjati. Pogovori so potekali tudi o odnosu matične domovine do koroških Slo-vencev, se dotikali številnih strankarskih nasprotij, zablod politikov, pa tudi poguma, ki ga vendarle v oblikah avstrijske demokracije Slovenci uveljavljajo. Kako je tudi z informiranjem v matični domovini? Zdi se, da bi padli na najpreprostejšem izpitu znanja: ko-liko prebivalcev Prušnikove ulice v Krajevni skupno-sti Šentvid bi n. pr. vedelo, kdo je bil Karel Prušnik? Kakorkoli že, okrogla miza »Koroška nekoliko dru-gače« je vendarle bila velika šola vsem udeležen-cem, kalerih krog pa bo nujno razširiti predvsem za-voljo naše človeške in narodne zavesti.
Bogomir Šefic