Y 1 " Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2*— četrtletna . . „ 1*— Posam. štev. . „ 0-10 SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 4. V Ljubljani, dne 22. decembra 1909. Leto V. Organizovano ljudstvo si bo izvojevalo sredstvo, ki jih rabi v obrambo proti degeneraciji. Siina moč tiči v krepki in dobri izvedeni organizaciji. V stanu je ozdraviti najhujše rane, ki jih dela ljudstvu nebroj sovražnikov. J. S. Z. ima program jasen, smotri njeni so plemeniti. Ves neorganizovani proletari-jat hoče združiti na krščanskosocialnem temelju, temu proletarijatu izvojevati gospodarskih pravic, ter dvigniti mu duševno in strokovno izobrazbo. Razna so sredstva, s katerimi bo vršila svoj program. Najvažnejše sredstvo se nam zdi pač zdravstveno varstvo delavstva. »Zdravje državljanov je države najboljši zaklad.« To so krilate besede umrlega prestolonaslednika, citirane obilokrat in pa vedno bolj resnične. Težko je sicer ta kapital dobro in srečno upravljati, vendar je nič večje in plemenitejše socialne dolžnosti, kot je skrb za ljudsko zdravje. Živimo v dobi silnega socialno-zdrav-stvenega gibanja. Še niso nas dosegli valovi tega gibanja, kakor bi želeli. Molče in strme opazujemo velike boje proti raznovrstnim sovražnikom ljudskega zdravja drugod. Poizkušamo pač se vreči v te prijazno šumeče valove, ali žalibog, skoro ostane pri poizkusih. Manjka denarja, ali pa je začetek napačno zasnovan: kakršnakoli zdravstvena obramba naj sloni na ljudstvu samem, vsak drug temelj je za nič. Iz ljudstva je izšla protialkoholna obramba in na ljudstvu sloni ta obramba. Zato naj sodijo dvomljivci o uspehih te obrambe kakorkoli hočejo, resnično je, da že zdaj ni brez -uspehov. Misel protialkoholna živi v ljudskih masah in pojmi o veljavi in pomenu alkohola se od dne do dne bolj bistrijo. Naj bi prodrlo v vse oficijelne in neofi-cijelne ki’oge prepričanje, da nobena zdravstvena obramba brez voditeljev in borite-ljcv iz krogov delavstva samega ne bo Bog ve kako uspevala. J. S. Z. se hoče z vso vnemo posvetiti v prvi vrsti tudi socialno-zdravstveni obrambi. Najrazličnejše so oblike zdravstvene obrambe, mnogoktera so sredstva tej obrambi. Uporabljati vsa moderna sredstva za zdravstveno obrambo, v varstvo ljudskega zdravja bo J. S. Z. najvažnejša in najplemenitejša stran njenega dela. Dovolj bo dela, dovolj nezdrave so zdravstvene razmere našega delavstva, zato pozdravljamo v J. S. Z. tudi začetek velikega socialnega zdravstvenega gibanja. J. S. Z. stopi na čelo obrambi zdravja slovenskega ljudstva! O požrtvovalnosti tržaških liberalnih dam. Iz Trsta se nam piše od poučene strani: Tu pri nas imamo že deset takozvani zavod sv. Nikolaja, kojega namen je sprejemati na novo semkaj došla slovenska dekleta, ki se ne vedo kam obrniti ter jim preskrbeti kako primerno službo. Tudi brezposelne služkinje najdejo v zavodu za več ali manj časa potrebno zavetišče. Vsakdo uvidi veliko korist in važnost takega zavoda posebno v tako velikem obmorskem mestu, kakor je naš Trst. To so umevali Slovenci pa vseh pokrajinah in zavod precej radi podpirali. Največ podpore je dobival zavod od naše duhovščine, ali da se je zapasel tudi v ta dobrodelen zavod trhli liberalizem, ki pomeni smrt vsakega dobrega in resnega podjetja. Vodstvo zavoda in večina odbornic je popolnoma v službi tržaškega liberalizma. Duh »Edinosti« in »Slovenskega Naroda« se je v zadnjem času zelo udomačil v zavodu. O tem nas je prepričal zadnji občni zbor, ki se je vršil 12. t. m. Na občnem zboru je prišlo do burnih prizorov, ko so poštena dekleta zahtevala, da se odstranita iz zavoda oba gori navedena lista in sedanji liberalni odbor. Predsednica Ponikvar je rekla v svoje opravičenje, da je »Edinost« pošten list, ki ni bil nikoli proti veri ali duhovščini. Tudi ni nič slabega, če je morilca Ferrcrja pro- Nova doba. Leto gre h koncu. Brezplodno ni bilo to leto za slovensko krščanskosocialno delavstvo. Dvakrat je zborovalo, dvakrat je določalo smer svojemu bodočemu delu. Najvažnejši sklep je bil pač, ki ga je storil III. vseslovenski delavski shod. Sklep namreč, ki mu je naročil predsedstvo shoda, da izdela pravila za »Strokovno zvezo«. Nemudoma je predsedstvo šlo na delo in dr. Krek je v kratki dobi izdelal pravila J. S. Z. Mojstrsko so izdelana pravila, vsebujoča vse potrebe, ki jih ima delavstvo do modernih organizacij. IV. vseslovenski delavski shod se je spoznal s pravili, spoznal- z odborom in naravno je, da je vzbujenega širom slovenske domovine veliko zanimanja za jugoslovansko Strokovno zvezo. Novorojeno dete je sicer J. S. Z’., ali krepko in močno že ob rojstvu. Saj zdravniški izvid pravi, da jih ni patoloških znakov prirojene življenjske slabosti. Zato nas ne vznemirja, da so zafrfotale okoli novorojenčka raznobojne ptiče, skovikajoč s hripavim glasom srd in smrt! Iz nujne potrebe je izšla J. S. Z. Do sto tisoč trpinov proletarcev šteje samo Kranjska. Mogoče še več. In koliko jih je, govorečih govorico našo, razkropljenih po svetu, kdo ve? Razkropljeni po svetu, ustvai-jajoči bogastvo, a brez pravic in veljave in moči, ne vedoč drug za drugega, ne sanjajoč, kako silni in močni bi bili, združeni pod enim praporom, skupnih misli in ciljev. Razkropljene po svetu izrablja mali in veliki kapitalizem, pije jim telesne moči, uničuje moralne sile! In pravijo modri: Ljudstvo propada telesno in duševno. Pa naštevajo obilo vzrokov tej degeneraciji. Res je mnogo vzrokov tega žalostnega procesa, ali prvi in kapitalni vzrok je to, ker tava še ogromna večina proletarijata neorganizovana. Slava Bogu na višavah! V sobi si je Francika pripravljala obleko za jutrajšnji božični dan. Nocoj si je dala več opraviti nego za navadne nedelje, kar se samoobsebi razume, in ni se nam čuditi, da se je slednjič, ko je vse uredila, vsela vsa spehana na stol tik postelje, da se malo odpočije. Jela je premišljevati toinono in nehote vzbujali s° se ji tisočeri spomini iz minjajo-čega leta. Nič kaj ni bila zadovoljna z letošnjimi božičnimi prazniki. Da, — lanski so bili lepši, in Bog vč, če bo še kdaj take doživela. — Nesrečno se je čutila in vročo glavo je nagnila na mehko posteljo. Ni si upala dalje premišljevati žalostne usode, s solznimi očmi je vzdihnila proseče proti nebu, da bi se j,e usmilil ljubi Bog. Utolažila se je. Molitev jo je okrepčala, in sklenila je še enkrat ponižno stopiti pred očeta ter mu omečiti srce; tolažila se je, da bo slednjič vendarle privolil, posebno pa nocoj., na sveti večer. Vest ji ni ničesar očitala, da bi bila očeta tudi nehote kdaj razžalila. Vedno mu j,e bila pokorna, kakor le more biti pokoren otrok. roditelj,ennu Domači so bili že zbrani pri večerji, ko je stopila Francika v obednico. Molče se je vsedla za mizo. Vsi so bili nocoj posebno dobre volje, le ona ne. Vsak je vedel kaj novega povedati, a med vsemi se je posebno odlikovala stara Meta, ki je bila po smrti domače gospodinje njena namestnica in se je sploh malo bolj pobrigala za vse domače razmere. Slednjič je še hišni gospodar razsodil, kdo pojde k polnočnici in kdo ostane doma kot varuh, oziroma pri bornem dedu. Po večerji so se razšli posli. Meta je šla k sosedu. Le Francika je ostala pri očetu v sobi, da bi mu razodela željo. Čakala je ugodnega trenotka, da bi spregovorila, a nikakor ni mogla. Kar zastajala ji je vsaka beseda, katero je hotela izustiti. Slednjič jo oče sam reši zadrege ter jo pošlje k dedu povprašat, če morda česa želi. Kakor srna je poletela deklica; kako je rada ustregla očetovej zapovedi! »No, kaj pa si prišla povedat, Francika?« nagovori ded došlo vnukinjo. »Vidiš, tako je prav, da prideš k meni. Le bliže stopi.« »Prišla sem vprašat, če morda česa želite,« odgovori dekle. »Kaj pa ti je, da si danes tako žalostna in zamišljena, kar smiliš se mi, revica. Gotovo si bolna.« »O ne, oče, saj mi ni nič,« ga zavrne dekle tiho. »Pa Janez ti je v spominu, kajne?« »Oh, da, da. Kmalu bo leto, kar ga je oče odslovil. In vendar ni ničesar takega napravil, da bi bil zaslužil to sramoto.« In žalostna jame ihteti. »Potolaži se, ljuba,« ji prigovarja ded. »Bog bo že obrnil na boljše. Kedaj » pa zadnjič govorila z očetom o tem?« »Že dva meseca ne, oče. To pa veste, kako me je zavrnil takrat,« odgovori ona ter se vsede na stol. »Daj, poskusi še enkrat; mislim, da bo slednjič vendarle šlo. Sicer ga bom tudi jaz pregovarjal — saj pride menda kasneje sam gori k meni,« tolaži ded, ki se mu je dekle smililo, in ni videl čisto nič slabega v tem, da vzame edinak Janeza, ki ni bil sicer premožen, a bil je pameten in priden. Janez je služil celih pet let za hlapca pri našem znancu. V zadnjem času so si ljudje pripovedovali, da se domača hči in on precej rada gledata, kar je bilo tudi res. A kmet, zvedevši to, se razsrdi in pošlje Janeza od hiše, dasi nerad, ker mu je bil vedno veren posel. To je jako neprijetno zadelo mlado Franciko in ni ga mogra pozabiti. Kar spre- GLASILO slavljala. Gospa Ponikvar se je pospela do takega Ferrerjevega poveličevanja, da prekosi v tem pogledu tudi vsako liberalno gospo pri vas na Kranjskem, rekla je namreč: »Jaz nisem niti vredna, da bi takemu možu, kakršen je bil Ferrer, jermena na črevljih odvezala.« Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da se je odbor le redkokrat shajal na posvetovanja, zadnjega pol leta celo nič. Pač pa je prejemala gospa tajnica Maša Grom po 20 K mesečne nagrade, »ker se je morala voziti s tramvajem v zavod«. Res lepo gospodinjstvo! Blagajniška knjiga je bila težko čitljiva, zato so jo odbornice nekaj časa sem pa tja pehale. O starem dolgu 2000 K ne ve blagajniško poročilo ničesar povedati, vendar se ta vest trdovratno vzdržuje. Pri volitvah pa malo da ni prišlo do tepeža. Naših poštenih slovenskih deklet je bilo dvakrat toliko kot narodnih dam in njih privrženk. Zborovavke so bile ločene v dva tabora. Vsaka skupina je postavila svojo listo. Ker so pa narodne dame videle, da so v neznatni manjšini in bi pri rednem glasovanju gotovo propadle, so uprizorile po svojih zapeljanih dekletih tak vrišč, da ni bilo možno glasovati, kakor se spodobi pametnim ljudem. Večina na naši strani je bila očividna. Zato vzdržujejo naša katoliška dekleta veljavnost občnega zbora in veljavnost izvolitve svojega na občnem zboru predloženega odbora ter predajo zavoda. Vsa stvar je sedaj pri c. kr. redarstvenem ravnateljstvu v Trstu in čaka konečne rešitve. Kako se bo ta za naš Trst velevažna zadeva razvila, vam sporočim pravočasno. Podrobnosti z občnega zbora. Zopet se je pokazal nov dokaz ljubezni, ki jo imajo gospe do ubogih službujočih deklet, zato jih poštena dekleta tudi lahko spoštujejo in čislajo. Gotovo so bile najboljše gospe odločene za vodstvo dobrodelnega zavoda sv. Nikolaja, in vendar kako trdo srce imajo nasproti svojim gojenkam. Ko je pri občnem zboru predsednica hvalila hišni red in snago, nismo mogle molčati, in kako naj molčimo, ako ima marsikateri gospejin ljubček »Pinč« ali »Pudel« za oči brisati svoj robec, ki je z najfinejšim parfumom polit, tukaj ima pa od 30 do 40 deklet dve bri-salki, ki sta razvrsteni tako, da je ena v rabi, druga v perilu. Po raznih pasjih in mačjih klubih, kakor tudi v zasebnih hišah se skrbi, da ima žival čedno posteljo in da ni tistih malih živalic notri, ki bi ne pustile psu ali mački mirno spati. Me pa, ko smo omenile, da je posteljno perilo nesnažno in da je notri polno živali, ki ne dajo po noči mirno spati, se nam je odgovorilo: »To je malenkost, radi katere ni vredno, da se občni zbor moti.« Torej to je malenkost. Pridite, cenjene gospe, vlezite se v prav umazano posteljo, potem naj pa na Vas pridejo skočice in seničice, to se boste dobro odpočile, zjutraj se umijte in obrišite v isto brisalko, v katero se je že 39 drugih pred Vami obrisalo, poizkusite, Vam priporočam samo enkrat, potem morda ne boste več rekli, da je to malenkost. Predsednica je dalje rekla, saj to se lahko hitro pomaga; posteljo se sežge ali proč vrže, pa je dobro. Da, gospa predsednica, če hočete na svoje stroške postelje sežigati, jih le, na naše jih pa ne boste. Da, gospe so že navajene tako, da po- menila se je od onega časa. Nič več ni bila vesela in najraje je bila sama, da se je lahko prav srčno zjokala in Boga prosila, da omeči očetu trdo srce. Zdajpazdaj se je toliko ohrabrila, da je stopila predenj ter ga prav ponižno poprosila, da jej izpolni željo. A on jo je vsaki-krat, zavrnil. Čez dolga dva meseca je nocoj zopet sklenila poprositi očeta, kakor smo slišali. Povrnivša se od deda, čutila se je okrepčano in dosti jako, da se premaga. Z nevoljo jo je poslušal oče, in v prvi jezi jo je kar pahnil od sebe, češ, da ni vredna, da je njegova hči in vnukinja tolikih na daleč okrog čislanih pradedov. Oba sta umolknila. Oče si je prižgal pipo ter mogočno meril sobo s težkimi koraki, Francka pa si je zakrila s predpasnikom obraz in tiho ihtela. Dajte se vendar preprositi, ljubi oče, prosim vas!« je hči čez kaj časa nadaljevala in milo pogledal v očetov še vedno razburjen obraz. »Molči mi o tem, če ne . . .«, jo strogo zavrne oče ter ostro in zapovedovalno pogleda. »Kar enkrat rečem — velja in — ko- vsod razmetavajo, po gledališčih, plesiščih, slaščičarnah, a vse to hočejo pri poslih prihraniti, potem pa še hočejo, naj se jim roka poljublja. Za ves ta nered in nesnago so pa še hotele, naj jih iz prevelike hvaležnosti še enkrat v odbor volimo, a so se opekle, zato jih je pa tudi razjezilo, same niso vedele, kako bi pokazale svojo moč. Zatorej so naj-prvo, ko smo jih me pozivale, naj odstopijo iz odbora, rekle, da odstopijo. A hitro se jih je lotilo kesanje, kakor nekdaj kralja Faraona, ko je Izraelce spustil iz sužnjosti in jo je takoj udrl za njim, kjer je potem v morju storil svoj žalosten konec. Torej le za toliko so odstopile, da smo me predlagale svoj odhor, nato so že priletele in nas ločile na dve strani; me smo bile na zadnjem desnem koncu, one v ospredju na levem koncu. Ko so pa videle, da imamo me veliko večjo večino, jim je postalo tesno pri srcu, zato so hotele, češ: »Občni zbor ni bil prav sklican, torej ne moremo danes končati, bomo danes osem dni končale«. Na našo zahtevo se je moral končati, a kako, na našem desnem koncu so ugasnile luč, da se nas ni preveč videlo, in trdile so v enomer, da je večina njihova, smo zahtevale, naj le po listkih voli, kar se nam ni dovolilo, predlagale smo, naj se glasovi štejejo, kar bi se lahko hitro zgodilo, ker smo bile na dva konca razdeljene, a tudi tega nam niso dovolile; one so že vedele zakaj. Gotovo so njihove oči drugače videle, kakor je njihov jezik govoril. Tudi se nas ni pozivalo, naj glasujemo za svoj odbor, samo vprašale so, katere ste za stari, vzdignite roke, da bi pa vprašale, katere ste zoper stari odbor, ali katere ste za novi odbor, ta beseda jim ni hotela iz ust. Ko so pa Ferrerovke glasovale za svoj odbor, smo si pa prav lahko predstavile barcelonske sodruginje, ki so s svojim vpitjem onemogočile vsak drug govor. Stale so na odru po stoleh in klopeh, z vzdignjenimi rokami vpile in nas ven podile. Ena gospodična učiteljica si je po svoji izobrazbi vzela toliko prostost, da nam je osle kazala, in eno izmed, naših udaidla, menda so od nas hotele izzvati pretep, da bi’ se reklo, kakšne smo Marijine hčere, a jim nismo šli na lim. Me če smo služkinje, vendar imamo več izobrazbe, kakor dotična učiteljica, in tudi več, kakor zavodova predsednica, znana častilka Ferrerjeva,, katera je svoje darilo, ki ga je dobila ob 251,etnici, nesla k ocenjevalcu, da je izvedela,, koliko je vredno, ker od nas nobena ne stori, ako kaj dobi od svoje gospe. Krvoses kapitalizem. Vevče. Dolgo časa smo molčali, a zdaj naj bo konec temu, ker mislili smo, da se bo stvar dala mirnim potom poravnati. A ker pa temu ni tako, povemo vsemu svetu odkrito, da se pri nas ne godi tako, kakor se splošno misli. Naj navedem nekaj dokazov. Zakon o nedeljskem počitku govori, da mora polnih 24 ur počivati delo pri strojih ob nedeljah. Toda tega pri nas ne poznajo,, ko papirni stroji delajo vsako nedeljo do 8. ali 9. ure, večkrat še delj. Potem se morajo še stroje osnažiti in pripraviti za prihodnji dan, tako da gredo delavci dostikrat popoldne domov. Zakon tudi določa, da se mora nec besedi! Sploh pa sem ti že večkrat rekel, da si ga izbij iz glave. Moja očetovska dolžnost in skrb mi ne pripuščata, da bi jemala takega berača-pritepenca.« Hči se ni mogla vzdrževati, da bi ne zavrnila očeta radi razžaljivih priimkov na Janeza, in vsa objokana jame očeta prositi in obenem prepričevati, da Janez gotovo ne zasluži tega psovanja in preziranja, da ni nikakov pritepenec, ampak da je pošten človek, da, da mu ga v tem oziru ni para v vsej fari. »Bodi, kar že hoče, tega mi nikdar ne vzameš in — konec besedij,« ji reče oče kratko in osorno ter odide trdo stopaje iz sobe. Dobro je čutil mož, da je razžalil s svojimi nepremišljenimi besedami mehki hčerin čut, — da je govoril proti svojemu prepričanju, a preklicati vendar ni hotel ničesar; bil je preveč ponosen na svoje ime in ugled, katerega je vžival pri sovaščanih. Ni si mogel domišljevati, da bi mogla biti hči bogatega kmeta srečna z ubogim hlapcem, da, zdelo se mu je kar nenaravno, da bi ga vzela. Tako in enako premišljujoč je hodil po hiši tje in sem in se slednjič napotil v spalnico k očetu. dati delavcu toliko prostega časa, da se udeleži dopoldanske službe božje ob nedeljah, a pri nas se delo nalašč tako razdeli, da se do šestih ne more zgotoviti. Potem pa pravi neki gospod, da se mora to izdelati. Poizkusili smo že vse, da bi to preprečili, a ni je oblasti, ki bi si drznila to kršenje zakonov preprečiti. A to našim gospodom še ne zadostuje. Ni jim zadosti, da se je do zdaj delo vedno pričenjalo ob ponedeljkih ob štirih zjutraj, mesto ob šestih. Zdaj zahtevajo, da bi se delo pričelo že ob nedeljah ob 6. uri zvečer. Delavstvo je zato zelo razburjeno. Če ne bo šlo drugače, bomo morali stopiti zopet v stavko, ker slabše se nam vendar ne more goditi, kot se nam sedaj. Včasih se je delalo 2000 do 3000 kg papirja na 12 ur, sedaj se ga izdela do 11.000 v dvanajstih urah. Ako pomislimo, da je treba prebiti ljudem tu v grozni vročini, ki presega dostikrat 36 stopinj, potem mislim, da smo upravičeni, da se nam pusti vsaj nedelja cela v počitek. Izjavljamo pa odločno, da si nedelje ne pustimo vzeti in naj si tisti kunštni gospod ta načrt le iz glave izbije, sicer pa že ve, kaj ga čaka. Delavci, na vas pa apeliram, da se tesno uklenete svoje organizacije ter se pripravite na boj, ki nam preti v kratkem. Nečuvena lumparija v veški popirnici, kateri smo prišli šele v zadnjem času na sled, ki se pa godi že delj časa. Ako smo plačani na dan, se nam trgajo doklade, ako pa delamo na akord, se nam pa po dva odstotka odtegne. Tako na vsakih dvanajst dni ogoljufa tovarna delavstvo za okroglo 24.000 do 28.000 kg papirja, od katerega ne plačajo delavcem niti vinarja zaslužka, katerega tako krvavo zasluži. Pa naj bi to že bilo, ko bi bili naši gospodje v resnici tako varčni. Ko pa vidimo, kako ljubljanski Nemci »hajlajo« v tovarniški restavraciji in se potem na tovarniške stroške vozijo domov. Gorenjo lumparijo nam izpričuje neki uradnik, ki je rekel, da je že veliko sveta videl, a takega počenjanja, kot tu, še ni videl. Povedal je nadalje, da se vse veselice v restavraciji plačujejo z delavskimi žulji. Vsi izleti ljubljanskih Nemcev se kolikor toliko plačajo iz tovarniške blagajne, kakor tudi razne luksus-vožnje. Ko ta vsota naraste do gotove višine, se lepo napiše na delavske liste toliko rdečih ur, kolikor jih je treba v pokritje tega primanjkljaja. Ta lista se pošlje na glavno vodstvo na Dunaj, ki te rdeče ure seveda potrdi, ker misli, da res delavci toliko zaslužijo in vsled tega tudi neče slišati nič o izboljšanju plač, ker so tam zaslužki delavcev v veliko večjih zneskih zaračunjeni, kot so pa v resnici prejeli. Delavcem se v pisarni diktira, kako visok sme biti njih zaslužek. In to se vse godi pod vodstvom gospoda ravnatelja Tittelna, o katerem smo toliko dobrega čuli iz Gratweina. Toliko za danes. Ako ne bo pomagalo, bomo pa prihodnjič zapisali močnejše zdravilo. Vun z našimi pravicami! Mojstrana. Malokdaj dobite ^ak dopis iz našega kraja, zato je treba, da se zopet enkrat oglasimo v Vašem cenjenem listu. Bližajo se nam občinske volitve, potreba bo- »Da bo tudi kak moški doma,« reče med drugim kmet, pa ostane tudi stari Polaf. »Saj se vama z Meto ni menda bati dosti, kar Bog obvari, da bi se pripetila kaka nesreča.« »Že prav, že prav,« reče zadovoljno ded, »pa ga pošlji kar gor k meni, da mi ne bo dolg čas, saj spati tako ne morem.« Kmet mu prikima in hoče oditi. »Čakaj, Jože, še nekaj,« hiti ded, »zakaj pa tako surovo ravnaš s Franciko? Uboga deklica se mi kar smili. Čemu bi ji ne ustregel ter je ne dal Janezu, saj je pošten pa priden fant?« »Takih budalosti ne morem poslušati,« reče kmet, prijemši za kljuko, »tega nikdar ne pripustim, da bi prišel ta hlapec kdaj pod mojo streho, ne, ne!« »Počakaj malo, poslušaj me!« začne ded zopet. »Kar nič! Jaz sem ji že drugega izbral, ki mi bo prinesel kaj prida k hiši, ne pa tega, ki ga ni drugega nego zgolj beračija,« reče jezno sin. »Za božjo voljo, poslušaj me vsaj! Ti mu očitaš beraštvo, ne gledaš pa na njegovo notranjost, na plemenitost duše, katero je že nekaterikrat očitno pokazal; ni ti mari nje- de oddati glasove, ali pa volitve se vzdržati. Ako se volitev'vzdržimo, je naša nemarnost. Že sedaj smo delavci v ti občini glavni faktor, ker plačamo dosti davka, kaj bomo pa žele potem, ko bo nov občinski volivni red sankcijoniran. Dosedaj se ni brigal za nas nihče; zdaj, ko so volitve pred durmi, se pa nam smehljajo vsi, tako tovarniška, kakor kmečka stranka. Odločujemo pa delavci, kdo bo imel župana, ker oni dve stranki dobita vsaka en razred. V tretjem pa delavci odločujemo, na katero stran se mi podamo, tam bo zmaga. S tovarno nam ne kaže iti, ker kapitalist ne skrbi nič za delavce. Saj ni pri nas vpeljan niti fond za starost in onemoglost, kar smo delavci zahtevali v začet-ku, ko se je tovarna ustanovila. Vodstvo tovarne je reklo, v dveh letih dobite, a od tega je že minulo petnajst let, pa še ni nič in nič ne kaže, da bode. Za stanovanja tudi nič ne skrbi. Kmetje so pa dosedaj mislili, kaj nas briga delavstvo, ter tudi nič niso za nas storili. S kolodvora v Mojstrano smo delavci brv zgradili, treba je poprave, ker jo je že polovico voda vzela. Občinski odbor je sklenil, da jo bode popravil, pa čaka rešenja, kakor stari očaki pred peklom. Zato delavci upravičeno omahujemo, kateri stranki bi oddali svoje glasove. Glavni vzrok je pa, da se nam tako godi, ker nismo nič organizirani. Sedaj šele čutimo, kako bi bila potrebna med nami stanovska in politična organizacija, ker nam že voda v grlo teče. Težko bode nam oddati glasove, čeprav vemo, da mi odločujemo, v kakih rokah je prihod-njost občine. Nismo pa vsega tudi sami krivi, temveč zastareli občinski volivni red. Zaradi naših žalostnih razmer hrepenimo po novem občinskem volivnem redu, kateri je bil že sklenjen v deželnem zboru, ter še ni sankcijoniran. Ako bi bil že danes potrjen in veljaven novi volivni red, šli bi z veseljem na volišče, ne zmeneč se za tovarniške niti za druge policaje, kateri bodo ušesa nastavljali, komu bodemo oddali glas. Naj za enkrat izpadejo volitve kakor hočejo, to povemo vladajoči gospodi, ki je sedaj vladala, samo to dobo nas boste še izrabljali, potem vam odzvoni za vselej. Mi delavci pa ne smemo več samo to misliti, ke-daj je treba na šilit, ampak delajmo na to, da se v kratkem organiziramo. Potem bodemo. mi odločevali pri vsakih volitvah. Zunaj tovarne ne bomo več v nobenem oziru zavisni od naših delodajalcev, ter šli po svoji poti in v svojo korist čvrsto naprej. Sava. Mnogoteri delavec, ki je pustil pri naši tovarni delo, moral je pustiti tudi .glasom pravil bratovske skladnice svoje mesečne doneske istej, ako je imel že čez 100 kron vplačanega. Seveda je bilo to v veliko korist bratovske skladnice. Naenkrat se je pa to obrnilo, in sicer bo vsak delavec, kateri zapusti delo, dobil po preteku enega leta te doneske izplačane. Mislili in ugibali smo, kdo je to povzročil, ter ga blagrovali kot prijatelja delavstva, kajti kdor gre proč, ima rad svoj denar, kaj mu mar potem bratovska skladnica. Pa glej! Naši socialni demokratke so se oglasili, češ, glejte, mi smo vam to naredili. No, prav lepo, vendar enkrat nekaj, smo si mislili. Sedaj smo pa izvedeli, da je rudarsko sodišče razsodilo ob nekej priliki, da delavec, ko zapusti delo, dobi tudi omenjene doneske izplačane. To- -gova železna volja in neustrudljiva delavnost, ki je več vredna, nego tisočaki. Kako je lepo od njega, da ga vse spoštuje kot človeka, ki je, kakor se spodobi; pa kaj bi ti pravil, saj veš sam dovolj o njem, in mislim, da ga do dobra poznaš.« , Hudo so zadele dedove besede moža. 1. da oče resnico govori, a ni se hotel udati temu prepričanju. A vendar le ni hotel nadalje ugovarjati očetu, in sicer vsaj iz spoštovanja do njega ne. Voščil je očetu na kratko lahko noč in je odšel. Med tem se je holj in bolj bližal čas odhoda v cerkev. Odvabilo je že drugič, in domači so se jeli odpravljati na pot, ki je bila do cerkve dosti dolga ter vodila z gore, kjer je stala naša vas, v dolino. Pot sama na sebi ni bila niti poleti dosti vredna, tem manj pa po zimi za časa snega, burje in zametov. Tudi je bilo tik poti nevarnih prepadov. A predno je Francika odšla v cerkev, skočila je še enkrat v sobo k dedu ter se mu priporpčila v molitev. Nato sta odšla z očetom.« rej ne mi in ne vi niste tega povzročili, ampak sodišče. Da ste pa pograbili ravno socialni demokrat je za to sredstvo za vašo umazano agitacijo, ni nič čudnega, ter le kaže, na kako trhlem temelju sloni vaša namišljena moč. Dokaz, da se morajo laži posluževati, da bi si pridobili kaj veljave na Savi. A l&ž ima kratke noge, v tem slučaju jih pa sploh ni imela. Sodrugi, nikar vsake reči precej v svojo korist in agitacijo ne izrabljajte; ko se izkaže resnica, ste le vi sami blamirani. Vprašamo vas tudi, ali je res naš tovariš Krive »Obmann« bratovske skladnice, ker je on pri volitvi največ glasov dobil? Pričakujemo pojasnila, da ne bodete ljudi za nos vodili. Sicer je pa to tudi nevarno, da se zopet ne blamirate. (Konec prihodnjič.) Okno v svet. ZGODOVINSKI TRENUTEK. Ljubljana, pred božičnimi prazniki 1. 1909. Minula sobota in nedelja ostaneta zapisana z zlatimi črkami v povestnici naše avstrijske domovine, a še z lepšimi, diamantnimi črkami v slovenski povestnici. Mala stvar se je napravila, ena postava se jc skovala v državnem zboru, bi rekel eden ali drugi. Res, samo mala postava se je sklenila. A ta postava je velikanskega pomena, ker omogočuje, da bo državni zbor lahko deloval v korist svojih volivcev. Obstrukcija v državnem zboru je trajala dvanajst let. Tisti nemški poslanci, ki so vedno psovali Slovane, kadar so obstrui-rali, so sami uvedli v avstrijski državni zbor obstrukcijo, in sicer 1. zato, da vzdrže nemško premoč proti avstrijskim Slovanom, in 2. da preprečijo postavodajalno delo ljudstvu in osobito delavstvu v korist. Takozvane nemške svobodomiselne stranke zastopajo večinoma koristi velikih bogatašev, delavskih izkoriščevalcev. Narodna nasprotstva izrabljajo zato, da kolikor morejo zavirajo take postave, ki bi koristile ljudstvu. Zgled nam je n. pr. socialno zavarovanje. Potrebna, nujna stvar, a ne gre in ne gre naprej, ker zastopniki site gospode mečejo polenčka pod noge. Davno že je bilo 'Znano, da sedanji par-don, stari zbornični opravilnik, zadržuje delo za ljudstvo v državnem zboru. Pisalo in naglašalo se je po listih, kako potrebno je, da se opravilnik izpremeni. A tisti, ki so naglašali, kakšna coklja rednemu poslovanju je stari poslovnik, niso imeli korajže, da nastopijo za poslovnikovo izpremembo. Socialni demokrati so ji tudi dolgo, dolgo nasprotovali. Korajžo, da vlože predlog o poslovniko-vi izpremembi, so imeli naši poslanci, »klerikalni« poslanci »Slovenskega kluba«. Načelnik S. L. S. dr. Šušteršič je izbral pravi čas, dr. Krek je vložil nujen predlog, naj se zastareli poslovnik izpremeni. Česar bi ne bil nihče pričakoval, se je zgodilo. Zbornica je sklenila z velikansko večino, da se poslovnik izpremeni tako, da se onemogoči obstrukcija. Zasluga poslancev »Slovenskega kluba« je, da je sedaj odpravljena tista coklja, ki je v zbornici ovirala vsako redno delo. Ne bomo hvalisali dr. Šušteršiča, ne bomo slavili dr. Kreka, ki sta v tem slučaju storila več kakor svojo dolžnost. Bodočnost pokaže, da zgodovinskemu trenotku poslov-nikove izpremembe sledi uspešno delo za ljudske koristi. Krščansko socialno slovensko delavstvo je hvaležno poslancem »Slovenskega kluba« za lepo božično darilce, ki so ga poklonili ljudstvu s svojim modrim, previdnim nastopom ob pravem času za koristi ljudstva. Moderno izkoriščanje. V Bruslju je umrl 17. t. m. v visoki starosti belgijski kralj Leopold II. Njegovo vladanje, njegovo razkošno življenje nas ne zanima, kakor tudi ne škandalčki, ki so jih z veliko slastjo ob njegovi smrti objavljali razni listi. Zanima nas rajnik le v toliko, ker so se ob tej priliki oživili spomini, kako si je nabral rajnik svoje ogromno premoženje. Rajni kralj je bil namreč osebno zelo bogat mož. A njegovega premoženja se drži kri, se drži zatiranje, se drži izžemanje revežev. Mož si je pridobil v Afriki velikansko državo; Kongo ji pravijo. Prodal jo je, ko jo je pošteno izmozgal, belgijski državi. Evropci vedno naglašajo, koliko dobrega store, kadar spravijo pod svojo oblast kako pokrajino, v kateri bivajo divjaki. A ravno izmozgovanje ubogega zamorca po zaupnikih Leopolda II. v Kongo državi kaže, kakšna je moderna kultura. Zamorce so Leopoldovi zaupniki neusmiljeno zatirali, jih izmozgavali. Zamorci so morali dajati kralju slonovo kost in kavčug. Gorje mu, kdor tega storil ni! Roko so mu odsekali, ga neusmiljeno pretepali, zažigali jim hiše in jih grozno mučili vse v znamenju modernega napredka in olike. Eno najžalost-nejših poglavij prosvitljenega 19. in 20. stoletja je izkoriščanje zamorcev v Kongo državi. Kako nasprotje! Beriči pobirajo pri zamorcih kavčuk in slonovo kost, jih pretepajo, neusmiljeno mučijo, kralj pa kupuje palačo za palačo in se — moderno zabava v Parizu in Italiji, povsod, kjer se zabavajo evropski in ameriški bogati lahkoživci! V Cvitavi na šleskem je zdravnik dr. Tauter neko delavko, ki ji je zob izdiral, brez vzroka oklofutal in jo je povrhu še surovo ozmerjal. Na zahtevo krščanske strokovne zveze je prišel v disciplinarno preiskavo in bil za ta čas odpuščen. V mestu Krakovu na Poljskem se je zidala hiša za delavska stanovanja, in sicer za katoliške delavce. Stanovanj je osem; obstoje iz kuhinje, dveh sob in kleti. Vsako stanovanje stane od 8 do 17 kron na mesec. Takih stanovanj je v Krakovu sedaj že nad 500. Na Francoskem je izdala vlada tekom petih let za popravo neke stare zofe guvernerja otoka Madagaskar nič manj kot 22.000 frankov. Delavstvo pa stradaj! Priporočamo našim rodbinam KOLINSKO CIKORIJO. Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FL0RIAN“. Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomif, ki je zamin kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: ,,FL0R1AN“, Ljubljana. Ponaredbe kaznive. . fl. ŽIBERT 'A ‘ LJUBLJANA i H jS PREŠERNOVA ULICA S PRIPOROČA SVOJO.VELIKO g ZAL0Q0 ČEVLJEV §[ M DOMAČEUA IZDELKA. f£m\ Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup Vsledfega gledani edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene. ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvaninega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: Pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena ulica V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi — Pazite natančno na ozsr — [f imenovane tvrdke? Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto r 50 °/o prihranite ■ stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete 83 SLADIN 83 Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno vlekami irilKOGZjf zraven rotovža VLJIIOIJ ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Iruštvo v Ljudljani Kongresni ifj JI. 19 reS- zadruga z om. por. Kongresni trg SL 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12, ure po «3/«°/g, to je: daje za 200 kron 9 kron ~—- 50 vinarjev na leto. ------ Druge hranilne knjižice se sprejemajo k®t gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni daveh plača Hranilnica sama. HaisiiumeiSa pmua u Meni*. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik R. Sušnik L i* podpredsednik. Velika zaloga! Nizke cene! r Radi velike zalege znatno znižane cene!!! Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenja mom gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike - Priporoča se z velespoštovanjem L, Ljubljana, Mestni trn 18 E==3SHP==3E= Gričar 4 Iflejač ■ n ■ ■ n«, as ki Ljubljana PmE&mm® ulica praparocsaSa surofgs nafoefijo zalogo izgotovljenih obM gospode, dečke in otrobe :: KOUDSti " | u komfelfeciji z® dame Pozor slov. delavska društval kupujte svoje potrebščine priznani inp^in popošljivi domači manufaktuimi trgovini JAHKO ČESNIK r-—t-v-t—(p^i češniku) r-nri -j LidUBLuJA^A Liinganjev/a uliea~ Stritarjeva uliea v kateri dobite vedno v veliki izbeid naj« novejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. ■ — Cene najnižje. ===== M 1“ Ml Pii. ni i Hilli HMm in ime ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica •10 vin , 0 steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin. Mazilo zoper pege, lonček 1 K. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala Škat-liica 50 vin., večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin. Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 0 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 .vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 00 vin, in 4 krone 80 vin. Zclcznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin , velika 1 krono 00 vin. Edina in najkrajša črta v Ameriko! a\ (A Y) \£> HHVRE NEW-YORK francoska prekmorska družba. Veljavne vozne liste (Siflcarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amer.ke v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ■ ED. SMflEDfl *-■... oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«. Halna v last iajiEčja Izbira raznovrstneja blasa kot: Menil nllet inniein iziella, vela iztiri llelnloi in eni, vnel vnlilnsli Dimila, perila, ovratnie, ničtim m izseliente, srebnil nr in »n-j ričie in isti jalinteiijil preinelov pripiroeam BSSSSBSBg Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K. Hajboljša. najslgurnejša prilika za Stedenje 1 \UHt2W2HUn ttST Lastna glavnica kron 420.537-92 j LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo —■■■■■ ■ Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo 4VI» brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih