ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) pregledno izvirno znanstveno delo prejeto: 1999-11-12 UDK 371.214:323.15 (497.4) VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOST! - IZZIV ZA 21. STOLETJE Mirko ZORMAN Zavod RS za šolstvo in šport, Obm očna enota Koper, SI-6000 Koper, Cankarjeva 5 IZ V LEČ EK Prenova slovenskega šolstva je priložnost za premislek o uresničevanju ciljev vzgoje za sobivanje v jezikovno in etnično mešanem okolju in o funkciji posameznih sestavin programa pri tem. V prispevku razmišljam o umeščenosti poučevanja italijanščine v slovenskih vrtcih in šolah v Istri. Cilj prilagoditve vzgojnih in izobraževalnih programov ni zgolj izboljšanje jezikovnih kompetenc, temveč predvsem oblikovanje vrednot sobivanja, te pa presegajo ozke okvire enega samega šolskega predmeta. Ključne besede: prenova, vzgoja in izobraževanje, sožitje, integracija EDUCARE ALLA CO N VIVEN ZA IN UNA COM UN ITÁ - UN A SFIDA PER IL XXI SECO LO SINTESI II rinnovo della Scuola slovena rappresenta l'occasione per riflettere su come si possano attuare le finalitá dell'educazione alia convivenza in un ambiente lingüísticamente ed étnicamente misto e sulla funzione delle varíe componenti di tale programma. In questo contributo si esamina l'opportunitá dell'insegnamento dell'italiano negli asili e nelle scuole slovene dell'lstria. Finalitá dell'adeguamento dei programmi sull'educazione e l'istruzione non é soltanto la padronanza lingüistica, ma soprattutto la creazione dei valori della convivenza, e questi superano gli stretti ambiti di un'única materia scolastica. Parole chiave: rinnovo, educazione e istruzione, convivenza, integrazione Ob tem ko v državi šolski sistem prilagajamo novim rej nujno prilagoditi cilje, vsebine ter metode vzgojnega zahtevam in preživele programe na celotni vzgojni in in izobraževalnega dela. V pričujočem članku se bomo izobraževalni vertikali zamenjujemo s takimi, ki bodo posebej ukvarjali s tistim delom slovenskega šolskega si- bolje ustrezali zahtevam časa in predvsem uporabnikov stema, ki se izvaja na narodno in jezikovno mešanem ob- vzgoje in izobraževanja, je priložnost, da na novo ovred- močju Slovenske Istre v slovenskem jeziku, vključuje pa notimo tudi pomen in namen prilagoditve vzgojnih in tudi posebne cilje, ki so namenjeni ohranjanju kulturne izobraževalnih programov za izvajanje na narodno in raznolikosti na tem območju in vzgoji mladih pripadni- jezikovno mešanih območjih. Predvsem je to potrebno v kov različnih narodnosti za bivanje v skupnem prostoru, luči spremenjenih družbenih odnosov, odnosov med so­ sednjimi državami in mednarodnega položaja Slovenije, RAZLOGI ZA PRILAGAJANJE PROGRAMOV razvoja in razširjenosti novih tehnologij, med katerimi IZOBRAŽEVANJA NA NARODNO IN JEZIKOVNO posebno mesto zavzema razmah informacijske in komu- MEŠANIH OBMOČJIH nikacijske tehnologije ter stalnega povečevanja števila in raznolikosti medijev ter njihove prisotnosti v vsakdanjem Ne glede na pravni status in obseg pravic, ki jih po- življenju. Vse to je v zadnjem desetletju temeljito spre- samezna država priznava jezikovnim in drugim manj- menilo okolje, v katerem vzgoja in izobraževanje oprav- šinam, je položaj vsake od njih v posamezni evropski Ijata svoje poslanstvo, spremenjenim okoliščinam je to- državi komajda primerljiv s položajem druge manjšine v 127 ANNALES • Ser. hist. socioi. - 9 - 1999 - 1 (16) Mirko ZORMAN: VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOSTI - IZZIV ZA 21. STOLETJE, 127-132 isti državi ali s položajem manjšin v drugih okoljih. Eden od kriterijev, po katerem lahko ocenjujemo pogoje, v katerih deluje skupnost, je nedvomno številčnost manj­ šine in strnjenost naselitve njenih pripadnikov. Velikost skupnosti in njena strnjenost vplivata na to, koliko gos­ podarskih in družbenih funkcij lahko skupnost izvršuje sama in koliko je za zadovoljevanje svojih osnovnih po­ treb in vsakdanje življenje odvisna od drugih, predvsem od večine. Številne etnične skupnosti v evropskih drža­ vah (nemška v Italiji, švedska na Finskem, katalonska v Španiji, albanska v Srbiji in v Makedoniji itd.) so manj­ šina le v okviru celotne države, na ožjem območju, kjer živijo, pa predstavljajo večino, zato njeni pripadniki lah­ ko razmeroma avtonomno zagotavljajo izvrševanje ve­ čine ekonomskih in javnih funkcij. Do neke mere velja to celo za manjše skupnosti, ki živijo strnjeno (predstav­ ljajo večino v lokalnem okolju) in po teritorialnem na­ čelu avtonomno izvršujejo vsaj del svojih funkcij (re- troromanske skupnosti v švicarskem kantonu Graubun- den, nekatere slovenske občine v Italiji). Drugačen je položaj manjših skupnosti, katerih pripadniki živijo raz­ pršeni na ozemlju s prevladujočim večinskim prebival­ stvom. Odvisnost pripadnikov manjšine od večine je v tem primeru mnogo večja in njen položaj toliko bolj odvisen od tega, koliko pravic je manjšinski skupnosti pripravljena priznati in zagotoviti večina in se tudi ak­ tivno zavzemati za njeno ohranitev in razvoj. Eden od pogojev, da pripadniki manjšine kot posamezniki lahko uveljavljajo svoje pravice v javnem življenju, je tudi ta, da pripadniki večine, ki opravljajo javne funkcije, obvla­ dajo jezik manjšine. Na narodno mešanih območjih pri­ znava Slovenija jezikoma avtohtonih narodnih skupnosti status uradnega jezika z ustavno normo, z akti lokalnih skupnosti pa so pravice pripadnikov skupnosti in obvez­ nosti drugih v zvezi z uresničevanjem pravice do upora­ be njihovega jezika v skladu z 61. členom Ustave Re­ publike Slovenije še podrobneje opredeljene. Da bi bile te norme uresničljive v praksi, je bilo v preteklosti po­ trebno zagotoviti visoko stopnjo dvojezičnosti vsega prebivalstva na teh območjih. K uresničevanju tega cilja v Slovenski Istri nedvomno prispevajo pogosti preko- mejni stiki, vse pomembnejši vir znanja so mediji, zlasti televizija, temeljno znanje pa zagotavljajo vrtci in šole na narodno mešanem območju. VKLJUČITEV ITALIJANŠČINE KOT UČNEGA PREDMETA V ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V PREDMETNIKE Italijanščina kot obvezni učni predmet se je na vseh stopnjah izobraževanja postopoma uveljavljala vse od leta 1959. V 19. členu Zakona o osnovni šoli iz leta 1980 najdemo določilo: "V osnovnih šolah na območ­ jih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripad­ niki italijanske narodnosti in so s statutom občin opre­ deljena kot narodnostno mešana območja, se za poglab­ ljanje enakopravnega sožitja med pripadniki slovenske­ ga naroda in italijanske narodnosti in za razvijanje dvo­ jezičnosti učenci obvezno učijo jezika italijanske narod­ nosti, učenci italijanske narodnosti pa slovenskega je­ zika." Podobna določila najdemo v Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS št. 5/80) in v Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS št. 1/80). Poučevanje italijanščine v šolah s slovenskim je­ zikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre je bilo tako zagotovljeno na vseh preduniverzitetnih stop­ njah. Na narodno mešanem območju je italijanščina ohranila status obveznega učnega predmeta tudi ob sprejemanju nove šolske zakonodaje v letu 1996 (vse Uradni list Republike Slovenije 12/96). Opredelitve ita­ lijanščine kot obveznega učnega predmeta najdemo v zakonih, ki urejajo osnovno in srednjo šolo, Zakon o vrtcih pa določa, da se "v vrtcih, v katerih vzgojno delo poteka v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z ita­ lijanskim jezikom." Cilj teh določil je zagotoviti ustrez­ no raven in razširjenost znanja italijanskega jezika, kar je pogoj za uresničevanje temeljne pravice pripadnikov narodne skupnosti do javne uporabe maternega jezika oz. izvrševanja tistih določil ustave, zakonov in poseb­ nih predpisov, ki zagotavljajo uresničevanje te pravice. Taka zakonska norma presega zahteve tako haaških pri­ poročil glede pravic narodnih manjšin na področju izobraževanja kot priporočil iz Osla glede jezikovnih pravic narodnih manjšin, vendar posredno omogoča uresničevanje nekaterih konkretnih določil kot npr. do­ ločil, da "morajo imeti pripadniki narodnih manjšin ustrezne možnosti uporabe svojega jezika v komuni­ kaciji z upravnimi organi" (točka 14 priporočil iz Osla) ali da "mora država zagotoviti, da bodo v regijah in krajih, kjer so pripadniki narodne manjšine prisotni v pomembnejšem številu, voljeni predstavniki regijskih in krajevnih vladnih teles med svojim delovanjem, pove­ zanim s temi telesi, znali uporabljati tudi jezik narodne manjšine" (točka 15). V parlamentarnem postopku sprejemanja šolske za­ konodaje se je v razpravi o sedanjem 8. členu Zakona o gimnazijah in vsebinsko enakem 8. členu Zakona o po­ klicnem in strokovnem izobraževanju (v tretjem od­ stavku oba določata obvezno poučevanje italijanščine) del strokovne javnosti zavzemal za rešitev, ki bi te­ meljila na individualni odločitvi vsakega posameznega učenca oz. dijaka, šola pa bi obvezno nudila možnost učenja italijanskega jezika vsaj na dveh ravneh zahtev­ nosti. Predlog je temeljil na predpostavki, da osnovno znanje italijanskega jezika, ki je potrebno za komuni­ kacijo med pripadniki večine in manjšine zagotovi os­ novna šola, le-ta tudi oblikuje temeljne vrednote, ki se odražajo v odnosu posameznika do manjšin in konkret­ no do pripadnikov drugega naroda v lastnem okolju. Ob vstopu v srednjo šolo naj bi bili mladi že sposobni avto­ nomnega odločanja, odločitev za učenje italijanščine ali proti njej bi vsaj deloma opredeljevala posameznikove 128 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9•1999 • 1 (16) Mirko ZORMAN: VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOSTI - IZZIV ZA 21. STOLETJE, 127-132 možnosti zaposlitve po končanem šolanju. Učenci in dijaki, ki bi se prostovoljno odločili za učenje italijan­ ščine, bi bili za to notranje motivirani in predvidoma uspešnejši. Predlagano določilo bi bilo ustreznejše tudi za tiste, ki se v šole na narodno mešanem območju vključujejo iz drugih regij in po končanem šolanju od­ hajajo v druga okolja. Predlogu se je odločno zoper­ stavila italijanska skupnost, ker naj bi sprejetje take rešitve pomenilo zmanjševanje prej pridobljenih pravic. Podobno stališče je maja 1995 zavzela tudi delegacija Republike Italije v mešani skupini strokovnjakov, ki je pripravljala dogovor o uresničevanju pravic manjšin na podlagi Sporazuma o kulturnem sodelovanju med Slo­ venijo in Italijo, čeprav Italija v šolah z italijanskim jezikom na svojem ozemlju slovenščini ne posveča sko­ raj nikakršne pozornosti. Razprave so precej zanimanja vzbudile tudi v širši javnosti. Prevladalo je stališče, da je učenje jezika manjšine tudi na ravni srednje šole treba še naprej zagotavljati z zakonom. PRILAGAJANJE VZGOJNIH IN IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA IZVAJANJE NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU Zaradi razlik v predmetnikih in nekaterih posebnih ciljev vzgoje in izobraževanja v vrtcih in šolah na na­ rodno mešanih območjih se posamezni programi deloma razlikujejo od tistih, ki veljajo za vso državo. V fazi spre­ jemanja novih programov je bila slabost dosedanjih po­ stopkov v tem, da so se programi za izvajanje na narod­ no mešanih območjih pričeli prilagajati šele, ko so bili že sprejeti splošno veljavni programi, prilagoditev programa za izvedbo na narodno mešanih območjih je navadno pomenila zgolj integracijo dvojezičnega pouka ali po­ učevanja slovenščine in italijanščine v temeljni pred­ metnik. Posegi v predmetnik so bili zlasti v usmerjenem izobraževanju pogosto nasilni in nenaravni, šolam so povzročali velike organizacijske težave, včasih je bil ce­ lo ogrožen izobrazbeni standard pri nekaterih temeljnih predmetih in s tem možnosti nadaljnjega izobraževanja učencev in dijakov. Problem je postajal pereč zlasti za­ radi vse večje selektivnosti na prehodih med stopnjami izobraževanja in še posebej ob uvajanju skupinskih eks­ ternih in internih oblik zaključnega preverjanja znanja. Priložnost za odpravo najočitnejših razlik v predmetnikih je bila ponujena ob ukinitvi nekaterih predmetov (srbohrvaščina) v osnovni šoli in ob posodobitvi srednje­ šolskih programov po odpravi usmerjenega izobraže­ vanja (samoupravljanje s temelji marksizma, osnove teh­ nike in proizvodnje, delovna praksa). Za osnovno šolo s slovenskim jezikom se je v praksi uveljavila povečana delovna obremenitev učencev, v srednjih strokovnih šolah ima italijanščina večinoma status drugega jezika in hkrati drugega tujega jezika, v poklicnih šolah pa se zaradi poučevanja podobno kot v osnovni šoli pove­ čujejo delovne obremenitve učencev in vajencev. Ob pripravljanju programov na podlagi nove zako­ nodaje smo na koprski enoti Zavoda Republike Slove­ nije že ob začetku aktivnosti zavzeli stališče, da je treba programe za izvedbo na narodno mešanih območjih sprejemati vzporedno s temeljnimi programi kot po­ sebne programe s specifičnimi cilji in pričeli na to opozarjati pristojne organe (vodstvo Zavoda, Ministrstvo za šolstvo in šport, Nacionalni kurikularni svet). Težko je oceniti, koliko so prav ta opozorila dosegla svoj namen, vsekakor je Nacionalni kurikularni svet imeno­ val posebno komisijo za šolstvo narodnosti, katere prvotna naloga je bila priprava programov za izvajanje v dvojezičnih šolah in v šolah z italijanskim jezikom. Po opozorilu, da je treba posebne programe pripraviti tudi za šole s slovenskim jezikom, je komisija razširila svoje področje dela in se preimenovala v Kurikularno komi­ sijo za šolstvo v narodno in jezikovno mešanih okoljih. Taka odločitev je omogočila celostno obravnavo proble­ matike šolstva v narodno mešanih okoljih in oblikovanje skupnih ciljev prenove programov šolstva v teh okoljih. Osnovna izhodišča za delo komisije je ob imenovanju pripravila predsednica dr. Albina Nečak Luk. Dopol­ njena izhodišča za prenovo vzgojno-izobraževalnih programov je komisija sprejela na seji 22. 12. 1997. Opredeljujejo obseg prilagoditev, ki naj zagotovijo "enakopraven razvoj italijanske in madžarske narodne skupnosti s slovenskim narodom" in obsegajo: - podrobnejšo razčlenitev ciljev programa vzgoje in izobraževanja, - podrobnejšo razčlenitev programa, pogoje za vklju­ čitev in dokončanje šolanja, - prilagoditve predmetnika, prilagoditve učnih načr­ tov, katalogov znanj in izpitnih katalogov, - posebno pozornost namenjajo zagotavljanju učbeni­ kov in učil. Izhodišča opredeljujejo posebne cilje vzgoje in izobraževanja v narodno in jezikovno mešanih okoljih: "Poleg ciljev, določenih s predpisi na področju vzgo­ je in izobraževanja, uresničuje vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih območjih še cilje, ki prispevajo h kakovosti življenja na narodnostno mešanih območjih. Poudarjeni so cilji, ki se ujemajo z načeli mednarodne skupnosti ter z univerzalnimi in regionalnimi dokumenti o pravicah manjšin. Naravnani so k ohranjanju in ra­ zvijanju jezikovne in kulturne identitete pripadnikov ita­ lijanske ter madžarske narodne skupnosti, k pospe­ ševanju medkulturnega sporazumevanja (komunikacije) ter integracije, k vzpostavljanju razumevanja in sožitja med pripadniki slovenskega naroda in italijanske ozi­ roma madžarske narodne skupnosti. Ti cilji so: - ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika ter kulture italijanske in madžarske narodne skupnosti, - razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti v prvem in drugem jeziku, 129 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Mirko ZORMAN: VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOSTI - IZZIV ZA 21. STOLETJE, 127-132 - razvijanje vedenja o naravni, kulturni in zgodovinski dediščini italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih matičnih narodov, - razvijanje zavesti o pripadnosti italijanski oziroma madžarski narodni skupnosti ter razvijanje lastne kulturne tradicije, - vzgajanje za spoštovanje in razumevanje narodne in kulturne drugačnosti, za sodelovanje med pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter s tem za razvijanje sposobnosti za življenje in sobivanje v narodno in jezikovno mešanem prostoru, seznanjanje s položa­ jem narodnih skupnosti v sosednih državah ter - vzpostavljanje vezi s pripadniki in ustanovami teh skupnosti." Težišče dela je bilo v skladu z usmeritvami na prvem sestanku na programu osnovne šole, komisija pa je sprejela tudi več predlogov prilagoditev predmetnikov za gimnazije ter srednje strokovne in poklicne šole. Pred odločanjem o prilagoditvah programa osnovne šole je komisija v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, Področno kurikularno komisijo za osnovno šolo, Ura­ dom za šolstvo in Ministrstvom za šolstvo in šport dne 24. septembra 1997 pripravila javno razpravo o izho­ diščih svojega dela in izhodiščih za prilagoditev pro­ gramov, na katero so bili povabljeni strokovni delavci šol in številni predstavniki narodne skupnosti, lokalnih skupnosti, društev, ki imajo svoje interese na področju vzgoje in izobraževanja. Stališča glede prilagoditev za izvajanje v šolah s slovenskim jezikom v Slovenski Istri lahko strnemo v naslednjih alineah: - Življenje na narodno mešanem območju je bo­ gastvo, ki ponuja več možnosti izobraževanja, zato naj učenci sprejmejo večje obremenitve. - Zaradi poučevanja italijanskega jezika naj se ne zmanjšuje niti obseg vzgojnih predmetov v prvem triletju niti število ur, ki so namenjene delu oddelčne skupnosti v drugem in tretjem triletju. - Zakon o posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja naj tudi za šole s slovenskim jezikom v vseh treh izobraževalnih obdobjih omogoči pre­ seganje dovoljenih obremenitev učencev s poukom za največ dve uri tedensko. Dovoli naj se taka odstopanja od določil glede iz­ vajanja izbirnih predmetov v tretjem triletju, ki bodo učencem omogočala izbiro drugega tujega jezika. - V celotnem prvem triletju naj poučujeta hkrati dva učitelja razrednega pouka. - Poučevanju italijanskega jezika je treba nameniti posebno skrb. - Pouk italijanskega jezika v prvem triletju naj poteka v krajših časovnih enotah. Na odločanje komisije je pomembno vplivalo doga­ janje v Področni kurikularni komisiji za osnovno šolo. V prvotnih predlogih smo v prepričanju, da je vsaj del ciljev nekaterih predmetov mogoče uresničevati pri ita­ lijanščini, predvideli manjše število ur teh predmetov, kot jih opredeljuje nacionalni kurikulum za osnovno šolo. Upravičeno je bilo pričakovati, da bi tak predlog v Področni komisiji za osnovno šolo znova razvnel stara nasprotja, zato je bil v skladu s prej navedenimi stališči s posveta v Kopru sprejet predlog predmetnika osnovne šole, ki se od splošno veljavnega razlikuje samo v tem, da predvideva dve uri pouka italijanskega jezika te­ densko v vsakem razredu. Področna kurikularna komi­ sija za osnovno šolo je tak predmetnik sprejela, potrdil ga je tudi Nacionalni kurikularni svet. Strokovni svet za splošno izobraževanje je na seji 17. 12. 1998 določil predmetnik skupaj z ostalimi prilagojenimi predmetniki in ministru predlagal, "da ga sprejme in uveljavi v tistih delih, ki so skladni z veljavno zakonodajo, oziroma sproži postopek za potrebne prilagoditve." Sklep pome­ ni, da je predmetnik mogoče izvajati v prvem razredu osnovne šole, v ostalih razredih pa šele, ko bo za to sprejeta ustrezna zakonska podlaga ali pa bo obseg pouka posameznih predmetov v nasprotju s stališči potrebno zmanjševati. Ko bo splošni del programa os­ novne šole v celoti izvedljiv, bo vanj potrebno vnesti cilje, ki so navedeni v izhodiščih dela komisije. Prilagajanje predmetnikov srednje šole, ki vsebujejo drugi tuji jezik, je bilo razmeroma nezahtevno. S pripo­ ročilom, naj šola poleg učenja italijanščine dijakom, ki to želijo, omogoči tudi učenje drugega tujega jezika, ima italijanščina status drugega jezika in drugega tujega jezika. Tudi pri prilagajanju predmetnikov drugih pro­ gramov ni bilo večjih težav. V splošnem delu prila­ gojenih programov so kot posebni cilji prilagojenega programa navedeni ustrezni cilji iz izhodišč dela kuri- kularne komisije za šolstvo v narodno in jezikovno me­ šanih okoljih. Program vsebuje tudi osnovna navodila za vključevanje dijakov v začetni ali v nadaljevalni pouk italijanščine. Komisija je presodila, da za uresničevanje ciljev pri­ lagojenih programov prilagajanje učnih načrtov posa­ meznih predmetov ni potrebno, saj ciljna naravnanost učnih načrtov in avtonomija šole ter učitelja kot cilj in načelo prenove omogočata izbor vsebin, ki ob siceršnjih ciljih programa uresničujejo tudi navedene posebne cilje. UVELJAVLJANJE IN URESNIČEVANJE ŠIRŠIH VZGOJNIH CILJEV V ŠOLAH V NARODNO IN JEZIKOVNO MEŠANIH OKOLJIH Najpomembnejši cilj prizadevanj za uresničevanje pravic manjšin je preprečevanje nasilja v medsebojnih odnosih med posamezniki in v mednarodnih odnosih. Pojasnila v uvodu k obema priporočiloma o pravicah manjšin poudarjajo skrb Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za "preprečevanje konfliktov na najzgodnejši stopnji". S tem ciljem je bila ustanovljena 130 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Mirko ZORMAN: VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOSTI - IZZIV ZA 21. STOLETJE, 127-132 funkcija visokega komisarja za narodne manjšine, v uvodu je tudi izrecno navedeno, da je bil mandat oblikovan pretežno kot reakcija na položaj v nekdanji Jugoslaviji. Pozornost visokega komisarja in številnih strokovnjakov, ki so sodelovali z njim pri pripravi priporočil, je bila usmerjena predvsem v situacije, kjer je večinski narod ene države v sosednji državi v po­ ložaju manjšine, in sicer s posebnim poudarkom na državah v tranziciji k demokraciji. Podobna izhodišča najdemo tudi v poročilu Medna­ rodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto sto­ letje, ki je bilo leta 1996 pripravljeno za UNESCO in v Sloveniji objavljeno pod naslovom "Učenje - skriti zaklad". Poročilo navaja kot eno od napetosti, ki jo bo treba premostiti v naslednjem stoletju. "Napetost med nujno tekmovalnostjo in skrbjo za enakopravne mož­ nosti: to je klasično vprašanje, ki se že od začetka stoletja zastavlja nosilcem ekonomskih in socialnih, pa tudi šolskih politik. To vprašanje je bilo tu pa tam že rešeno, a nikoli za dolgo. Danes si Komisija upa trditi, da odgovorni zaradi pritiska tekmovalnosti pozabljajo na svoje poslanstvo, ki mora biti usmerjeno v zago­ tavljanje možnosti vsakemu posamezniku, da popol­ noma izkoristi svoje zmožnosti. To je Komisijo vodilo, da je v okviru tega poročila znova presojala in poso­ dobila pojem vseživljenjskega izobraževanja, v katerem naj bi bile usklajene tri sile: tekmovalnost, ki spodbuja, sodelovanje, ki daje moč, in solidarnost, ki združuje" (Delors et al., 1996, 17). Poročilo se k preprečevanju nasilja in k neželenim posledicam tekmovalnosti vrača v obravnavi tretjega od predlaganih stebrov izobraževanja pod naslovom Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim. "Dejansko se je tekmovalnost sprevrgla v neusmiljeno gospodarsko vojno ter v napetost med bogatimi in revnimi, kar razdvaja narode in svet ter še poostruje zgodovinska rivalstva. Na žalost pa vzgoja in izobraževanje z napačno razlago pojma tekmovalnosti včasih tako ozračje pomaga vzdrževati. /.../ Kot vse kaže, morata torej vzgoja in izobraževanje vsebovati dva dopolnjujoča se pristopa: na prvi stopnji postopno odkrivanje drugih, na drugi, in to skozi vse življenje, pa vključevanje v skupne naloge, kar je, kot se zdi, učinkovito, če se želimo latentnim sporom izogniti ali jih razrešiti" (Delors et al., 1996, 85). C ilji, ki jih je svojih izhodiščih opredelila Kuriku- larna komisija za šolstvo v narodno in jezikovno me­ šanih okoljih, šole in vrtce v tem okolju nedvoumno usmerjajo v iskanje poti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Tudi v izhodiščih kurikularne prenove opredeljene temeljne vrednote, ki "določajo kontekst, v katerem naj bi razreševali probleme izobraževanja in učenja", močno podpirajo uresničevanje ciljev šole v narodno in jezikovno mešanih območjih, še posebej so cilji naravnani k oblikovanju vrednot: 1. enakost možnosti v izobraževanju za vse posa­ meznike in različne družbene skupine, 2. strpnost in solidarnost kot vsebini in kot načina izobraževanja, 3. nacionalna identiteta in odprtost za mednarodno sodelovanje. ODPRAVLJANJE POMANJKLJIVOSTI Tako zasnovani cilji vzgoje in izobraževanja v na­ rodno in jezikovno mešanem okolju se bistveno razlikujejo od namena, s katerim je bilo kot obvezno določeno poučevanje italijanščine v šolah s slovenščino kot učnim jezikom. Poučevanje drugega jezika/jezika okolja nedvomno lahko prispeva k ustvarjanju pogojev za komunikacijo med pripadniki večinskega naroda in pripadniki manjšinske skupnosti, za uresničevanje tako kompleksnih ciljev, kot smo jih navedli (in so jih opredeljevali zakoni iz leta 1980), pa je potrebna načrtna aktivnost celotne organizacije (vrtca ali šole) in intenzivno sodelovanje z okoljem. Spodbujanje in usklajevanje teh aktivnosti je predvsem naloga vodstva, pomembno vlogo v načrtovanju pa imajo tudi strokovni organi, predvsem učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor in strokovni aktivi. Na uresničevanje posameznih ciljev vzgoje in iz­ obraževanja pomembno vplivajo razmere, v katerih po­ teka izvedba programa, med katere nedvomno spada tudi organizacija šole. V Slovenski Istri smo se iz ra­ zličnih razlogov odločili za izobraževanje pripadnikov italijanske skupnosti, ki je ločeno od vzgoje in iz­ obraževanja večine. V segregirani obliki vzgoje in iz­ obraževanja glede na narodnost se nedvomno lažje uresničuje temeljno poslanstvo vzgojnih in izobraže­ valnih organizacij, katerih soustanovitelj je Samouprav­ na skupnost Italijanov - so porok ohranjanja jezika na­ rodne skupnosti. Ta oblika preprečuje vdor večinskega jezika v labilne govorne položaje vsaj v času pouka in najbolje omogoča ustrezen razvoj jezikovnih kompetenc otrok ter drugih ciljev ohranjanja identitete pripadnikov manjšine. Kakor vsaka rešitev ima tudi ta svoje prednosti in slabosti, prav tem pa smo v skrbi za uresničevanje temeljnih ciljev posvečali premalo pozornosti. Ena od osnovnih pomanjkljivosti segregiranega siste­ ma izobraževanja posebnih skupin na splošno je, da ne­ posredno ne omogoča odkrivanja in spoznavanja drugih. Znano je, da šola ne uresničuje le izobraževalnih ciljev, temveč je za mlade predvsem pomembno zadovolje­ vanje temeljnih človekovih potreb, med katerimi imata zanesljivo pomembno mesto (po Maslovvu) potrebi po sprejetosti in potrditvi ali (Glasser) po ljubezni in zabavi. Te potrebe se v veliki meri uresničujejo v družbi vrstnikov. Šola pri tej socializaciji opravlja pomembno funkcijo, mladi (naraščajoče s starostjo) jo postavljajo na prvo mesto med svojimi prioritetami - šola jim pomeni predvsem kraj druženja (Fullan, 1996). Socialne vezi, ki se stkejo v šoli, se ohranjajo tudi v izvenšolskem živ­ ljenju, pogosto trajajo vse življenje in se z leti še krepijo. 131 ANNALES • Ser. hist, sociol. - 9 • 1999 -1 (16) Mirko ZORMAN: VZGOJA ZA BIVANJE V SKUPNOSTI - IZZIV ZA 21. STOLETJE, 127-132 Segregacija torej pomeni zmanjševanje možnosti najbolj naravnega vzpostav-ljanja medosebnih zvez. Manj je tudi priložnosti za učenje vživljanja v čustva drugih, kar je prav tako pomembno "saj to obrodi sadove, ki se kažejo v družbenih odnosih skozi vse življenje. Ko mla­ de na primer naučimo, kako naj se vživljajo v poglede drugih etničnih ali verskih skupin, se tako lahko iz­ ognemo nerazumevanju, ki poraja sovraštvo in nasilje pri odraslih" (Delors et al., 1996, 85). Če iskreno želimo uresničevati s prenovo opredeljene cilje, bo kompenzacija negativnih učinkov segregirane oblike vzgoje in izobraževanja v prihodnje pomembna naloga tako šol z italijanskim kot šol s slovenskim jezi­ kom v narodno in jezikovno mešanem okolju Slovenske Istre. Slovenske šole lahko same, neodvisno od svojih partnerjev v okolju, zagotovijo predvsem kognitivni vidik odkrivanja drugih. Učni načrti na vseh stopnjah izobra­ ževanja zanesljivo ponujajo dovolj priložnosti za spo­ znavanje italijanske zgodovine, umetnosti in dosežkov na različnih znanstvenih področjih, mnogo izzivov in priložnosti za vključevanje ustreznih vsebin v pouk pa ponuja tudi neposredno okolje. Izbira ustreznih vsebin, ki uresničujejo cilje vzgoje za življenje v skupnosti, mora postati ena od sestavin letne priprave učiteljev, koordinaciji pa bi moral biti namenjen poseben sestanek učiteljskega zbora šole, s katerim bi preprečili podva­ janja in vrzeli. Cilje afektivnega razvoja otrok in mla­ dostnikov pa je mogoče uresničevati le v neposrednem živem stiku med pripadniki različnih skupin. V prihodnje bi bilo zato nujno intenzivirati sodelovanje šol s slo­ venskim in šol z italijanskim jezikom pri uresničevanju programov in učnih načrtov. Priložnosti za sodelovanje nudijo v osnovni šoli predvsem dnevi za dejavnosti, ki bi jih šole lahko brez večjih težav načrtovale in izvedle skupaj, učenci bi se lahko izmenjavali pri interesnih dejavnostih, sodelovali v projektih itd. Izmenjave učen­ cev in učiteljev so ena od osrednjih oblik, s katerimi medsebojno spoznavanje (med oddaljenimi narodi) spodbujamo v mednarodnih programih sodelovanja, torej ni razloga, da ne bi postale tudi ena od stalnih oblik sodelovanja med šolami v skupnem okolju. Ustvarjalnost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah na številnih področjih dejavnosti dokazuje, da so sposobni uresničevati zelo raznovrstne cilje vzgoje in izobraževanja. Temeljni pogoj za kakovostno izvedbo učnega načrta je odnos učitelja do konkretnega pro­ blema in njegovo lastno prepričanje, ki se odraža v večji ali manjši sprejetosti cilja. Globlje spremembe vzgoj­ nega in izobraževalnega dela so mogoče (Fullan, 1996) le, če imajo ustrezno podlago v vrednotah učiteljev. Temu bo treba posvečati ustrezno pozornost v dodi­ plomskem izobraževanju, oblikovati pa bo potrebno tudi posebne programe v okviru sistema stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev, ki bi bili privlačni tako za učitelje v narodno in jezikovno mešanih okoljih kot za tiste v drugih okoljih. ED U CA TIO N FOR HABITATION IN SO CIETY - A 21 ST CEN TURY CH ALLEN GE Mirko ZORMAN National Education Institute, Regional Office Koper, SI-6000 Koper, Cankarjeva 5 SUMMARY The reform o f the Slovene school system provides an opportunity to reconsider the aims o f education for peaceful co-existence in the ethnically mixed environment and the functions o f individual elements o f the curriculum within it. In the paper I discuss the position o f Italian as a school subject in Slovene schools in Istra. The aim o f specific curricula is not merely to improve language competences, but primarily to create the values o f co- existnece, which go beyond the restricted potentials o f a single school subject. Key words: school reform, education, instruction, co-existence, integration VIRI IN LITERATURA The Hague Recommendations Regarding the Education Rights of National Minorities & Explanatory Note (1996). Delors, J. et al. (1996): Učenje - skriti zaklad. Ljubljana, The Foundation on Inter-Ethnic relations. Ministrstvo za šolstvo in šport. The Oslo Recommendations Regarding the Linguistic Fullan, M. G. (1996): The New Meaning of Educational Rights of National Minorities & Explanatory Note (1998). Change. London, Cassel Educational Limited. The Foundation on Inter-Ethnic relations. Gradiva Kurikularne komisije za šolstvo v narodno in Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slo- jezikovno mešanih okoljih. venije, 33/91. Nacionalni kurikularni svet. Izhodišča kurikularne pre- Zakoni s področja vzgoje in izobraževanja. Uradni list nove. SRS, Uradni list RS. 132