LETO XII. t ZVEZEK 13. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jeiik bodi vam ključ de žveličanske narodne omike. A. M. Slomiek NflŠ DOM GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1912 CIRILOVA TISKARNA. m ^3 , m Vsebina 13. zvezka: Stran Pouk. Mladeničem in mladenkam.................193 Mladina štedi...........................194 Zabava: Kako sem kozla jahal . .................195 Žarite kresovi..........................198 Pod lipo................................199 Lahko noč...............................199 Razgled po svetu. 200 Orli: Bratom Orlom............................201 Dekliški vrtec: Agitirajte za dobre časnike. . . ^ . . 203 Svetovalka..............................204 Bodimo previdne pri kupovanju .... 204 Društveni glasnik: Skupščina S. K. S.......................205 Hoče....................................205 Sv. Anton v Slov. gor...................206 Ptuj.................................. 206 Središče................................206 Ormož...................................206 Sv. Jurij ob juž. žel...................207 St. Rupert nad Laškem...................207 Rajhenburg..............................207 Govorniške vaje: Z Bogom in Marijo za slovensko domov. 207 Drobtinice : f Franc Čebul.................... 208 Naš Dom izhaja 1. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 27. junija 1912. Zavod sv. Marte v Trstu ulica S. Francesco št. 15, L nadstr. * sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«. Srečke v korist „Slovenski Straži". Turška srečka nä mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Glavni dobitki vsako leto 1,800.000 frankov. : Turška srečka in še tri druge srečke na mesečne obroke po 6 kron 25 vin. Glavni dobitki vsako leto čez 2,000.000 kron. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Najmanjši dobitek turških srečk 230 K. Pojasnila daje in naročila sprejema Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Pouk. Mladeničem in mladenkam! Na občnem zboru S. K. 8. Z. v Braslovčah dne 23» t. m., o katerem poročamo £e na drugem mestu, so med drugimi govorili tudi predsednik štajerskih Orlov, g. državni in deželni poslanec dr. V e r s t o v Š e k, nadalje predsednik Mladeniške zveze, mladenič Zajc iz Velenja, ter podpredsednica Dekliške zveze, mladenka Drev iz Arje vasi pri Petrovčah, Njihova izvajanja so bila velepomembna in so žela bur.no pritrjevanje. D r. Ve r s t o v š e k jo izvajal: Namen naših organizacij, osobito namen Orla, .ni samota, da si krepi in uri mladenič svojo telo za bodoči vojaški poklic, da so vadi v disciplini, ki je ravno vojaku tako potrebna, ampak namen naših organizacij je v prvi vrsti ta, da se mladenič duševno izobrazi, da s svojo umsko izobrazbo nad-kriljuje svoje stanovske tovariše. Mladinska organizacija, na katoliško-na-rodni podlagi zasleduje pa Še drug cilj, ki je nad vse vzvišen. Ona zabranjuje, da mladenič ne zaide na kriva pota razuzdanega življenja, da se ne udaja pijančevanju in zapravljanju po gostilnah, temveč da si bistri svoj um s čitanjem dobrih časopisov in knjig. Na vzgledih je nato govornik dokazal, kako so se mladeniči Orli trudili, da bi svoje tovariše, ki so že za.-bredli na kriva, pota, zopet spravili na pravo pot krščanskega življenja. Ce pa vsi lepi opomini in nauki niso nič izdali, so mladeniči Orli sami prosili, aaj so izključi zapeljani mladenič iz njihove družbe. Očetom in materam je pa govornik živo predočit, kako lepo je bilo nekoč videti, ko se jy 40 mladeni-Če v-1 Or lov korporativno udeležilo svetega obhajila. Marsikatera mati, mar- sikateri oče, ki je poprej zrl v mladeniško organizacija z nekako nezaup-nostjo in z dvomom, sta iz lastnega nagiba nagovarjala svojega sina, da se vpiše v mladeniško organizacijo. Nadalje je govornik izvajal, da v naši organizaciji ni nobene stanovske razlike; pošteno srce in žuljava roka je najdragocenejši zaklad vsakega mladeniča, Mladini je treba vcepiti pokorščino do svojih roditeljev, do svojih dušnih pastirjev in voditeljev, in ravno pokorščina in železna disciplina jie ml|adeniču vojaku najbolj 'potrebna. Svaril jo končno mladeniče pred nezmernim vživanjem alkohola; osobito žganja naj se mladenič varuje, ker o-no zastrupi in zamori dušo in telo. Čestokrat so pripeti, da se mladeniči napijejo z alkoholom korajže, in v pijani korajži se potem prepogostokrat stepe* jo, da teče kri, a drugi dan jih pa o-rožniki v sramoto svojih starišev inv sramoto cele župnije lovijo in iščejo ter jih vklenjene v verige ženejo v zapor. Govornik je zaključil: Stariši, očetje in matere, pomagajte nam v našem boju, podpirajte nas, da bo vaša mladina vam v veselje in rad*ost, nam pa v ponos! Predsednik Mladeniške zveze, mladenič Zajc, je govoril; Preteklo je že več ko 50 let, odkar nam jo zaklical naš nepozabni in veliki Škot Slomšek besede: Slovenci! Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ, do zveličanške narodne omike. In te zlate besede se blestijo kakor svetle zvezde na sinjem nebu! Mladeniču je treba duševne izobrazbe, ker mladenič, duševno neizobražen, se kmalu potopi v valovih človeškega življenja; te prekmalu izgubi vero in narodnost, pozabi, da ga je rodila. slovenska mati in pozabi, da mu je sklepala nežne roke k, molitvi in ga učila izrekati večne resnice! Zatorej mladeniči! Izobrazite se s Čitanjem dobrih' 'katoliških Časopisov in knjig, ne pohajajte po gostilnah in plesiščih, bodite trezni, varujte se nezmernega vživanja alkohola, žgauje-pitja se pa ogibajte kakor smrtnega greha! Z.a g.Zjajcem je izvajala gdč. D r e v iz Arje vasi sledeče: V nobeni župniji ne sme manjkati Dekliške zveze, ki naj skrbi, da se Širi in oživlja duh krščanske in narodne zavednosti med slovenskim ljudstvom ter krepko izpodkopujo tla brezverskemu liberalizmu in štajerčijan-stvu. Dekliške zveze so velika in močna armada, ki Šteje na tisoče bojevnic, in ta armada naj navaja narod k krepostnemu, poštenemu življenju. — Zbrano v taboru S. K. S, Z. smo slovesno obljubile, da hočemo pod praporom Brezmadežne krepko in neustrašeno korakati. Obljubilo smo, da jo hočemo braniti pred vsakim napadom, da hočemo biti neupogljiva opora krščanski armadi mož in mladeničev za naše verske in narodne svetinje. In te obljube hočemo vestno in sveto držati. Dekliška zveza je vsikdar stala neustrašeno v bojnih vrstah' raznih političnih bojev ter pomagala dvigniti lovoriko Kmečke zveze. Marsikatera mladenka je znala pridobiti s svojim prepričevalnim navdušenjem novih pristašev, Za vse to pa jie •treba mladenki izobrazbe, ker brez izobrazbe nič ne doseže. Naše navdušenje za sveto stvar mora biti trajno in neizčrpljivo, kajti hipno navdušenje kmalu mine, če nima podlage v razumevanju in spoznanju Časovnih razmer, katero se pridobi pri predavanjih, s Čitanjem dobrega čtiva itd. Mnogo je že sicer mladenk, ki dobro razumejo svoje dolžnosti, a Še več jih je, ki jim je narodno delo deveta briga, ki se niti ne zavedajo, da so slovenske mladenke. Ne morem dosti poudarjati, da je mladenki treba pouka, kajti če hočemo biti politično in strokovno izobražene slovenske državljanke, poznati moramo tudi javno življenje. V hiši, v kateri vlada politično zrela, krepostna in razumna gospodinja, sta sreča in blagostanje doma. No morem pa dovolj svariti slovenskih mladenk pred pohajanjem po gostilnah in plesiščih. Mladenka, ki se rada na plesišču vrti, izgubi navadno-poštenje! Pridne roke, pa pošteno srce, naj bo naša dika in ponos! Dekliške zveze morajo biti strah nasprotnikom, zato veselo kličemo: Naj le sovragi trepetajo, Ko se zbira naša Četa, Nas s pogumom pa navdaja Živi Bog in vera sveta! Mladina štedi! Naslovni stavek prihaja Človeku nehote na misel, če opazuje našo slovensko mladino, kako včasi brezskrbno zapravlja težko zasluženi denar. Po nepotrebnem se izmeče denar za razen lišp, po nepotrebnem se zapravlja ob nedeljah in drugih prilikah za nesrečni alkohol. Samo, da je lepo in luštno! Zraven pa nihče teh nesrečnih sinov in hčera slovenskega naroda ne pomisli, da si s tem sam jamo koplje, ko podpira s svojim denarjem razne na^ rodne in verske sovrage. Veliko mladeničev in deklet se je že odvrnilo od slabe poti, a veliko jih Še tavamed nami, ki nočejo ničesar slišati o kaki organizaciji. Slovenci smo bili in smo deloma Še zaničevani in teptani od naših sosedov, a z lastno močjo smo se že precej dvignili politično in gospodarsko. Posebno naša politična organizacija je dobro razvita. Pozabiti pa ne smemo tudi na gospodarsko ojaČenje, katero edino nas bo politično še bolj oživljalo. In ravno na tem polju si moramo vzgojiti dobre, vstrajne delavce. Naša slovenska zadružna organizacija je že precej razvita. Skoro vsaka večja župnija ima že svojo posojilnico. A žalibog, opaziti je, da se naši fantje in dekleta veliko premalo zani- majo za denarne zavode. Ce drugega ne, vsaj podpirajte naSo zavode s tem, da jim donašate hranilne vloge. Saj je v sedanjem Času splošno znano, da si drugi težko kaj prihrani, kakor posli in mladi ljudje, ki hodijo po opravljenem domačem delu pomagat k sosedom. Mladeniči in mladenke, štedite in hranite svoj denar v domačih slovenskih zavodih! Ni vseeno, če vlagate svoj denar v lastne ali tuje, nemške zavode. Glejte, nemške hranilnice in i posojilnice uporabljajo del svojega Či-vstega dobička, ki jim ga pomagajo zbivati naši ljudje, v svoje narodne svr-He! Zato se le držite slovenskih zavodov in skrbite, da bodo tudi vaši sta-riai in sorodniki vlagali svoj odvišen denar tje, kjer se podpirajo slovenska podjetja. Kajti, več ko bomo imeli zbranega svojega kapitala v narodnih zavodih, večji ugled bo imela naša zadružna organizacija, lažje se bomo o-tresali tujega jarma. S tem pa pomagamo tudi lastnim ljudem! Posojilnica, ki ima dosti hranilnih vlog, bo tudi lažje pomagala potrebnim in skrbnim gospodarjem, da si za majhne obresti lahko pomorejo pri gospodarstvu. Ze šolarje bi morali st ariši navau jati, da vsak vinar skrbno hranijo in se tako učijo za poznejše življenje varčnosti. Se večjo skrb bi morali polagati na tc odrasli fantje in dekleta. Kitno mine brezskrbna mladost! Temu ali drugemu je treba , prevzeti gospodarstvo. Pridejo plačila, treba je denarja; a kje ga vzeti, Če si ga v prejš-njiji letih ni prihranil?! V prvem hipu si ne ve nič pomagati; povprašuje tu, vprašuje tam, predno mu kdo kaj razloži. Ce pa preje nosi svoje preostale zneske v posojilnico, sliši enkrat to, drugič to, pride na kak gospodarski shod, zanimanje raste in s tem tudi razumevanje zadružništva. Je pa še drug vzrok, ki ga pri tem ne smemo prezreti. Vsikdar je načelstvo v zadregi, Če prosi mlad gospodar posojila, ker ne ve, bo li znal gospodariti ali ne. Ce je pa sedanji mladi gospodar poprej nosil v hranilnico, mu bodo tudi pomagali, kajti to zahteva že hvaležnost in dolžnost posojilnice, da ga sedaj v potrebi podpira. Poleg tega ga poznajo kot varčnega človeka in mu radi pomagajo. Varčnost je pa tudi glavna sila, ki omejuje pijančevanje. Treznega človeka povsod spoštujejo, sme v vsako družbo, cenijo ga prijatelji in nasprotniki. Seveda nam je računati tudi z resnico: Kar se Janezek ni naučil, se tudi Janez no bo, Z'atorej le začnite slovenski mladeniči in mladenke že sedaj v mladosti varčevati! Vsak ud naših mladinskih organizacij naj bi se lahko ponašal s tem, da ima tudi on kaj v domači posojilnici, da tudi on. Čeprav z malim zneskom, pomaga trpečim in potrebnim ljudem svoje krvi. Drago Klenovšek. Zabava. Kako sem kozla jahal. Nikoli ne pozabim, ko je nekega večera pripovedoval dedek neki dogodek iz svojih otročjih lot. Kot mal otrok sem se temu Čudila, ker sein bila v svoji otročji domišljiji mnenja, da dedek ni bil nikdar drugačen kot tak, kakor sem ga poznala kot starega moža. Zato pač ne zabim, kako sem ga z ne malim začudenjem poslušala, ko je izpr e govoril: .,Ako vas zanima, pa poslušajte, kako sem kot Bletni dečak tu in tam napravil kako neumnost. Povedati vam hočem, kako sem kozla pasel. Na, mojem rojstnem domu smo imeli navadno precejšnje število glav goveje živine in konj, OČe se nikakor niso vdali materni volji, da bi pustili našo živino med vaško čredo v varstvo Crednikovega Jana, vaškega pastirja. Ko sem jaz vzrastel in še nisem bil za težje delo, v Šoli pa smo imeli samo poldnevni pouk, poverili so meni ta častni posel. Ker je bil pastir plačan za to službo, plačan sem hotel biti tudi jaz. To željo sem ponižno izrazil materi in ta očetu. Oče so znali, da imam na paši .veliko prostega časa, ker pa sem bil vkljub temu, da se nisem zanimal za šolske knjige, vendar še med boljšimi učenci v Šoli, so se u-dali materini prošnji in mi kupili lepo rejenega kozla. Bil sem posebno vesel takšne igrače. Učil sem kozla tekanja iu jahanja. A to mi je le-ta predobro plačal. Nekega dne me je čez dan precej zmučila vročina. Radi tega sem, ko sem popoldne pognal živino na pašo, sedel na drevesni štor ter začel dremati, Pa ker som kimal z glavo, porabil jo kozel priliko, meneč, da se Šalim,, ter se od daleč zaletel proti meni in me trknil v glavo, da sem zletel kakor sem dolg in širok čez panj na tla. Pa ne bilo bi me tako jezilo, da ne bi bila kravja sled za Štorom, kamor me je kozel vrgel. Tako pa me je pograbila jeza, da sem zgrabil kbzla, skočil nanj ter ga pričel jakati. Vodil sem ga po poti, ki vodi Čez strugo. Poženem kozla, čez brv. A kozel meneč, da je sam, je storil na koncu brvi kakor drugekrati. Par metrov, preden je pritekel Čez brv, skoči v stran, a teža mojega telesa je bila kriva, da je padel z menoj vred v vodo, 'Sreča moja, 'da sem znal plavati, kajti voda je bila globoka, da sva se s kozlom potopila v njej* Kozel je nekaj časa brbulil po vodi ter slednjič poprej splaval iz vode kot jaz. Nič bi ne bilo iz tega, samo da bi mo ne bil videl vaški pastir Jan, kateri je mojo in kozlovo nezgodo dal na veliki zvon. Vaščani so se Šalili z menoj, posebno oni fantje, kateri so bili vsako nedeljo gotovo v gostilni pri „Gregulju“, Ko so me neko nedeljo začeli zopet izpraševati, kako sem si pral suknjo v potoku, sem sklonil, , da jim pošteno zagodem. Za to sem hotel porabiti baš svojega kozla. Bilo je poleti, par tednov po onem prizoru, kateri se je odigral na savinj- ski strugi, ravno v nedeljo, ko so me poslali proti večeru mati v mlin, da izvem, če bo drugi dan lahko prišel z vozom naš hlapec po vreče zmletega žita. Pot me je peljala mimo gostilne „pri Gregulju“. Domov grede sem slišal vrisk, petje, kričanje in kletev pijanih pivcev v gostilni. Dobro sem poznal po glasu tudi naše vaške fante. Slišal sem, kako me je eden izmed njih iz gostilne sem začel zbadati radi kozla. Sklenil sem, da se še tisti večer maščujem! Bedel sem nenavadno dolgo oni večer, Večkrat sem šel ogledovat, če i-majo pri „Gregulju“ še luč. Ko odbije ura enajst, Čas strahov praznovernih ljudi, privežem kozla za vrv in hajdi. Šla sva proti gostilni. Žive duše ni bilo nikjer na potu in tudi pred gostilno ne. Pripognem veje od trte, zasajene pred hišo, tako, da so najbolj listnate mladike visele ravpo nad oknom. Primem kozla za sprednji nogi, ga postavim na okno in mu pomolim trdno listje, da bi ga jedel. Ni bilo treba dvakrat tako storiti, kajti kozel me je dobro razumel in sicer tako, da ni snedel samo onega listja, ki sem mu ga nudil, ampak začel je biti naravnost razposajen. Stegoval se jo nad oknom in trgal perje ter zdaj pa zdaj stopil na okno in žvečil. Pri takšnem delu ga nenadoma zapazijo pivci v sobi. Vsi naenkrat utihnejo ter gledhjo v okno, od koder se je videla pošast, ki je imela dva. roga, kosmat črn obraz, dvoje kakor oglje žarečih oči, brado in, dve črni nogi. Vrhu vsega tega pa jo Še ta pošast hlastala z gobcem in kimala pivcem v sobi! Gostje, prej tako glasni, postali so naenkrat mirni, upirajoči pogled v okno, od katerega se je videla pošast. „Bog nas je kaznoval!“ začenja najstrahopetnejši med njimi, „zato, ker smo le preveč kleli, vpili in razsajali, tor poslal samega, , „ Bog nas varuj, po nas!“ „Nič ne pomaga drugega kot molitev, da ga preženemo!“ nadaljuje drugi- Tretji pa gre proti škropilnici, ki je visela na ziclo pri vratih z namenom, da bi dobil blagoslovljene vode. A ta se je gotovo že pred desetimi leti posušila. Zato se je hudoval nad krčmarjem, kateri pa je ponižno povedal, da ima blagoslovljeno vodo v steklenici, ki pa je v kleti1; a Če se je že tam posušila, pa jo ima gotovo soseda Kolariča, pa da je njega groza iti po njo. Ni torej pomagalo drugega kot moliti. — 'Jaz pa sem pri drugem napol zaprtem oknu skrbno in z največjim veseljem opazoval med molitvijo te, naenkrat tako izpreobrnjene grešnike. Ko sem zapazil, da primanjkuje kozhi pod oknom tetinega listja, dona-Šal sem mu ga pod okno od druge strani, da je lahko nadaljeval svoje, za njegov želodec važno delo. Že so zmolili rožni venec, a hudir le še ni hotel oditi, „Nekoliko pa si le oddahnimo; jaz Že od j,vernih duš“ dan sem nisem toliko molil!“ začne oni potegun iz naše vasi, kateri me je najraje zbadal in me celo pital z nezaslužnim priimkom „Kozel! “ „Pa zakaj je rogač kar tiho? Bu! poglej ga no, kako ima žareče oči; kar groza me je; in pa kako nam predrzno kima! Brado ima tudi večjo in bolj Črno kot naš krčmar! Pa roge?! Odkar sem godec, se mi niso ježili lasje, kot danes! Pa zakaj se vrag, črni ne spravi? Saj smo vendar molili! Vidiš, vsega tega si ti krčmar kriv, ker nimaš blagoslovljene vode pri hiši!“ „Tiho bodi in nikar ne govori tako brezbožno, sicer se ga zares ne iznebimo; dajmo rajši naprej moliti!“ začne miriti krčmar. Ravno so se pripravljali, da bi v drugič pokleknili, kar prihiti urnih korakov gostilničarjeva dekla v sobo. Bilo je dekle 24. let, ter korajžno, da le kaj. Godec takoj pristopi k njej ter jej obljubi, da da za pet bokalov vina še tisti večer, a,ko je tako korajžna, da Pripelje tistega, ki stoji pod oknom, v sobo. „Pa kdo jo pod oknom?“ izprašuje dekla. ,„Moj brat je, a si ne upa sam v gostilno. Daj, bodi tako prijazna in pojdi ponj!“ Drugi pivci, dobro vedoč, da ga dekla Mina rada potegne, silijo va-njo ter obljubujejo vsak po nekaj bokalov vina. Dekle zares gre iz hiše, a jaz so hitro skrijem pod kozolec. Nekaj časa Ogleduje okoli hiše, kar zapazi Santa od fare, gledajočega v hišo, skozi okno. „No, Miha, pojdi no malo notri, saj je Jernač tudi tukaj! Pojdi! Jernač bodo nategnil harmoniko, a midva zapleševa „brzo-polko“, ali pa „mazurko“, tako, kot sva zadnjič!“ Toda Miha se ni zmenil za Mipo in njeno mazurko, ampak naprej pridno žvečil trtino listje in gledal v sobo» To je dekle vjezilo, Ker je bilo temno, je stopila bliže Milica in z besedami: „ne bodi vendar tako nobel“, ga prijela za ramo. A kozel se je dekle ustrašil, Hitro je spustil* kar jo imel v gobcu, stojni na tla ter jo z glasnim meketanjem pobrisal domov. Dekla j>a je od strahu omahnila na zid. A ko je spoznala našega kozla, je tlesknila z rokami, se glasno nasmejala ter hitela v hišo pravit, kakšnega brata da ima godec. Ko sem slišal, da prihajajo pivci iz sobe, sem jio tudi jaz pobrisal za kozlom domov. Drugi dan pa sem se v jiest smejal vaško m fantom in jih pomiloval radi njihove korajže. Samo temu sem se Čudil, da se o tem nič ne izve. Čakal sem samo prilike, kedaj jih bom lahko zavrnil» Ni bilo treba dolgo čakati, kar me začne zopet zbadati radi kozla e-den izmed najbolj gorečih* molilcev v gostilni „pri Gregulju“. Zdaj pa sem ga v navzočnosti več ljudi opomnil, kdaj da je letos največ molil. Ko pa me le-ta začudeno gleda, kot bi dobro ne slišal ali pa razumel mojega opornimi, mu razložim, da v nedeljo, ko se je zbal mojega kozla, katerega je smat-ral za, samega hudimana, To je bilo dovolj za vselej. Nikdar več mi fantje niso spodtikali mojega kozla. 198 — Tako sem jaz kot abecednikar in pastir jahal kozla in tako jo moral kozel potem mene maščevati. A maščevati sem se hotel tudi nad pastirjem danom, kateri je začel prvi trositi okio-li novico, kako sva' se s kozlom kopala, Ta fant je imel posebno veselje nad tem, ako je smel tu in tam s puško po-tihotapiti kakega zajca. Predobro sem znal za to njegovo slabost. Pa da bi ga izdal lovcem, se mi je fant vendarle smilil, ker sem predobro vedel, da vaški pastir Jan pride do mesa le takrat, kadar mu ga dado moja mati, ali pa kadar ustreli dolgouhega zajca. Zato tega nisem hotel storiti. Poslužit sem se nečesa drugega. Kadar sem brskal doma v podstrešju, vselej sem našel odrte ko_že domačih zajcev, katere so se sušile v podstrešju. Med tem, ko se druge dneve niti ozrl nisem na nje, so me začele zdaj posebno zanimati. — Neko nedeljo popoldan, prišedši iz cerkve od popoldanske službe božje, grem v podstrešje, vzamem eno tako kožo in jo pošteno nabašem z žaganjem ter zaši-jem. Da je zajec izgleda! kot posebno pitan, mi ni treba posebej povdarjati. Ker sem vedel, da bo pastir 'Jan zopet stikal za zajci, sem ga nesel na izora-no njivo v razgon, za bližnji gozd, kamor je Jana največkrat pripeljala pot. Mene je zanimalo, kako bo Jan streljal debelega zajca. Splezal sem kraj gozda na košato smreko, da bi me pastir Jan ne opazil, ter čakal lačen in žejen tatinskega lovca, kateri je imel to nedeljo popjoldne kot po navadi priti na lov, Že sem vsled prehude lakote in žejo hotel splezati z drevesa ter teči domov, kar zagledam, da dolgonogi par stir že prihaja. Puško je imel skrito pod rdečo suknjo, kakršno je navadno nosil. Torba pa, katera je nadomesto-vala lovsko, je bila iz domačega platna; sicer obrabljena, vendar pa Še rabljiva za lovca, kakršen je bil 'Jan. Visela mu je na vrvici, ter ga zdaj pa zdaj, kakor je že prestopil, udarila po irhastih hlačah. Pazljivo se je oziral sem in tje, da bi mu pač kateri izmed dolgouharjev ne ušel. Kar zagleda zajca za raz gonom. Oprezno se ozre okoli, stori par tihih korakov na njivo, vzame puško izpod suknje in ustreli. — Glasni pok! pok! se je razlegal od njive po gozdu in preglasil moj krohot na drevesu. Pastir 'Jan pa je z vzklikom: „bu! kako je debel, nocoj bo pa dobra večerja“, skočil v raizgon ter pograbil zajca in ga smuknil pod suknjo ter bežal v gozd, kjer se je ustavil pod smreko, na kateri sem sedel jaz. Tu začne ogledovati svoj plen, kar zapazi, da je zajec slep. Cim dalje ga ogleduje, tem bolj spozna, da ga je nekdo prevaril. Nekaj časa ga Še o-gleduje, toda ko se naposled iz napol zašitega zajca izsuje žaganje, zapodi ga par sežnjev od sebe ter godrnjaje dolgih korakov odide domov. Za ta dan som mu pač pokvaril veselje do lova. A Jan je bil siromak in večkrat lačen, zato se mi je smilil. Mati se mi niso mogli dovolj načuditi, kako da sem tisti dan prosil, da naj pošljejo pastirju 'Janu kaj za pod zobe, ko ga Še včeraj niti videti nisem hotel. Ker so vedeli, da sva si z vaškim pastirjem precej navskriž, so me pohvalili, Češ, da je to lepo od mene, da sem se že od mladosti navadil sovražnikom odpustiti, — Toda jaz nisem takrat prav delal, ker sem se nad sovražniki popreje maščeval koti pa odpustil! Tako je končal tudi za ta večer dedek svoje pripovedovanje. Žarite kresovi . . . I. Tiha noč je zazibala Zemljo v sanje in pokoj, A po hribih zaplamtelo Kresov žarnih je nebroj. Ti kresovi so pomniki Onih davno prošlih let, Ko solunska brata sveta, Naš osrečila sta svet. Jaz na vrhu hriba gledam Kak kresovi ti gore, Gledam kak mladostna lica, Vsa v veselju se žarć. Srca verna so zažgala Ognje žarne po bregeh, Svetu so na znanje dala: Veren rod je v krajih teh. Le žarite, le plamtite, Svetim bratom vi na čast, Mi pa v srcu si hranimo Kar sta nam podala v last. II. Dokler rod slovenski Biva v krajih teh, Naj žarč kresovi Po slovenskih tleh. Kakor ti kresovi Srca naj gorč, V ljubavi iskreni Domu plamenč L. Pod lipo. I. Dan je zadnjič vas poljubil in odšel od nje je proč, gledat v daljo bela mesta, morskih valov silno moč. In v vasico zapuščeno prišel je sanjavi mrak ; nebne lučke so vzplamtele, čuval jih bo siv oblak. Tam iz temnih lin zvonika zvon večerni zadoni; jaz sanjarim tam pod lipo, ki iz griča v dol strmi. Zašumi prastara lipa, veje zgrne nad menoj, kot otroku radovednem pravljic šepeta nebroj: II. Teman log stal je tu, stal nekdaj, poln miru. Le šepet belih brez plaval je čez in čez. In srnjak bistrook hodil je na potok. A prispel človek je, zdramil gozd — zrušil vse. Proč je log, jaz samb dvigam vrh še v nebb. Kmalu me piš zdrobi, padem jaz . .. padeš ti. . . III. Pač zemljanov že nešteto je hodilo tu pred mano, ali njega ne pozabim, ki je hodil danes rano. Bol v očesu, žalost v duši, trudno glavo je povešal, spel je težko proti cerkvi toliko, da ni opešal. I Ali glej, ko se je vračal iz svetišča mimo mene, bilo je oko radostno žalosti na njem nobene. Kaj ga neki ob prihodu je težilo in morilo! Kaj potem mu bol odvzelo ? Kaj mu zopet mir vrnilo ? IV. Bela cesta, bela cesta, kaj že gorskih si otrok odpeljala v dalnja mesta, kaj že vzela domu rok. Cesta širna, cesta bela kdaj privedeš jih nazaj, dosti je zanje spet dela . . . Ti molčiš — povej zakaj ? ? P. A Lahko noč. (Po poljski narodni.) Ko poljublja noč bregove, tihi mir nad zemljo plove, angelj božji ti takrat nas zaziblji v sen sladak. Varuj nas, ko bomo spali, da spet bomo zdravi vstali. V tvojo upamo pomoč, ljubi angelj: lahko noč! Novograjski Razgled f Anton Aškerc. V Ljubljani je dne 10.. junija v rabili jutranjih urah umrl slovenski pisatelj Anton Aškerc po kratki, mučni bolezni. Ranjki Aškerc je bil Štajerski rojak. Rojen je bil leta 1850 pri Sv. Marjeti v Rimskih toplicah. Leta 1880 je bil posvečen v mašnika in je služboval na več krajih kot kaplan in pro-vizor do leta 1808, ko je stopil v pokoj in se preselil v Ljubljano, kjer je postal mestni arhivar, v kateri službi je ostal do svoje smrti. Napisal je vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 samih pesmi, in sicer: Balade in romance letai 1800 in 1900 druga izdaja, Lirske in epske poezije 1800, Nove poezije 1000, Zlatorog 1004, Četrti zbornik poezij 1904, Primož Trubar 1905, Mučeniki 1900, ,lu-naki 1907, Jadranski biseri 1008, Akropolis in Piramide 1000 in Poslednji Celjan. Skupno z Ivanom Veselom je izdal rusko antologijo leta 1901, Poskusil se je tudi v dramatiki in izdal leta 1900 tri dramatične študijo. Nadalje imamo iz njegove roke še dva potopisa: Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. Brošura „Ali je Primož Trubar vpesnitve vreden junak ali ne“, je polemične vsebine. Aškerc je rad veliko potoval. Bil je večkrat v Rusiji, v Orijentu, na Balkanu in še drugod’. Vtise iz potovanja je opisoval in jih najdemo v pesmih in prozaičnih spisih. Anton Aškerc je bil pesnik p|o božji milosti. Njegovo ime je neizbrisljivo iz slovenske književnosti in bodo še naši daljni potomci častili v njem velikega pesnika. Skoda samo neizmerna, da ne moremo reči tega o vseli pesniških delili pokojnega. Kakor sta prvi dve knjigi lepi in vsebujeta neprecenljive bisere slovenskega pesništva, tako je potem pesnik zabredel in bi bilo o marsičem boljše za njega in za slovenski narod, Če bi ne bilo napisano. Aškerc je bil duhovnik. Toda njegov nesrečni značaj, v katerem je bilo nekaj upornega, njegovo premalo po svetu. zanimanje in poglobljenje v teologiČne študije ip versko resnice, njegova prevelika, ljubezen do raznih brezverskih učenjakov, vse to ga je zapeljalo na kriva pota. Začel je dvomiti mul verskimi resnicami in je že kot kaplan pri nas na Štajerskem prišel večkrat v nasprotja z globoko vero našega ljudstva. Prišlo je končno tako daleč, da ,,e uvidel, da je propad med njim in katoliškimi resnioami prevelik in leta 1898 je zapustil duhovniško službo ter odšel v Ljubljano. Tam je nekaj časa še opravljal duhovniška opravila, končno pa vse skupaj opustil in si pustil rasti brado. Kakor pa je izgubljal N ero in se potapljal v svobodomiselno brezverstvo, tako je pešala njegova pesniška m!oč. Anton Aškerc, kojega prve pesmi se odlikujejo.po krasnem, kakor iz kamna izklesanem jeziku, ki je pel s tolikim ognjem, zanosom in ljubeznijo do vseh'zatiranih, ki je znal tako živahno pripovedovati, da je naši najboljši pripovedni pesnik, je postal od leta do leta bolj dolgočasen in brez življenja. V njegovih pesmih ne najdemo nič več vzvišenega, lepega, ampak gola zabavljanja na katoliško cerkev in vsiljivo ponujanje protestantizma in zmedenega brezbbštva. Mnoge njegovih pesmi iz druge dobe že niso več nikako pesmi, ampak suhoparno rimana slaba proza. Umri je pesnik, osamljen in zapuščen od svojih liberalnih prijateljev, ki so ga prej vedno tako radi izrabljali v svoje namene, po težkih mukah. Duhovniku, 'ki je prišel k njemu, da bi ga sprevidel, je rekel, da je še čas. V zadnjih urah' so mu pa dali v roko sveti križ in umirajoči ga je gorko stiskal. Počivaj v miru! f Duh, svetovalec Josip Tombah. V Št. Petro pod Svetimi gorami je u-mr! v sredo, dne 26, junija, vlČ. g. duh. svetovalec in župnik Josip Tombah. Ranjki je bil rojen leta 1843 pri Sv. Juriju ob juž, žel. in jo služboval pri Sv. Petru od leta 1808. R. i. p.! — V avstrijskem državnem zboru je bila po večdnevnih razpravah sprejeta no- Vit brambpa postava. Novi zakon, ki pomenja velik preobrat v naši armadi, (ToIoÖa v prvi vrsti 21etno vojaško sliižbti, katere bo deležniji 85% vseh vojaških novincev. Druga važna sprememba, ki jo prinaša novi zakon, je zvišanje novincev od !2().015 na leto na I801.OOO. Prezencno stanje avstrijsko armade bo znašalo od sedaj naprej okoli 450.000 mož, kar približno odgovarja, številu avstrijskega prebivalstva. Naš državni zbor tudi drugače sedaj pridno deluje in bo rešil ravno v tel; dneh, ko boste dobili v roke to številko, še več važnih zadev. Koncem tetina bo Šel na počitnice, — Na, Ogrskem še vedno ni normalnih razmer. Grof Tlsza Še vedno kruto gospodari. Ogrski državni zbor je šel na počitnice. Imel je sicer zasedanje in seje, toda udeleževala se jih je samo vladna stranka. Vsem opozicionalnim poslancem, ki so bili ob priliki raznih škandalov, ki so se dogajali v pričetku junija v zbornici, izključeni od sej, je vojaški kordon pred parlamentom z,a-hranil vstop. Radi tega so izostali od Sej tudi vsi drugi protivladni poslanci. Troedina kraljevina Hrvaška ječi se vedno pod jjcruto roko krvnika Čuvaja. Radi 'Jukičevega napada se je vprizorila silna gonja proti hrvaškemu dijaštvu. Pozaprlo se je čez 100 dijakov, med njimi mnogo Še prav nedoras-llh, V zadnjih dnevih se je pa izpustilo razim lukiča in 16 dijakov vse na Prosto. Proti tem se pa hoče naperiti tožbo radi sokrivde pri poskuŠenom u-moru, radi Česar je obtožen Jukič. O-l:eta se nam „veleizdnjniški proces“ v drugi izdaji. — Priprave za evharističen kongres na, Dunaju so v polnem teku. Cesar z dvorom se bo udeležil Procesije v cesarskili galarvozovih. Pri-''cddev obeta biti nekaj nepojmljivega, tako (veličastna, kakor Še nobena te vrste. Tudi drugod po svetu, zlasti pri nas v Avstriji, se vrše priprave in se skuša na primeren način počastiti evharistično leto. — Iz italijansko-turške vojsko ni nič novega. Vlada nekam čuden mir, kakor mir pred nevihto. Za gotovo so lahko smatra, da vojska še ne bo kmalu končana, — Iz Albanije prihajajo vesti o novih vstajali. Upor se je razširil že na. vojaštvo, ki noče več služiti mladoturkom. — Na Portugalskem prihaja ena kriza za drugo. Prostozidarstvo je pahnilo deželo v najhujše nesreče, — V Ameriki se bije divji boj za predsedniško mesto. V taboru obeh glavnih strank, pri republikancih in demokratih, je prišlo do razdora. Republikanci so proglasili za kamliclata