166 Jesenske podobice.
(PiSe Janko Barle.) III.
^Bogostoma so se oglaševali zvonovi v zvoniku. Njihov i|p glas je bil prazničen in slovesen, ali ni bilo to ve-selo pritrkavanje, kakor drugekrati. Zvonili so vsi zvo-novi skupaj, ravno tako, kakor ko k pogrebu zvoni. Rea niso pokopavali nikogar, vendar je bilo na vaškem po-kopališču vse živo ljudij. Niso bili vsi na kupu, nego tu jih je bilo nekoliko, ondi zopet. kakor bi jih kdo razsejal. Skoraj pri vsakem grobu jih je bilo. Resnoba se je vsakemu zrcalila na licu. Mnogi so pokleknili tja v travo, vsem so sc premikale ustnice v pobožni mo-Iitvi in mnogtm in maogim so se lesketalo oči, kot da bi jih bile solze orosile. In bile so solze, pa kaj ne bt, eaj je bil dan, ko se vsakdo spominja svojih pokojnikov. Na dan vseh svetnikov popoldne je bilo.
Hladen vetrec je pihal. premikal je porumenelo listje na dveh starikavih lipali, kateri sta rasli pri vhodu na pokopališče, in marsikateri list se je zazibal in padel na zemljo, kjer je bilo že obilo njegovih tovarišev. Solnčece je včasih pokukalo izza oblakov. kateri so bili razsejani na nebesnem obzorju in razsvetilo celi kraj z nekakovo rumenkasto svetlobo. Nu,» pa tudi druge svetlobe je bilo na pokopališču. Skoraj na vsakem grobu je bila po jedna ali več s\eČ. Veter je premikal goreči plamen zdaj na to, zdaj na ono stran. Zdelo se ti je, da svečica zdaj, zdaj ugasne, kar je zatrepetala in zopet Jepše g-orela. Na marsikaterem grobu so jesenske cvet-lice žalostno kvišku molele svoje glavice, kakor da bi hotole povedati, da tudi ono kmalu povenejo. Šejeden mraz in ne bode jih več. Drugod splela je dobra roka venček iz zelenih smerekovih vejic, povila vanj belih cvetlic in ga ovila okrog lesenega ali pa železnega križa. Oj. koliko težitih vzdihov, koliko skelečih solzA je bilo  privitih   morda k vsaki vejici,   k vsaki   cvetki!
Raznih Ijudij je bilo na pokopališču. Moških,. žen-skih, starih, mladih, starcev in otrodičev, saj je imel vsak ondi kakega pokojnika, ta očeta, oni mater, jedni
167       m^^^i
otročiče, drugi brate ali sestre, tretji dobre prijatelje. Vseh molitve so se gotovo združile v jednem, da dobri Bog podeli onim, kateri počivajo ondi, miren pokoj in nebeško kraljestvo.
Prav blizo velikega križa je bil majhen grobek. Okrašen je bil z malim želcznim križem, kateri je stal na kamenitem podnožju, okrog katerega je raslo neko-liko jesenskih cvetlic. Na mali pločici, katera je visela na križu, zapisane so bile s pozlačenimi Črkami besede: »Tukaj poČiva naša Ivanka«.
Majhen grobek, venclar je klcčalo pri njem več otročičev in pa oče in mati. Plakali so vsi, znak. da so vsi ljubili malo Ivanko. In kaj je ne bi! Ivanka je bila dobro detešde. V šoJo šo ni hodila, vendar je znala že vse molitvice na izust in stariše je vedno ubogala. Vsakdo, kdor jo je poznal, jo je Ijubil, a Ijubil jo jo tudi ljubi Bog, zato jo je pa vzel k sebi. Pretekle zime so jo položili v malo belo truiico in odnesli na poko- 4 paHšce.                                                                    *          J
Lepo so gorele svečice na njenem grobu, tiho so šepetali njeni stariši,   bratci in sestrice molitvice in se spominjali dobre Ivanke. Nu, saj pa tudi ona izvestno nt pozabila na nje, prosila je ona gori v nebesih nebe- J škega 0(5eta,  da jih jedenkrat  vse   zdruŽi   v   nebeški I domovini.                                                                           I
Žalostno so doneli zvonovi,  aolnčece se je skrilo I za gore  in mrak  se je  jel vedno hitreje  spuščati  na I zemljo, dokler ae niso pokazalo na nebu prve zvezdice. I Svečice  na  grobovih   so jele dogorevati,  ljudje so se, | dasi težko, poslavljali od milih pokojnikov   in odhajali proti domu,   da ondi zopet   molijo  za vae verne duše v  vicah.    Naj   bi  dobri   Bog  uslišal  njihove   pobožne molitve!                                                                             J
Gotovo ni nobenega med vami, dragi moji mladi I Čitatelji,   kateri ne bi imel tega ali onega  med  pokoj-  ' niki. Spominjajte sc jih čeBto v svojih molitvicah: mo-lite za nje, saj Bog tako rad usliši molitvice nedolžnih otrok. Povrnili bodo vam vaši pokojniki obilno, kar jim bodete s tem dobrega storili.