Št. 32(1513) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 10. avgusta 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V? kozarec z vodo -
Pijavic Ivan Virant je 'od*** vsem z vodo iz novega v°da. (Foto: Železnik)
^ Poslabšanja (Okujemo. 3 času se b( jJevne plohe Vstopoma
Deset novomeških slikarskih dni
1. do 10. avgusta je v Novem mestu ustvarjalo deset slovenskih slikarjev — Pokrovitelj 8. dolenjske slikarske kolonije Novoteks — Jeseni še razstava
Danes se je z dopoldanskim ogledom tekstilne tovarne Novoteks ter popoldnaskim piknikom pri Gospodični na Gorjancih zaključila ^ma dolenjska slikarska kolonija. Od torka, 1. avgusta, je v Novem i*j ^tii in njegovi okolici ustvaijalo deset slikarjev, ki so mestno , # *"*itekturo, dolenjsko pokrajino in ljudi prelili v časovno trajnejšo lis1; j® izrazitejšo govorico likovne umetnosti. Kot že vsa leta nazaj je * “Jonijo vodil ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec,
■ f jjj r°viteljstvo ter z njim seveda stroške pa je tudi letos prevzel
aiii °^nJ* dolenjski slikarski kolo-jJ1 s° ustvaijali: Berko Berčič iz tofa ^°*ce’ ^ure Cihlarž iz Porto-j4T’ Lojze Čemažar iz Ljubljane, ieU? ^®^ner ^ Škofje Loke, Gabri-/»Umek iz Stične, Tomaž Kržiš-
nik
^*rov> Milan Rijavec iz GakJ??6* Nejč Slapar iz Kranja,
prvikrat tudi naš rojak z one strani meje Vladimir Klanjšček iz Števeija-na v Italiji.
„S takšnim izborom smo zadovoljivo predstavili slovenske likovne ustvarjalce. Izbor je morda drugačen od prejšnjih v tem, da ni nastal na osnovi vnaprej zamišljene predstave
»jela
Žugelj
Ljubljane
llfl »etos •/>*VJALNI KOTIČEK OB CESTI - Slikarji, ki so ustvarjali v Djjjj nJ* dolenjski slikarski koloniji, so si poiskali svoje kotičke in v P nemoten ustvarjali, četudi je bilo izbrano mesto tik ob zelo etni cesti, kot je primer s slikarko na posnetku. (Foto: MiM)
ja praznik tokrat voda
 prazniku KS Tržišče vodovod v Pijavicah
- Vas*ca Pijavice, v KS Tržišče
sevnišld občini, ima trenutno Efnih vseSa 16 hiš. Od I >5/^ J« k novem ' toliif«0 pristopilo tudi prav ^»gospodarjev.
‘*Uočii meseci se jih je trinajst skup-r,0,’- C*a Pr*stopijo k vodovodni Vjs?dra ^detiče »n potegnejo v 4ev„j '®Vo Pitno vodo. Nadvse priza-hancp ^^‘'.Hik gradbenega odbora tisoe k ?1'*1 ie 23 to delo imel vsaj r,°stnc"	potov. Ob slav-
en tm trenutku je nastarejši obr latofij? Va?i 75-letni Ivan Virant Ta kozarec čiste vode. «%p“elovna zmaga je bila hkrati »e skn P°^astitev praznika krajev-Wirfn°Sti tržišče, ki ga slavijo v fažjjtj na 2. avgust 1942, ko so tj*#* Malkovec in v brez-»ov y ^Manju postrelili 14 vašča-revoluciji je dal za svobodo
i tedna večje-vremena ne V popoldan->u se bodo pojavljale nlohe, čez dan se otoplilo.
o končnem rezultatu kolonije, se pravi razstave," je pojasnil vodja kolonije Pavlovec.
Tematika je bila svobodna. Slikarji so si sami izbirali motive. Ker je bilo nekaj ustvarjalcev, katerih pozornost je pritegnila mestna arhitektura, bo Novo mesto dočakalo konferenco mest z novimi likovnimi upodobitvami mesta gostitelja.
Razstava slikarskih del, ki so nastala v koloniji, bo najverjetneje v dolenjski galeriji za dan republike 29. novembra. Ce bo Novoteksu uspelo pred tem časom urediti lastno galerijo, bo ta razstava v Novoteksu.
MiM
ŽETEV R2I ZA „LEK“
Na prostranih poljih ob jedrski elektrarni so te dni poželi rž. Delo sta opravljala dva kombajna krškega Agrokombinata. Dnevno sta požela po 15 do 20 hektarov, vseh površin tostran in onstran Save pa je okoli 200 hektarov. Približno sto jih je zasejanih z ržjo tudi v brežiški občini Za ljubljansko tovarno zdravil „Lek“ gojijo na njih ržene rožičke. Stroje za cepljenje in obiranje rži da „Lek“, Agrokombinat in Agraria pa delavce. Tudi žetev rži pospravi „Lek“, kjer zmjd preberejo. Slabše predelajo za krmila, boljše pa uporabijo za moko. Pridelovalcem plačajo toliko, kot bi dobili za pridelek pšenice. „Lek“ ima nasade rži po vsej Sloveniji.
MLADE MOČI NA STARI CESTI - Belokranjski brigadirji so veliko pripomogli, da bo del Partizanske magistrale asfaltiran že to jesen. (Foto: Dierganc)
»Bela krajina 78” končana
Mladi Belokranjci pomagali pri gradnji Partizanske magistrale od Podturna do Starih žag — Marljivi delavci
V nedeljo, 6. avgusta, so v Črmošnjicah pri Semiču slovesno zaključili letošnjo mladinsko delovno akcijo Bela krajina 1978. Slavnosti so se poleg brigadirjev udeležili še številni družbenopolitični delavci občine Črnomelj.
Mladinci so delali 6 tednov v dveh izmenah na tako imenovani partizanski magistrali, za katero velja, da bo ena najbolje speljanih cest v Sloveniji. Cesta bo močno približala Belo krajino Ljubljani.
38 brigadirjev, starih povprečno po 16 let, je v brigadah ,Janeza Marentiča” in ,,Janka Stariha” uredilo bankine na trasi od Podturna do Starih žag. S 70-odstotnim preseganjem norme so veliko pripomogli, da bo cesta novembra letos
svoje življenje vsak deseti prebivalec tržiške krajevne skupnosti.
Sekretar občinske konference SZDL Sevnica Maks Popelar je na osrednji proslavi popoldne na Mal-kovcu pohvalil prizadevnost občanov te krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti je izrazil tudi čustva vseh udeležencev proslave v podporo pravičnim zahtevam naših rojakov na Koroškem in Gradiščanskem ter Makedoncev v Bolgariji.
A. ŽELEZNIjC
*_¥_ _ ■  ■■
Zbilo hmeljišča v Loki, na Kompolju in Šentjanžu
Tako katastrofalne letine, kot jo ima sevniški Mercator - Kmetijski kombinat, ne pomnijo. Spomladi so pozebli velikanski sadovnjaki na območju KS Blanca, v torek ob četrti uri zjutraj pa je toča stolkla 80 hektarov hmelja v pasu od Loke pri Zidanem mostu, prek Kompolja in Šentjanža.
Po izjavi direktorja tozda Proizvodnja in trgovina inž. Srečka Zveliča je škoda po hmeljiščih velikanska. Hmelj, precej nasadov je obnovljenih in v lepi rodnosti, je tik pred dozoritvijo. Toča je nežne ko-buljice zbila na tla. Tiste kobuljice, ki so še ostale, bodo skušali obvarovati pred propadom s škropljenjem, vseeno pa ne bodo dosegli predvidene kakovosti Hmelj je do te nesrečne ure kazal izredno lepo. Če ne bi bilo toče, bi po vsej verjetnosti nabrali 16 ton hmelja.
Navkljub katastrofalni letošnji pozni pozebi je na jablanah na Čanju in Blanci še vseeno nekaj sadja. Po oceni inž. Žvegliča bo, če ne bo prišlo še kaj vmes, na tem koncu v jeseni le četrtina predvidenega pridelka, seveda tudi stabše kakovosti. O škodi na poljih kooperantov in drugih kmetov do zaključka redakcije nismo dobili poročil.
a. Železnik
KRITIČNOST SAMO V PRID — Minuli četrtek sije sekretar predsedstva CK ZKS in častni član odbora trebanjskega tabora likovnih samorastnikov Franc Šetinc (na desni) v spremstvu podpredsednika organizacijskega odbora tabora in izvršnega sekretarja Romana Ogrina ogledal dela udeležencev 11. tabora in galerijo. V zapisu v spominsko knjigo je tovariš Šetinc poudaril, da je bil letošnji strožji izbor razstavi samo v prid. (Foto: Alfred Železnik)
Asfaltne baze za izvoz
V krški Kovinarski na široko odprta vrata strokovnjakom
izročena namenu. Komandanta brigad sta bila študenta Majda Puc iz Lokvic pri Metliki in Zdenko Ivačič, maturant poklicne kovinske šole v Črnomlju. Povedala sta, da so bili brigadirji deležni premalo pozornosti, kljub temu pa je bilo delovno vzdušje in tovarištvo na zavidljivi višini.
Strokovno nadzorstvo nad delom brigadirjev je bilo poverjeno delovodji novomeškega cestnega podjetja Adlcšiču.
(Več o brigadirjih v naslednji številki.)
F. DERGANC
V KRŠKO TRI EKIPE TRAKTORISTOV
IZ BREŽIC
Na občinskem tekmovanju traktoristov, ki je bilo v nedeljo v Bukošku pri Brežicah, so izbrali tri ekipe za posavsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 13. avgusta, v Krškem. Dve sestavljajo mladi zadružniki, eno pa člani. V prvi so Ivan Verstovšek z Bojsnega, Ivan Curhalek z Mostca in Andrej Mešiček iz Dečne-ga sela, v drugi Jože Butkovič iz Dečnega sela, Franc Peterkovič iz Gornjega Lenarta in Jože Bajs iz Ponikve. Tretjo ekipo sestavljajo kmetje kooperanti: Jože Šerbec iz Gornjega Lenarta, Jože Ogorevc iz Bukoška in Jože Žmavc z Bojsnega.
V Bukošku so tekmovanje združili s kmečkim praznikom, zato so imeli veliko gledalcev. Se več kot dopoldne traktoriste jih je popoldne spremljal t movanje koscev, na katerem se je pomerilo osem moških in ena ženska.
Kolektiv Kovinarske v Krškem si hitro izboljšuje položaj. Prihodek v prvem polletju je bil večji kot pred dvema letoma v celem letu. Tedaj so imeli komaj za 1,7 milijona plačane realizacije, v prvih šestih mesecih letos pa že 2 milijona. Do konca decembra upajo na podvojitev v primerjavi s preteklim letom.
Kovinarska ima končno zagotovljeno dolgoročnejšo perspektivo. Dosegla je, da je uvoz asfaltnih baz zaščitea Pri nas so jih do sedaj uvažali iz Italije in Švice. V povezavi z nemškim partnerjem, ki je tehnološko prav tako na svetovni ravni, je krška tovarna uspela navezati kupce nase, zdaj pa si celo prizadeva, da bi asfaltne baze izvažala. V teku so po-
fovori s Kubo, Češkoslovaško in ovjetsko zvezo. Prodaja na Kubo je pogojena z dobavo sladkorja, prodaja v ZSSR pa z dobavo plina v Jugoslavijo. RAčunajo, da bo izvoz v Sovjetsko zvezo možen že prihod-
nje leta Planirajo ga skupaj z In-tereksportom in Iskro, ki vgrajuje v asfaltne baze svojo elektroniko.
Ker pa v Jugoslaviji ne pričakujejo dolgoletne konjunkture za asfaltne baze, (tržišče bo kmalu zasičeno), iščejo v Kovinarski tudi druge proizvodne programe. Trenutno so ped atestiranjem zakloniščne opreme, prihodnje leto pa jobodo izdelovali že serijska Usmerjajo se tudi na opremo za procesno tehniko nafte in plina ter na potrebe druge zlasti kemične industrije.
V Kovinarski so že ustanovili svoj razvojni oddelek, snujejo pa tudi močan konstrukcijski oddelek, v katerem bodo zaposlili domače strokovnjake. S pomočjo svojih konstruktorjev želijo čimprej nadomestiti drugo tujo opremo z domačo. V tovarni so torej na široko odprli vrata diplomiranim inženir-jem strojne in eketrotehniške smeri.
JOŽICA TEPPEY
V premislek
Ljuoem, ki nočejo oni obveščeni, je časnik nepogrešljivo čtivo tudi takrat, ko so se za nekaj časa izpregli, ko so na dopustu. Življenje teče dalje, zatišja so samo navidezna in za časnik, ki to življenje odseva z vsemi njegovimi poti in stranpoti, ni in ne sme biti oddiha. Samoupravljanje, kot bi lahko še drugače rekli temu našemu življenju in delu ter vsem prizadevanjem za lepši jutri, ne počiva.
Nam, ki delamo Dolenjski list, tudi poletni čas ponudi vedno kaj zanimivega, s čimer polnimo strani in rubrike. To navsezadnje mora biti, saj ne moremo poslati med bralstvo časnika s praznimi ali polpraznimi stranmi. Čeprav smo nenehno na preži za dogodki in zanimivostmi, pa nam tu in tam še kaj uide, tudi kaj takega, kar bi v nobenem primeru ne smelo mimo Dolenjskega lista. V zadnjem času so šle mimo nekatere krajevne proslave, politični in kulturni dogodki, ne da bi nam jih uspelo pravočasno spraviti v časopisne stolpce. To pa je tudi neposredni povod, da pišemo te vrstice, to razmišljanje, ki hoče imeti tudi ost. Dregniti namerava (še enkrat) v tako imenovane vire informiranja, ki se še vse preveč zapirajo pred javnostjo, ali pa pošljejo inforamcijo prek privatnih posrednikov. Temu se pravzaprav lahko samo čudimo, obenem pa se zaskrbljeni sprašujemo, doklej tako in kdo bo prekinil s tako prakso.
Temu, kar se je zadnje čase nekajkrat zgodilo - zgodilo pa se je, da so bili o nekaterih pomembnih zadevah obveščeni vsi, le uredništvo našega tednika ne, lahko, če naj pojav imenujemo s pravim imenom, pravimo privatizacija informacije. Pojav, ki je vse prej kot prijeten, še manj pa sprejemljiv, šari po tem našem družbenem in političnem prostoru navzlic ponovnim in trdnim sklepom partijskih kongresov, ki so - naj to posebej podčrtano — izrazili popolno zaupanje v sredstva javnega obveščanja, in ne samo to, dali so jim popolno priznanje za dosedanje in jih osrčili
Če naj bo Dolenjski list resnična tribuna in graditeljski medij tu živečih občanov, potem naj ne bo zanj nikakršnih ventilov, vrzeli ali celo popolnih zapor. Navsezadnje že zato, ker brez obveščanja ni samoupravljanja in odločanja.
ŠE NEKAJ DNI - Tudi najmlajšim „ turistom", ki so divje kampirali na gorjanskih košenicah, tečejo zadnje kaplje dopusta, saj vedo, da prvi dan v šolski klopi ni več daleč. V trgovinah so že pričeli ponujati sveže, čiste zvezke, nena-grizene svinčnike in ostali uporabni in neuporabni pribor, ki krivi ubogo šolarčevo hrbtenico. Pa tudi starši niso več veselih obrazov, kot so bili na morju. Postajajo vse resnejši, saj bodo marsikateri naskrivaj pogledali v sinove knjige samo zato, da bodo lahko rekli: ,,Mi smo se drugače učili in tudi nekaj znali". (Foto: Janez Pavlin)
28. mednarodni “ fe”n»u-
gorenjski sejem CNgusla ’78
- UGODNI NAKUPI
BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE
- SEJEMSKI POPUSTI
- UGODNI NAKUPI DOMAČE IN TUJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
- VSE ZA GRADNJO
- POPOLDANSKE PRIREDITVE
- FOLKLORNI NASTOPI
- PESTER VEČERNI ZABAVNI PROGRAM
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Ministrstvo za zunanje zadeve Bolgarije je pred dobrimi desetimi dnevi z objavo deklaracije nadaljevalo akcijo, ki jo je začel predsednik Todor Živkov s svojim govorom v Blagojevgradu - in oboje je bolgarska stran s posluhom za pravšnji trenutek storila pred dvema pomembnima zboroma: pred začetkom ministrske konference neuvrščenih in začetkom XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
(Ne) resnice
Potezi torej nista bili naključni, marveč predstavljata premišljen napad na našo državo in poskus, da se diskreditira njena notranja in zunanja politika.
Kaj leži v ozadju tega, čemu v razmeroma kratkem časovnem presledku dva javna napada na Jugoslavijo?
Najprej bi veljalo ugotoviti, da so odnosi med državama v očitnem in resnem zastoju, razlog za to pa je vztrajanje Bolgarije pri trditvi, da na njenem ozemlju ni makedonske manjšine in še več, da Makedoncev sploh nL
Slednje je kajpak nekaj, kar je povsem lahko povezati z ozemljskimi apetiti, zakaj ob primerni priložnosti bi to lahko bil povod za željo in namero, da se ti „Bolgari“ v Makedoniji, eni izmed šestih jugoslovanskih republik, preprosto priključijo Bolgariji
To je pravo ozadje problema, ki ga poskuša zadnja deklaracija bolgarskega zunanjega ministrstva prikriti s ponudbo, naj bi takoj podpisali deklaracijo o nedotakljivosti meja in odrekanju slehernih ozemljskih zahtev.
In vendar to, namreč priznanje jugoslovansko-bol-garske meje in nedotakljivost te meje, sploh ni sporno, zakaj ta meja je tu in Jugoslavija nima ne želje, ne potrebe, da bi jo spreminjala ne danes, ne kadarkoli drugič. Rečeno drugače: mi smo z jugoslovansko-bolgarsko mejo povsem zadovoljni in nas niti najmanj ne skrbi. Skrbi nas nekaj povsem drugega, namreč dejstvo, da hoče Bolgarija na čisto administrativen način preprosto izbristati z obličja tega planeta makedonski narod In to ne samo na svo-
jem ozemlju, marveč tudi na jugoslovanskem. To in samo to je sporno in nesprejemljivo.
Resnica je namreč, da sta dva povojna podpisa prebivalstva v Bolgariji pokazala, da živi v tej državi okrog 200.000 Makedoncev - toliko se jih je v popisu prebivalstva v Bolgariji izreklo za makedonsko nacionalnost.
O tem je na voljo nič koliko dokumentov, med drugimi (če bi bilo po vsej sili treba iskati nevtralen vir) je ta številka zapisana tudi v letopisu Združenih narodov.
Teh 200.000 pripadnikov nacionalne manjšine se je izreklo za Makedonce popolnoma svobodno in v skladu s bolgarskimi zakoni ter predpisi Tedaj so delovale tudi šole in gledališča v makedonskem jeziku, izhajale so publikacije, kar pa so kasneje bolgarske oblasti ukinile in sedaj zatrjujejo, da makedonske manjšine sploh ni na njenem ozemlju in da Makedonci sploh ne obstojajo, marveč zgolj Bolgari.
Kaj pravijo o rezultatu omenjenih popisov prebivalstva?
Preprosto tole: bila sta menda izvedena v ozračju prisile in vmešavanja Jugoslavije v notranje zadeve Bolgarije, a brž ko je to prehalo, so se vsi pripadniki makedonske manjšine izrekli v kasnejših popisih prebivalstva za Bolgare. Res je, da v zadnjem popisu prebivalstva niso „našli“ nobenega člana makedonske manjšine več.. .
Zanimivo je, da bolgarska stran v svojem tisku doslej ni objavila niti enega dokumenta izmed vseh, kar jih je Jugoslavija objavila v zvezi s tem. Bolgari lahko v svojem tisku preberejo zgolj bolgarska stališča in ocene, jugoslovanskih pa ne, kar kajpak priča tudi o odprtosti in zaprtosti neke družbe in sistema v njej.
Kar zadeva Jugoslavijo, so njena stališča jasna: edino, kar želimo in pri čemer vztrajamo, je, da se makedonski nacionalni manjšini v Bolgariji omogoči nemoten nacionalni, družbeni in kulturni razvoj, tako kot se zavzemamo za iste pravice Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov v sosednji Avstriji
JANEZ CUCEK
V LIBANONU VRE — Na jugu Libanona je še vedno napeto, saj se enote libanonske armade nikakor ne morejo prebiti na področje, kjer naj bi skladu s sporazumom zagotavljali red in mir ter varnost
Erebivalstva. Njihov pohod ovirajo zdaj palestinske levičarske zdaj desničarske krščanske sile. Medtem o so po zadnjih poročilih palestinski borci ustavili ogenj in izrazili pripravljenost, da se umaknejo, pa desničarski vztrajajo na svojih položajih, s čimer zapirajo smer pohoda enot redne libanonske armade. Na sliki: skupina desničarskih krščanskih vojakov. (Telefoto: UPI)
Mandatarske težnje posameznikov
Negativen vpliv posameznikov na demokratično uveljavljanje kadrovske politike — Družbeni interes namesto privatizacije — Spoštovanje sprejetih predpisov
Vsakomur je jasno, da še tako sposoben in ustvarjalen posameznik, ki prevzame na podlagi zaupanja odgovorne vodilne funkcije, sam po sebi še ne more uresničiti vsega, kar se od njega pričakuje, da najsi gre za družbenopolitično, gospodarsko ali katerokoli drugo področje. Pogoj za njegovo „osebno“ uspešnost je namreč predvsem v tem, da zna, enostavno povedano, ustaviti okoli sebe oziroma ob sebi trden kolektiv, pri čemer pa so izrednega pomena njegovo znanje in izkušnje, organizatorske in strokovne sposobnosti, posluh za ljudi in še marsikaj drugega.
Razumljivo je tudi, da si mora vsakdo, ki pride na tako odgovorno dolžnost, ustvariti ob sebi skupino ljudi, ki bodo delovali enotno in z roko v roki, kot pravimo, ter to vzdušje razširjali na celotno okolje, na vse sodelavce oziroma ljudi, ki sodijo v okvire določene dejavnosti. Jasno pa nam je hkrati tudi spoznanje, da vse te poti v našem sistemu ni mogoče zagotavljati po tehnokratskih ali drugih podobnih poteh, temveč le na podlagi demokratičnih in samoupravnih načel kadrovske politike.
Zato velja pri razmišljanju o dogajanjih pri kadrovanju vsekakor posvetiti pozornost nedavnemu zanimivemu opozorilu izvršnega sekretarja predsedstva CK ZK Jugoslavije Vlada Jan-žiča, ki je dejal, da se pri nas srečujemo nemalokrat z nespremenljivimi mandatarskimi težnjami posameznikov, ki imajo lahko izredno negativen vpliv na demokratično uveljavljanje kadrovske politike. Vse več je posameznikov, je dejal, ki si ob sprejemu vodilnih dolžnosti hočejo prilastiti mandatarske pravice in osebno imenovati člane organov, ki naj bi jih vodili oziroma jim predsedovali,
pa najsi gre za tozde, krajevne skupnosti, za občine in to na vseh področjih našega življenja in dela.
V našem sistemu smo z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi akti zelo jasno opredelili, kdo so mandatarji in kdo ima pravico oziroma dolžnost, da lahko imenuje svoje neposredne sodelavce. Toda tudi v teh primerih gre v bistvu predvsem za predloge, ki morajo skozi pot dogovarjanja in usklajevanja, oziroma, če hočemo, temeljitega pretresa sposobnosti in obnašanja slehernega posameznika ter upoštevanja širših družbenih interesov. Mnogi primeri, ki lahko slišimo za nji, pa so vse kaj drugega od tega, saj hočejo uveljaviti osebne težnje in celo zaobiti koordinativno vlogo organov, ki so zadolženi za skladno uveljavljanje učinkovitega in uspešnega kadrovanja.
Ti problemi sami po sebi morda še ne bi bilo toliko kvarni, če bi imeli pred očmi le golo dejstvo, da si vsakdo pač želi okrog sebe ljudi, ki jih dobro pozna, jim zaupa in je prepričan, da bo z njimi najbolje in najuspešnejše delal. Toda pri-vatniško imenovanje sodelavcev prinaša največkrat tudi subjektiven pogled na njihovo delo, oportunizem pri kritičnem vrednotenju njihovega obnašanja, plotove, za katerimi se skrivajo tako skupine, skratka vse tisto, kar imenujemo z besedo - privatizacija. Za sleherno delovno mesto, pa najsi gre za voljeno ali imenovano funkcijo ali takšno, ki sodi v okvir normalnega razpisa za delovne dolžnosti, enostavno morajo zagotoviti spoštovanje sprejetih predpisov in družbeni interes, ki ga uveljavljamo z načeli kadrovske politike.
Zato se moramo dosledno upreti vsem poskusom, da bi obšli normalne in sprejete poti kadrovanja, zlasti pa tistim, ki hočejo to doseči z osebnimi pritiski ali celo ultimati. Dovolj imamo demokratičnih poti, ki vsakomur dajejo dovolj možnosti, da lahko uveljavi najboljše rešitve, ki so v skladu z družbenim interesom.
(IZ KOMUNISTA)
TELEGRAMI
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Čas počitnic je tisti, ki celo vojsko zaaja-nih Slovencev sili, da se z malhami na ramah poda v najrazličnejše kraje — pičitka in sonca iskat
In ni jih malo, ki prestopijo republiško mejo, da bi priromali k morju, pot pa jih vodi skozi najrazličnejše kraje - hrvaške, srbske ali bosanske prirode.
Knjižnja zadrega
Pa še takole zgodi, da jo slovenski romar zavije celo v kalžno knjigarno, kjer osupel obstane pred velikimi kopicami žepnih knjig s tako nizkimi cenami (v razponu od 10 do kvečjemu 60 dinarjev), da kupec, nenavajen takšnega ugodja, najprej pomisli, da ga bodo trgovci krepko potegnili za nos. Na koncu koncev res ni šala dobiti - recimo - Crnjan-skega za pičlih 60 dinaijev, ali uspešnico Branka Čopiča za 30.
Toda vse je res: cene držijo kot pribite. Če ima človek še knjižnega molja v sebi, potem je mogoče razumeti radost, saj odhaja iz knjigarne za 200 dinaijev lažji, vendar za domala deset knjig bogatejši.
Seveda pomislek je pri roki: razsežnejše jezikovno področje si pač lahko privošči to razkošje, ker so naklade precejšnje, zato so tudi knjige toliko cenejše. A je tudi ugovor brž pri roki. Slovenci tudi tiskamo vse mogo-
če detektivke ter prigode in nezgode ljudi v	|
belem — in najbrž gre ta roba celo dobro v	g
promel. Pa še naklada ni majhna.
Ne gre za to, da	bi se	rogali slovenski	1
majhnosti, niti za to,	da bi	stresali žveplo in	I
ogenj na naše založnike, ki tudi poskušajo v	|
tej smeri. Za nekaj drugega gre, čeprav mor-	i
da zveni idealistično: morda bi bil koristen	i
poskus, vsaj poskus, če ne	drugega, da bi že	I
obstoječo literarno	bero,	pisano v srbo-	g
hrvaščini, prevedli in celo vzpostavili more-	|
bitne nujne dohodkovne odnose s tistimi, ki	i
jo že sicer pošiljajo po Srbiji, Hrvaški, Bos-	|
ni... ali vsaj poskrbeli, da bi lahko kupovali	I
tudi te knjige v Sloveniji, ker se zdi, da bi	|
bilo to veliko boljše kot nič.
Napor v tej smeri velja napraviti. Če že ne	i
zaradi drugega pa vsaj zato, da bi sneli s sebe	1
opombo, da zanima Slovenca le umetnost	|
pripravljanja čajčkov, povijanja malčkov,	1
drobna hišna opravila, motoviljenje z orod-	i
jem po drobovju avtomobila in tako dalje in	§
tako naprej.
O tem, kaj vse je mogoče kupiti (žal mi je,	g
toda spet za majhne denarje) s področja	§
družboslovne misli, bom raje molčal. Pre-	g
prosto zato, ker če bi to zvrst primerjali s	§
tistim, kar zmoremo pri nas, ob sicer glo-	g
bokem spoštovanju dela, ki ga vlaga na tem	|
področju slovensko založništvo, bi se moral	|
človek pošteno razjeziti. Pravijo pa, da to v	g
teh vročih dnevih ni najbolj zdravo.
Ml LAN MEDEN 1
tedenski
mozaik
NI PRIJETNO, kadar se Jj treba na hitro posloviti od neKj dežele, še posebej, če ste kanW tam preživeti dalj časa ... 1° 1 je spoznal pred dnevi GregonM Mjatkov, ki so mu švicarsKfl oblasti čez noč odrekle gost]| ljubje. Bil je uslužbenec narodne organizacije dela, k> •H svoj sedež v Ženevi. Švicarji ^ sporočili razloga za odpovedan gostoljubje, toda med vrst’f^ je bilo mogoče to nezgreflj'v trdno prebrati... Vohunske i deve so nevaren posel KAJPAK NI PRIJETNO Dl, kadar ste ugledna osc*)j'0(e na najvišjem položaju, pa aJ~L in raziskave javnega mnenja kazujejo, da ljudje bolj nekoga drugega kot vas. 0 " se lahko že dalj časa PreJ*L predsednik Združenih Amerike Jimmy Carter. Čas°P namreč objavljajo rezultat ziskav, ki jasno pričajo, senator Edwar Kennedy b°'JP, ljubljen med volilci kot Pre<~L nik Carter. Kennedy sicef no zatrjuje, da ne kane kan-' rati na naslednjih ameris predsedniških volitvah, tod* ^ kateri kljub temu menijo* vendarle čaka na svoj čas • ■ • pa lahko pride tudi kasneje ne ravno leta 198'Oi bodo naslednje predsednik litve v ZDA ...	VI
TAČAS PA SI LAHKO NIKI in posadka čilskega boeing 707 čestitajo, da so ** enkrat rodili. Letalo se je reč zrušilo nedaleč od pri Buenos Airesu, toda ^ potnikov in članov posadk*' bil nihče mrtev. Pravijo, da P? rešil pilot, ki je s svojo spret® jo in hladnokrvostjo uspel p1?,, ti z letalom, ki je že ^ strmoglavljati. Letalo se je 9 u razbilo, toda smrt je 08 j, praznih rok ... Sposobnost kanček sreče ...
ŽAL PA SREČE NISO
I#
LI sovjetski strokovnjaki, ^ ^ vesoljska ladja J*rogres 2“. ”
H
je sredi minulega tedna odfl^O od združenih ladij ..Saljut ° | „Sojuz 29“, dobesedno razp* pri vrnitvi na zemljo. Do tjw, de je prišlo nekje nad oceanom, ko je vesoljska priletela v gostejše zračne P1 ter nenadoma eksplodirala • •, Se sreča, da je bila prazna • •' | NI PA BILA PRAZNA ^ ška podmornica, ki se je* prvo svetovno vojno potopi*’ daleč od britanske obale in te dni našli člani angle-% društva za podmorsko razi5* nje,..
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllliiii
RIM - V nedeljo ob 21.40 po italijanskem času je v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu nenadoma umrl papež Pavel VI. Napovedovalec vatikanskega radia, ki je nekaj minut kasneje prekinil program, je v več jezikih objavil, da je Pavel VI. umrl zaradi nepričakovanega poslabšanja, ki je sledilo popoldanskemu srčnemu napadu.
Do sklica konklava, ki bo izvolil naslednika Pavla VI., je papeške dolžnosti začasno prevzel francoski kardinal Jean Villot, državni sekretar in za papežem druga vatikanska osebnost
NAIROBI - Ugandski predsednik Idi Amin je v izjavi, ki jo je objavil kampalski radio, zanikal pisanje britanskega tiska o prisotnosti kubanskih čet v Ugandi. Britanski list „Observer>‘ je namreč objavil, da so bile kubanske čete v Ugandi in da so predsedniku Aminu pomagale „od-straniti" nezaželene elemente iz ugandske vojske.
KUVAIT - Maroški zunanji minister Mohamed Bušeta je izjavil, da je Maroko pripravljen vzpostaviti pristnejše odnose z Alžirijo. V intervjuju za kuvajtski dnevnik „A1 kabas“ je Bušeta poudaril, da bi tesnejše sodelovanje med Marokom in Alžirijo pripomoglo k večji stabilnosti in napredku regije, v kateri se nahajata državi.
VV1NDHOEK - Posebni predstavnik Organizacije združenih narodov za Namibijo finski diplomat Martti Ahtispari in generalni upravitelj Namibije (ki ga je postavila Južnoafriška republika) sodnik Marthi-«nus Stc> n sta v Windhocku končala prvi krog uradnih pogovorov o prihodnosti in neodvisnosti Namibije. O pogovorih, ki sta jih imela, niso objavili nobenega uradnega sporočila.
Delavski svet Trg. proizv. - TO »MALOPRODAJA'1
podjetja ,.Manufaktura Ljubljana, Trubarjeva 2'
objavlja
prosto delo in naloge v novi trgovini v Črnomlju za:
1. POSLOVODJO TRGOVINE - za nedolo^ čas
2. PRODAJALKO — za nedoločen čas
3. VAJENKO
Pogoji:	.
pod 1: — VK ali KV trgovski delavec tekstilne stroke z n«
manj 5 letno prakso v stroki
pod 2: — KV trgovski delavec tekstilne stroke
pod 3: — uspešno končana osemletka
Kandidati naj vložijo prijavo v 15 dneh po objavi razpisa (>
naslov: Trg. proizvodno podjetje ..Manufaktura" — kadrO
ska služba, Ljubljana, Trubarjeva 27.
MERCATOR-PRESKRBA, Trgovsko podjetje JS debelo in drobno s p.o. Krško, Cesta krških žrtev ,4
Komisija za delovna razmerja pri DS razpisuje
dela in naloge za dobo 4 let
— VODJA KOMERCIALNEGA ODDELKA.
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje P0^
je:
— višja šolska izobrazba,	^
— štiri leta delovnih izkušenj v komerciali trgovskih del° nih organizacij
— moralno-politična neoporečenost Poskusna doba traja 3 mesece.
Pismeni ponudbi je potrebno priložiti dokazila o izp° vanju razpisnih pogojev, in jo poslati v 15 dneh od objave naslov: MERCATOR-PRESKRBA - Komisija za delo''1 razmerja.	gQ
Udeležence razpisa bomo o izbiri kandidata obvestili « dneh po poteku veljavnosti razpisa.	.
<1
TRAKTORISTI SO SE POMERILI - V Bukošku
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
•	»	v	v
o e jmisca
Kmetijski nasveti
Težave dolenjskega kmetijstva
----------------------N
NAJDRA2JA
ŽIVILSKA
KOŠARA
Statistična košara, v kateri je kilogram kruha, krompirja, fižola, čebule, svinjskega in piščančjega mesa, paradižnika, banan, jabolk, pomaranč, limon, grozdja, svinjske masti ter liter mleka in rastlinskega olja, je najdražja v Novem mestu. S tem se Novo mesto uvršča v sam vrh najdražjih mest, saj s 355,80 dinarja za živilsko košaro pušča za seboj vseh 18 jugoslovanskih mest, v katerih statistika spremlja gibanje cen. V povprečju je jugoslovanski potrošnik plačal 311,30 din za košaro omenjenih 15 osnovnih živil.
V_________.____________
ZA JESEN SMO PRIPRAVILI:
CIPER,
4- in 3-dnevno potovanje,
PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE,
odhodi 5. in 9. oktobra
KRETA,
4- in 3-dnevno potovanje, odhod 28. septembra in 2. oktobra
ATENE,
3- in 4-dnevna potovanja, odhodi od 22. septembra dalje
TUNIZIJA,
2-, 3-, 4-, 5-dnevna potovanja, odhodi od 12. septembra dalje
ISTAMBUL,
2-dnevna potovanja, odhodi od 11. oktobra dalje
ŠPANIJA,
3-, 4-, 5-dnevna potovanja (Madrid, Barcelona, Sevilla), odhod od 7. septembra dalje
PARIZ, SEJEM ZLATARSKIH IZDELKOV in TURISTIČNE VARIANTE,
odhodi 7., 10. in 13. septembra
ELBA,
6 dni (avtobus), odhod 21. septembra
POČITNICE V TUNIZIJI po LANSKOLETNIH CENAH,
odhodi vsak torek
TEČAJI ANGLEŠČINE	LONDON,
v Veliki Britaniji in ZDA	3-krat na teden za posameznike
SEJŠELSKI OTOKI,
od 3. do 12. novembra 1978
BRNO,
3. bienale
UPORABNE GRAFIKE,
od 7. do 10. septembra
PRIJAVE !.N INFORMACIJE:
INEX,
Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23—773
INEX
Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327-947
INEX,
Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel (062) 24—571, 24—579
IZLETNIK	SAP
Celje, Velenje, Žalec	Trbovlje, Zagorje
r-----------------------------—----------------------------------\
LICITACIJA
METALNA MARIBOR
TOZD tovarna gradbene opreme n. sol. o.
SENOVO
razpisuje javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev, ki bo dne 21. 8. 1978 ob 10. uri v prostorih mehaničnega obrata TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo. Licitacija bo ustna.
Na prodaj bodo:
1. Rač. stroj Digitron Izklicna cena 300,00 din.
2. Garderobna omarica Izklicna cena 50,00 din.
3. Plinska peč SUPER SER Izklicna cena 300,00 din.
4. Elek. mot. ŠKODA 7,5 KW Izklicna cena 1.000,00 din.
5. Elek. mot SEVER 14 KW Izklicna cena Z000,00 din.
6. Mizarska delovna miza Izklicna cena 50,00 din.
7. Kolesarnica Izklicna cena 12.000,00 din.
8. Ventilator CAPREL Izklicna cena 100,00 din.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10— odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Navedena rabljena osn. sredstva je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
N_____________________________________________________________  S
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto
Komisija za delovna razmerja
TOZD Konfekcija I, izdelovanje konfekcije, o. sub.
o., Novo mesto
vabi k sodelovanju
20 delavk
za opravljanje del in nalog strojne šivilje Pogoj: končana osemletka
Dela in naloge se opravljajo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec.
Pismene prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Novoteksa. Na vse prijave bomo kandidatom odgovorili v roku 30 dni.
pri Brežicah je bilo v nedeljo, 6. avgusta, sko tekmovanje traktoristov. Prvo mesto je zasedel Ivan Verstovšek z Bojsnega, drugo Ivan Curhal-ek z Mostca in tretje Andrej Mešiček iz Dečnega sela. (Foto: Jožica Teppey)
MAKADAMA VSE MANJ - Partizanska magistrala, ki bo skrajšala pot Belokranjcem do Ljubljane, bo nared novembra. Eno večjih gradbenih ovir premagujejo delavci ta čas na novomeški strani. Delajo tik pod jezom, ki je od Črmošnjic oddaljen le nekaj kilometrov. (Foto: P. J.)
INJEKCIJA ZA TELEFONIJO
, Ljubljanska Gospodarska ban-jfje v začetku avgusta razprav-JP*® o 17 kreditnih zahtevkih ^gateljev z njenega območja.
Pobrila je vseh sedemnajst, j®eji del pa se je nanašal na pro-j^odnjo. Izvršilni odbor banke n Opravljal tudi o prošnji za Posojilo PTT Ljubljana, in sicer ? posodobitev in razširitev tekaškega omrežja na območju ne telefonske centrale 2snfJie' S 13 milijoni in lij^-OOO din se bo kočevsko voz-dobro posodobilo.
Dolenjsko kmetijstvo se srečuje z mnogimi težavami. Ukrepi za izboljšanje so številni, vendar so rezultati minimalni. Tudi ustanovitev petih temeljnih zadružnih organizacij v Kmetijski zadrugi Krka verjetno ne bo prinesla revolucionarnih sprememb, pomeni pa nadaljni korak v prizadevanjih za približanje samoupravne kmetom.
Območje novomeške Kmetijske zadruge je veliko in obsega preko 4S00 kmetij, kar kaže na veliko razdrobljenost. V zadrugo je včlanjenih le okrog 700 kmetij, ostale pa se po starem ukvarjajo z vsemi posli in neusmerjeno proizvajajo vsakega po malem v glavnem za lastne potrebe. Vzrok za to lahko iščemo tako v velikem številu kmetov-delavcev, kot
»v	MESTO: Na prvem
gustovskem sejmu so bui puj-c *• Pp^bno manjši, nekoliko * ni 3« ^ot julija, kupčij pa spet kaJ Prida- 0d 377 pra-,°y, kolikor jih je bilo na-Pr0Q3j (od tega 345 starih od 6 ®d«ov do 3 mesece), sojih rej-b‘Prodali le 131. Naprodaj ie so° tudi 31 glav govedi, vendar
odo ,. Podajalci več kot pol T?nali domov.
4]fi^?ICE; Naprodaj je bilo retaJ^jskov, od tega le 14 sta-uj1 °d treh mesecev. Mlajših, PO 29 do 31 din za kg j. teže, so prodali 298, starej-PrimJ?° 19 do 21 din) pa 8. V na javi z novomeškim sej-Je bil brežiški za rejce ne-^o uspešnejši.
sad etošnJe poletje so neuija s točo klestila polje, vinograde in j^J^njake kot za stavo in marsikje je šla letina po zlu. Ker bo SkJVrednega sadJa zaradi tega več, kot bi ga sicer bilo, ne bo PionH^0 priporočiti, kako najbolje ravnati z njim, da ne bo jPadlo brez vsakršne koristi, jjj *8*>bo vina je mogoče vsaj delno nadomestiti z jabolčnikom *Cavcem' ^ “°bro pijačo je potrebno zrelo, zdravo in sadje. Da bo sok, ki priteče iz preše, obstojen, je treba .10 mg vinobrana na hektoliter jabolčnika, po možnosti Q^>di ioo g pekticina, da bo pijača bolj čista in bo imela sto • .°^us- Jabolčnik ali tepkovec naj vre pri temperaturi 20 Celzija, sod, v katerem bo pijača shranjena, pa mora biti
e je mogoče predelati tudi v brezalkoholne pijače - s
S'
»C^cijo, kot imenujemo segrevanje sadnega soka vsaj na 70 M najmanj pol ure. Pred propadanjem je sadje mogoče s tudi s sušenjem, ki pa je že močno opuščen način sev*^a' 1° nazadnje: manjvredno sadje lahko da dobro žganje, i^a č<
-8anj 1 *gai
Sr*	.
.°c°. [>a b0 i>Surovina“ za kuhanje kar najboljša, je treba
4"“ te znamo prav ravnati.
•^/Sanjekuha lahko prinese kmetiji marsikak dinar. Toda dob-pS žganja ni mogoče nakuhati iz slabega, gnilega, zamazanega, CjjT^ega sadja, zato tudi to delo zahteva primemo vestnost in Da *>o »surovina44 za kuhanje kar najboljša, je treba *a<° sadje najprej zmleti, izstisniti sok, ga takoj zažveplati z ^ r*° dozo kalijevega metabisulfita ter mu dodati selekcionira lasnice ali kar navaden pekovski kvas.
Pri k° vretje sadne drozge potakalo kar najbolj zadovoljivo, PfjP^roiajo dodajati fosforno ali mlečno kislino, da se drozga t'ab *ern° °kisa- V vsakem primeru pa je treba drozgo tesno sPodh V ^esene kadi ali sode, da bo zrak iztisnjen in ne bo jejjj jal neželjenih kemičnih procesov. Paše to: dobro žganje
skuhati le v bakrenih kotlih!
Inž. M. L
Tako pa je vse breme probrazbe in pospeševanja kmetijske dejavnosti na ramah kmetijskih organizacij, tako finančno kot kadrovsko.
Čas je že, da se celotna družbenopolitična skupnost zave, kako pomemben element našega obstoja je hrana, in se vključi v reševanje problemov kmetijstva.
Z. LINDIČ
Blago idej
Kar okoli 900 tekstilnih tovarn v Jugoslaviji - od teh jih približno tretjina leto za letom posluje z izgubo so zagotovilo, da bomo o tekstilni krizi še dosti pisali. Na dlani je namreč, da bi sleherni proizvajalec tekstila pri nas pogumnejšo in kvalitetnejšo modno podbo lahko uspešno prodrl na mednarodni trg, žal pa večini tekstilcev manjka domišljije, idej in poguma.
V potrdilo gornjim besedam sta najbolj sveža primera beograjskega Beka in novomeškega Laboda. Prvi je poslal na trg nov program konfekcije za mlade Lee Cooper, kar je nemalo dvignilo številko „pridoblje-nih“ kupcev. Tveganje se je izplačalo. ,, ,
Se bolj nazoren pa je primer
novomeškega Laboda: v proizvodni program so uvedli izdelovanje težke konfekcije. Korak, ki ni ostal brez rezultatov. Temu na rob ideja La-bodovcev (nekateri so poimenovali kar drznost), da neposredno sodeluje v izgradnji tovarne konfekcije v Keniji
Na takšnih in podobnih pnj£!Pih danes živi tekstilna industrija. Priznava le pogum in iznajdljivost In da so Novomeščani na dobri poti, govori tudi podatek, da so letos nosilci največjega števila priznanj na tradicionalnem tekmovanju „Zlati pobednik”: šest prvih in dve drugi
nagradi.	^ nekdo zapisal:
navzlic splošni preobsežnosti svetovne tekstilne industrije bo na njene zapisal: navzlic splošni preobsežnosti svetovne tekstilne industrije bo na njenem trgu vselej še dovolj prostora za kvalitetne, sodobne in ekskuliivne izdelke. Takšnih izdelkov pa Labod premore nekaj.
B R
ZAČELI SO DOBRO - Lovci iz Orehovice pri ANDREJ VERBIČ V BREŽICAH - Danes teden Šentjerneju so v nedeljo, 6. avgusta, zabetonirali se je mudil v brežiški občini predsednik Gospo-temelje svoje nove lovske koče blizu Miklavža na darske zbornice Slovenije. Obiskal je Tovarno po-Gorjancih. Temeljni kamen je že dan poprej polo- hištva, Slovin, Opekamo, muzej, vrtnarijo Agrarie j-il starosta orehovŠdh lovcev Franc Luka. (Foto: in hotelsko gradbišče v Čateških Toplicah. Po-**olde Miklič)	vsod se je zanimal za razvojne programe. (Foto:
J. Teppey)
tudi v tem, da kmetje ne poznajo dovolj pogojev in prednosti sodelovanja s kmetijskimi organizacijami in zaradi tega vztrajno odklanjajo kooperantske odnose z zadrugo, v kateri vidijo le svojega zatiralca. Kmetom je torej treba pokazati njihove možnosti in jih čim več pridobiti za povezovanje za zadrugo. Le tako se bomo lahko šli sodobno kmetovanje.
Novomeška občina je poleg tega sedaj brez živilsko predelovalne industrije, ni hladilnic in ustreznih skladišč za kmetijske pridelke. Sredstva, ki pritekajo iz kmetijstva za odpravljanje teh pomanjkljivosti, so premajhna, zato bi moralo celotno združeno delo v dolenjski regiji finančno podpreti razvoj kmetijstva.
Še vedno prvi
Novomeška teletina najdražja v državi — Umerjena rast
mmmmam— • ■ *. .<
Statistiki, ki spremljajo gibanje cen v štirih slovenskih mestih (Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu), so izračunali, da Novomeščani in Ljubljančani jedo najdražjo teletino v državi. Za povprečen kilogram teletine - takega pa v ressnici ni, zato je izračun le pokazatelj stanja cen za različne kose teletine - morata Ljubljančan in Novomeščan odšteti kar 70,50 din.
Nasploh je primerjava pokazala, da so letošnje junijske cene na drobno v primerjavi z lanskimi deCCTbr-skimi manj zagnane v rasti Novo mesto je kot predstavnik dolenjskega dela Slovenije skupaj z Ljubljano na čelu slovenske lestvice s 6,6 — odstotnim dvigom cen na drobno. Samo pa je na VThu pri porastu cen za povrtnino, saj se je povrtnina v Novem mestu podražila kar za 77 odst. Tudi za sadje najgloblje posega v žep novomeški potrošnik; sadje se je v dolenjski metropoli podražilo za 27,1 odst. S sedem odstotnim dvigom cen mesa nasploh se rekordi Novega mesta končujejo.
Če se je že hrana tako podražila, ostane našim ljudem vsaj zadovoljstvo, da so se komunalne storitve od lanskega decembra podražile le za en odstotek (v Ljubljani za 28,6 odst) ter da se je pohištvo podražilo le za 6,3 odstotka.
Kaj prinaša gorjanska cesta?
Podgorje veliko pričakuje od gorjanske ceste — 9 milijonov za 7 kilometrov — Kmetje prostovoljno odstopili gozdna zemljišča — Bodo meščani letovali v podgorskih vaseh?
Prebivalci Gabrja in dmgih bližnjih podgoijanskih vasi so bili pred časom prav presenečeni, ko so v Goijancih odjeknile prve eksplozije na trasi nove ceste Krvavi kamen — Gabrje, ki jo je začelo graditi Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta. Novica se je bliskovito raznesla po vseh bližnjih podgoijanskih vaseh in zaselkih in zdaj kmetje pa tudi drugi krajani željno pričakujejo trenutek, ko se bo njihovo stoletja zaprto Podgorje odprlo.
Kot je povedal Jože Petrič, direktor Gozdnega gospodarstva, bo cesta dolga približno 7 km in jih bo veljala nekaj manj kot 9 milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo bo samo zgradilo S km ceste in tako krilo več kot dve tretjini celotne investicije. Za preostala dva kilometra pa bodo poskrbeli podpisniki (novomeška podjetja, občinska skupščina in Turistična zveza) že sklenjenega samoupravnega sporazuma.
Tovariš Petrič je tudi dejal, da so kmetje na pobudo KS Gabrje prostovoljno odstopili gozdna zemljišča, po katerih bo speljana cesta. Najbrž to dovolj zgovorno priča, da ljudje od nove ceste precej pričakujejo. In prav imajo: njihovi gozdovi bodo poslej dajali dohodek, na katerega brez ceste ni bilo mogoče računati.
Nova cesta pomeni tudi velik razmah gorjanskega turizma in rekreacije delovnih ljudi, ki ju Novo mesto kot industrijska metropola Dolenjske nujno potrebuje. Ko že govorimo o turizmu, naj mimogrede omenimo še misel o razvoju kmečkega turizma, ki je v nekaterih slo-
venskih območjih, denimo, v gornji Savinjski dolini, na Koroškem, Go-
renjskem in drugod doživel že do-kajšen razm ah. Prav bi bilo, ko bi o tem začeli premišljevati tudi kmetje pod Gorjanci, hkrati pa tudi občinski možje. Nova cesta na Gorjance, obljubljeni asfalt v Gabrje, pa tudi spremenjeni pogled na razvoj kmetijstva prinašajo za uresničitev omenjene idge vse možnosti.
IVO KULJAJ
Uspehi mladih raziskovalcev
V osnovni šoli v Škocjanu se je v petek, 4. avgusta, zaključil desetdnevni mladinski raziskovalni tabor ,JKrka 78”. Letošnjega IV. tabora gibanja Znanost mladini'’ so se udeležili srednješolci iz vse Slovenije. Pod strokovnim vodstvom so delali v geološki, fizikalni, kemijski, biološki in arheolo&i skupini
Zaključne slovesnosti ob otvoritvi razstave so se udeležili predstavniki KS Škocjan, tovarne zdravil Krka ter družbenopolitični delavci novomeške občine. V imenu republiške organizacije je najprej mlade znanstvenike nagovoril prof. dr. Marjan Žagar, predsednik svetovne zveze gibanja ..Znanost mladini”. Predsednik raziskovalne skupnosti novomeške občine dr. Miha Japelj je dejal: ..Raziskovalci morajo živeti pri
OBRAMBNA VZGOJA VMDA
Udeleženci MDA Suha krajina imajo v vsaki izmeni organiziran obrambni dan, ki se odvija po dobro pripravljenem programu. Program pripravi in vodi podpolkovnik JLA v pokoju LJUBISA DJOROVIČ.
Tretji obrambni dan so imeli pred kratkim v naselju Prevole. Na njem je sodelovalo 130 brigadirjev, razporejenih v skupine. Vse skupine so dosegle odlične uspehe in odliko obvladale snov in petične naloge.
Prve tri najboijše skupine so prejele škromne nagrade. To so bile: prva skupina, ki jo je vodil SRBOLJUB JOVANOVIČ, peta skupina, ki jo je vodil IGOR IVANČIČ in sedma skupina, ki jo je vodil ZDRAVKO MAVENIC.
M. SENICA
„NADŠTE VILNI” KRVODAJALCI
Minulo soboto je občinski odbor RK iz Trebnjep organiziral krvodajalsko akcijo v KPD Dob pri Mirni. Kri je darovalo 78 oseb, ki so na prestajanju kazni v tem kraju, večje število, ki so se tudi prijavili za odvzem, pa so morali zaradi omejenih zmogljivosti zavrniti.
delu in razmišljanju. Zato je bila letošnja odločitev o bivanju mladih v škocjanski šoli le začasna rešitev.
MARJAN ŽAGAR: „Na Dolenjko bodo mladi raziskovalci še prihajali in jo nadalje proučevali”.
Novomeška raziskovalna skupnost se že dogovarja z OZD v občini o sredstvih za odkup Bregarjeve kmetije in ureditev objektov za raziskovalno delo mladih. To bo prava raziskovalna oaza, edina v Jugoslaviji, kjer bodo dyaki srednjih šol lahko po ves dan raziskovali v naravi. Z leti naj bi raziskovanja postala mednarodna srečanja mladih”?
PO TREH DESETLETJIH NOV BROD - Vaščani Mosteca pri Dobravi so zadnji dan julija dočakali pomemben dogodek; stari brod	čez	Savo,	ki je	trideset	let	prevažal ljudi in tovor,	so zamenjali
z novim.	Brod	sta	izdelali podjetji	Kovinarska iz Krškega in OKP iz
Dobove. Brod je dolg 15 metrov in širok 9. Prepelje lahko nad 12 ton tovora. Ta verjetno zadnji novi brod v Sloveniji bo Mostec in Čatežke Toplice še tesneje povezal, kar je zaradi hitrega razvoja turizma v tem kraju zelo pomembno. (Foto: Ernest Sečen)
Spominsko obeležje
Mladinci iz Travnika v Loškem potoku zgradili brunarico
Ob krajevnem prazniku Loškega potoka so 30. julija na proslavi Pri malnih slovesno odprli brunarico nekdanje postaje TV	11, ki je delovala od oktobra	do osvobo-
ditve.
Brunarico so zgradili mladinci Travnika s sredstvi, ki so jih ustvarili z raznimi prireditvami, delovnimi akcijami in pomočjo vaške skupnosti Travnik. Zanjo so žrtvovali prek 8000 delovnih ur. Brunarica bo spominsko obeležje kurirski postaji in za mladinski center. V zgornjih prostorih bodo marksistična knjižnica in poslovni prostori mladinske organizacije, nad katero je pokroviteljstvo prevzela pošta Kočevje. Brunarica bo tako postala kulturno in družbenopolitično središče Loškega potoka.
Slovesnost, ki so se je udeležili preživeli borci in aktivisti ter številni mladi, je odprl Franc Bartol, predsednik OO ZSMS, slavnostni govornik pa je bil nekdanji komandant TV 11 Ciril Debeljak-Slave.
J . P.
Vinogradniško dopoldne
Vinogradniki Bele krajine na strokovnem izpopolnjevanju
V nedeljo, 6. avgusta, dopoldne je bilo na Stražnjem vrhu pri Črnomlju že drugo srečanje vinogradnikov Bele krajine, tokrat v organizaciji črnomaljskega občinskega odbora vinogradnikov. Srečanja se je udeležilo okoli 400 vinogradnikov obeh belokranjskih občin.
Vinogradniki so prisluhnili ing. Maljeviču iz KZ Metlika, ki je govoril o obnovi vinogradov in trsnem materialu. Se zanimivejši sta bili predavanji ing. Bajuka o kletarjenju in boleznih vin. Znano je namreč, da Belokranjci pri-delajo odlično grozdje, manjj pa imajo uspeha v kleti. Po zadnjih dveh pozebah, lani in letos, je belokranjske vinogradnike zanimalo tudi zavarovanje vinogradov pred vremeniimi vplivi. O tem jt govoril tov. Somrak, 'predstavnik zavarovalne območne skupnosti Novo mesto. Nazadnje so bili vinogradniki obveščeni o kreditnih pogojih za obnovo vinogradov, ki jih bo omogočil sklad za pospeševanje kmetijstva.
Belokranjski vinogradniki se bodo še nadalje strokovno izpopolnjevali. 15. avgusta pripravljajo dva izleta: ogledali si bodo primorske vinograde in zanimivosti (Sežana, Dutovlje, Lipica), na Bizeljskem pa si bodo ogledali krško vinsko klet, atomsko elektrarno in Kumrovec. Obe ekskurziji bosta pod strokovnim vodstvom predstavnikov KZ Metlika. V načrtu imajo tudi ogled vinske razstave v Ljubljani (29. t. m.) in kmetij-sko-živilski sejem v Gornji Radgoni (17. - 28. avgusta). Organizator še vedno zbira prijave.
J. P.
Z ROKAMI IN DENARJEM
Vaščani Stana so imeli v soboto, S. avgusta, delovno akcijo. Gradijo 2 km dolg vodovod, ki bo veljal
560.000 dinarjev. Pričakujejo, da bo zanj mirenska krajevna skupnost odštela 50.000 dinarjev, drugo pa bodo prispevali sami v denarju in s prostovoljnim delom. Do zdaj so slednjega opravili že za 3.000 ur, toliko pa jih še čaka.Gospodinjstva so za vodovod že vplačala po 5.000, lastniki vikendov in zidanic pa po
3.000 dinarjev. Upajo, da bo vodovod čez dva meseca narejen.
¥
INDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
Probleme današnjega časa ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE REŠUJEJO
Schiedel-YU - DIMNIKI Schiedel-YU - ZRAČNIKI Schiedel—YU — OBLOZNI ELEMENTI Schiedel—YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE STIBO termoblok STATIK montažni stropovi
GRADNJA ŽALEC
NAS PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL—YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov Samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL—YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih.
SCHIEDEL—YU — toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s predfabriciranimi klinker oblogami.
SCHIEDEL—YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko petje.
MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM!
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montaža
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materiala GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, telefon št (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773.
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. (063) 722-027, 722—078.
NASE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA
Gt
hri
sl
n
S(
h
P
o
o!
Li
di
lo
m
K
le
ra
ki
Iji
ki
t«
8
n
k
k
(
V.
ZA BOLJŠE VINO - Belokranjski vinogradniki so se v nedeljo dopoldne zbrali na Stražjem vrhu in prisluhnili predavanjem strokovnjakov iz KZ Metlika za boljšo vzgojo belokranjskih vin. (Foto: J. Pavlin)
GOSTIŠČE
JENČKOV DOM”
NA DOBRAVI tel. 23-770 PRIREJA
IZSELJENIŠKI
PIKNIK
20. avgusta 1978 ob 15. uri.
Igral bo ansambel SAJE iz Kanade,
Vsbijeni rojaki in drugi.
✓ >
Komisija za delovna razmerja pri DO Mercator-Velepreskrba n.sub.o. Ljubljana TOZD STANDARD n.sub.o. Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
POSLOVODJA PRODAJALNE OTOČEC
Pogoji za sprejem: visokokvalificirani trgovski delavec s 3-letno prakso v poklicu.
Nastop dela po dogovoru. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3.___________________^
POPRAVEK
ZIVTAM MARIBOR DO BELT ČRNOMELJ
OBJAVLJA POPRAVE K
oglasa, objavljenega na 3. strani Dolenjskega lista št. 30 z dne 27. julija 1978. Pri pogojih za opravljanje del in nalog pod 3. točko (Vodenje TOZD Mehanska obdelava) je potrebna visoka ali višja šola tehnične, ekonomske ali pravne smeri in ne visoka šolska izobrazba strojne smeri, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Na podlagi 275. člena statuta občine Novo mesto in v zvezi s 3. členom odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/72) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na seji dne 8. 8-1978 sprejel
GSREDBO o ureditvi prometa na nekaterih cestah in ulicah v Novem mestu
1. člen
V Novem mestu bo po veljavnosti te odredbe veljal našle"" nji prometni red:
1. prednostna vožnja po Partizanski — most preko Krke" Glavni trg in obratna
2. Preko mostu v Kandiji je prepovedan promet za vsa tovor na motorna vozila nad 3 tone skupne teže in določi enO"
smerna vožnja za avtobuse mestnega, primestnega in med' krajevnega prometa v smeri Zagrebška in Partizanska cest* — most preko Krke - avtobusna postaja (Novi trg).
3. Enosmerna vožnja po ulicah iz smeri:
a) Cesta komandanta Staneta (od križišča Ceste korna^1' danta Staneta in Kidričevega trga) Kidričev trg — šernov trg.
b) Prešernov trg — Sokolska ulica z izstopom na Glavni trfl in most preko Krke.	.
c) Prešernov trg — Škrabčeva ulica z izstopom na Glavfl tr9-
d) Most preko Krke — Glavni trg — Cesta komandant Staneta.
e) Cesta komandanta Staneta — Kastelčeva ulica.
Po cestah in ulicah, navedenih v 3. točki tega člena, ) dovoljena vožnja za vsa osebna motorna vozila, tovorn motorna vozila do 3 ton skupne teže in za avtobuse me* nega prometa.
4. V Ulici talcev je prepovedana vožnja za tovorna motorn vozila in avtobuse.
2- člen	Jhe
Z veljavnostjo te odredbe prenehajo veljati vse odred
izvršnega sveta, ki so drugače urejale prometni red po cesta
in ulicah, navedenih v 1. členu te odredbe.
3. člen	'
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupsc' skem Dolenjskem listu.
Številka: 22—049/65 Datum: 8. 8. 1978
PREDSEDNIK'^
občinske skupščine Novo mes ' GOLEŠJANKOj^/
DOLENJSKI LIST
Št. 32 (1513) - 10. avgusta^
Nesprejemljiv poseg v naravo
Gozdarji in lovci so proti nameravani lokaciji kamnoloma na Cerovem in Medvedovem hribu ter asfaltni bazi v Češči vasi — Uničenje visoke divjadi in strokovno načrtovanega
gozda
Člani LD Novo mesto smo bili nemalo presenečeni, ko smo slučajno izvedeli za predlog SGP Pionir in Cestnega podjetja Novo mesto, da jim samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo izda soglasje za lokacijo kamnoloma na Cerovem hribu in Medvedovem hribu na površini 1725 ha. Odprtje kamnoloma na tem območju bi Pomenilo zelo hud poseg v središče lovišča, katerega je skupščina občine Novo mesto dodelila v upravljanje LD Novo mesto.
Lovišče je veliko 5600 ha in obsega levi breg Krke od Soteske do Ločne. Del lovišča je zelo bagat z di^adjo visokega lova, zato je po lovski zakonodaji zaščiteno območje za nekatere vrste divjadi.
Kamnolom bi iztrebil to divjad, poteg tega pa bi tudi vsekal globoko rano v visoko produktivne gozdove,
*l v enoti Brezova reber predstavijo najboljši primer stoletne strokovno načrtovane gozdne proizvodnje. Skupnost za gozdarstvo iz „ , razl°gov soglasja ni dala. Predla-Satelji lokacije so se sedaj obrnili na l°y°meško skupščino občine in vse lj*e> da bodo njeni organi razsodni-
C	smo	tudi,	da načrtujejo v
* vasi gradnjo asfaltne baze, za
katero sam predlagatelj ugotavlja, da povzroča velik hrup in prah, medtem ko predstavniki območne vodne skupnosti opozarjajo na nevarnost onesnaževanja Temenice in prek nje tudi Krke.
Zato člani LD Novo mesto kot soodgovorni občani za zaščito narave želimo javnost, predvsem pa krajane prizadetih krajevnih skupnosti opozoriti na nepopravljive posledice takega posega v naravo. Lovci smo proti nameravani lokaciji in skupaj z gozdarji zahtevamo, da se na širšem regijskem območju najde primernejša lokacija, ki bo v skladu z varstvom narave in človekovega okolja ter s težnjo po ohranitvi kmetijskih in gozdnih površin.
Tisti, ki bodo odločali, naj se za-
&ES LJUBLJANA n.sub.o. tOZD ELEKTRO KRŠKO b. o.
[.^pisiije javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 22.
1978 ob 12. uri v prostorih garaž TOZD Elektro Krško, ^esta 4. julija 32. Licitacija bo ustna.
I OSEBNI AVTO IMV
8 sedežev, reg. štev. CE 846-53, štev. šasije 28127, štev. Kotorja 16 EB—V—L—5990, leto proizvodnje 1971, izklicna Cena je 15.000.
2- OSEBNI AVTO ZASTAVA 750,
E 473—56, štev. šasije 333 590, štev. motorja 357 821, leto Pfoizvodnje 1972, izklicna cena je 6.000.
;*• OSEBNI AVTO RENAULT R-4,
, ^ 859—96, štev. šasije 468 8017, štev. motorja 922 519,
leto
proizvodnje 1970, izklicna cena je 7.000.
398,
J- OSEBNI AVTO RENAULT R-4,
, ^ 859—71, štev. šasije 468 8024, štev. motorja 921 eto proizvodnje 1970, izklicna cena je 8.000.
J- NOVI HLADILNIK-»GORENJE"
'5 I, izklicna cena je 3.500 din.
6. PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE
« olje ali premog Trika EMO KO, tip 210, Moč 210 Mcal/h, ^licna cena je 5.000 din.
p orVetni davek pri avtomobilu ni zaračunan v ceni. ravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki PQ|ože 10-odst varščino začetne cene. Varščina se plača ^Posredno P^d licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti Petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred
V^etkom licitacije.
J
Jr9ovsko podjetje KURIVOPRODAJA iz Ljubljane, °pova 14, odpira v Kočevju prodajno mesto za
pf*EMOG IN DRUGA TRDA GORIVA
j^odajno mesto bo začasno v Ljubljanski ulici v '°sku poleg Galanterije.
ina^0čila sprejemamo vsak ponedeljek, torek, sredo 'n četrtek od 14.30 do 17. ure.
KURIVOPRODAJA
J
..PIONIR" — TOZD Strojno—prometni obrat *£e nove sodelavce za delo na gradbiščih v Sloveni-J'. Hrvaški in Bosni,
^STROJNIKE TE2KE GRADBENE MEHANIZACIJE
£ voznike
^ 9°ji za sprejem so naslednji:
• dokončana osnovna šola. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki so si že pridobili pooblastilo za delo na strojih težke gradbene mehanizacije ali imajo končano poklicno šolo strojne ali sorodne stroke ali pa šolo za poklicne
voznike;
dokončana poklicna šola za voznike ter izpit kategorij B, C, E. Prednost pri izbiri imajo kandidati s prakso.
'Ormacije o delu na gradbiščih lahko dobijo kandidati vsak p9n °d 6. — 13. ure v kadrovskem oddelku, fošnje sprejemamo na naslov SGP„PIONIR", Novo mesto.
^tejev drevored 37, kadrovski oddelek. Razpis se zaključi
1S- dan
po objavi oglasa«
jj* ..PIONIR" Novo mesto
Knadno razpisuje naslednja prosta učna mesta:
eno učno mesto za OBRATOVNEGA ELEK-
, tricarja,
6 učnih mest za KLJUČAVNIČARJA,
■ 3 učna mesta za AVTOLIČARJA.
šolanja so ugodni.
°*njo skupaj s spričevalom o končani osnovni šoli naslovi-na SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37. Osebne infor-lahko dobite vsak dan od 6. — 14,45 ure v kadrov-
111 oddelku
vedajo, da so tudi oni občani, ki želyo živeti v zdravem okolju in tako tudi pustiti prihodnjim rodom.
IZVRŠNI ODBOR LD NOVO MESTO
Dvanajstletni
partizanček
Šest področnih skupnosti
Pripravljalni odbori za šest področnih skupnosti — Nadomestile bodo dosedanje odbore pri kulturni skupnosti
Da bi kar se da prišle do izraza samoupravne pravice in interesi na področju kulture, je skupščina republiškega kulturne skupnosti sklenila ustanoviti področne skupnosti. V občin-
Septembra v Kočevju živahneje
Pogovor
z udeležencem NOB
Vsako leto znova nam ob dnevu vstaje slovenskega naroda stopi pred oči trpljenje naših ljudi v boju za svobodo in mir.
Strahote vojne so morda še bolj kot odrasli občutili otroci, kajti niso razumeli, zakaj jim tuji ljudje jemljejo starše, brate, sestre. Da pa se morajo tudi oni upreti, so dobro vedeli. Franc Kodrič, takrat dvanajstleten deček, se takole spominja svoje mladosti, ki jo je preživel pod pritiskom okupatoija:
„Ceprav sem bil v rosni mladosti, sem že delal v Skoju. S sosedovim fantičem sva po vaseh trosila letake z napisom: „2ivio Tito - Živio SKOJ“, ki so nas bodrili k uporu. Nikoli nisem pomislil na nevarnost, ki mi je pretila, ter sem večkrat okupatorju kradel mine za partizane. Nobena pot mi ni bila neznana, ko sem ponoči prenašal pošto.
Predal se nisem nikoli, čeprav sem moral mnogo prestati. Bil sem zaveden Slovenec, branil sem domovino z vsem srcem.“
Franc Kodrič je danes aktiven občan in vedno skrbi za napredek v krajevni skupnosti Mi mladi smo pnosni nanj in ga cenimo. Stopali bomo po njegovi poti.
MILENA KUHAR OŠ Podbočje
Kočevski kulturni teden znova poživel mesto ob RinžL Velik del v kočevskem kulturnem življenju prispevajo osnovne in srednje šole. Ker so počitnice, a tudi amaterska društva počivajo, vlada poletno mrtvilo. Turisti si ta čas lahko ogledajo le stalno zbirko pokrajinskega muzeja in kino predstave.
„Pač pa je naše delo usmerjeno v oblikovanje ter samo realizacijo kulturnega programa ob praznovanju 35. obletnice Zbora poslancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra leta 1943 v Šeškovem domu,“ je povedala sekretarka kulturne skupnosti Andreja Remžgar. Dnevi praznovanja od 27. sep-
tembra do 4. oktobra bodo prinesli v mesto ob Rinži mnogo svežine s področja kulture. Iz dneva v dan se bodo vrstili nastopi amaterskih pevskih zborov, gostovanje dramske skupine, pevskega zbora in zabavnega ansambla iz pobratene Doline pri Trstu. Ljudska knjižnica bo pripravila literarni večer ter pogovor bralcev s pisateljem, Mestno gledališče ljubljansko pa več predstav za odrasle, šolarje in najmlajše.
»V interesu vseh naših društev in družbeno-političnih organizacij je,“ poudarja tovarišica Remžgarjeva, „da bi kulturno življenje v tem tednu čim bolj zaživelo ter da bi vsak delovni človek in občan našel nekaj zase."
MIRJAM BEZEK
s kih kulturnih skupnostih so že formirali pripravljalne odbore za ustanovitev teh področnih skupnosti
Ustanovili naj bi šest dvodomnih področnih skupnosti: za knjigo, gledališče, glasbo in ples, kinematografijo, likovno dejavnost ter varstvo kulturne dediščine. Te področne skupnosti naj bi zamenjale dosedanje odbore pri kulturni skupnosti Slovenije.
Dolenjsko regijo zastopajo v pripravljalnih odborih: v skupnosti za knjigo Staša Vovk; za gledališče Jože Falkner; za glasbo in ples Vanja Kastelic; za kinematografijo Franc Šegedin; za likovno dejavnost Maijan Strajnar in za varstvo kulturne dediščine Janez Gabrijelčič. Področne kulturne skupnosti naj bi bile ustanovljene do konca leta.
F. Š.
Z učbeniki ne bo velikih težav
šolskih potrebščin je dovolj na voljo, prav tako nekaterih učbenikov — Enodnevne prodaje na osnovnih šolah olajšajo bližajočo šolsko nakupovalno mrzlico — Učbeniki še
vedno niso zastonj
pisma
odmevi
Smo pravzparav še sredi poletja, ko nas sonce in vročina vabita v prepolna kopališča, na morje, v hribe in še kam. Vendar se zelo hitro bliža september, ko se bodo spet odprla šolska vrata, v večje ali manjše veselje vsem ukaželjnim.
Sprehod po prodajalni Mladinske knjige v Novem mestu še ne daje slutiti bližajoče se šolske nakupovalne mrzlice, čeprav si mladi sami ali v društvu staršev že ogledujejo šolske potrebščine. Kako so v Mladinski knjigi pripravljeni na novo šolsko leto, sta povedala vodja poslovne enote Mladinska knjiga Ruža Zupanc in poslovodja knjigarne Janez Brulc.
Zvezkov in drugih pripomočkov imajo dovolj na zalogi, z učbeniki pa bo nekaj težav. Tistih učnih knjig, ki so enake kot prejšnja leta, je dovolj in jih verjetno ne bo zmanjkalo. Kot že mnoga leta pa so težave z novimi učbeniki, ki so še
vedno v tisku. Za razliko od lani imajo letos na razpolago več učbenikov za nižje razrede osnovne šole, za višje pa jih je več še v tisku. Za gimnazijo in pedagoške šole je večino knjig tudi že mogoče kupiti, prav tako učbenike in usmerjeno izobraževanje, primanjkuje pa učbenikov za tehnične šole.
Da bi staršem in otrokom olajšali nakup potrebščin, so na nekaterih šolah organizirali v dogovoru z Mladinsko knjigo enodnevno prodajo učil, tako v osnovni šoli Birčna vas, Šmihel, Otočec in Mima peč. Učbeniki so tako lažje dostopni, brez-
plačni pa še vedno niso, za kar bi si morali vsi pizadevati. Draga učila v marsikateri družini zelo ogrozijo družinski proračun. Zato je pohvale vredno, da na osnovni šoli Šentjernej omogočajo obročno odplačevanje učnih pripomočkov skozi vse leto. Podobne pobude imajo zelo slab odziv predvsem v Novem mestu, razen na OŠ Katja Rupena, kjer so učbeniki praktično zastonj, saj je treba plačati le odškodnino ob koncu leta. Marsikaj je odvisno prav od vodstva šol.
20. ali 25. avgusta bo spet organizirana prodaja šolskih potrebščin pod arkadami pred Mladinsko knjigo, kjer bodo trije študentje in dijaki skušali ugoditi željam staršev in otrok. Vsakoletni gneči pa se verjetno tudi s tem ne bo možno izogniti.
ZDENKA LINDIČ
PETROL
PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na debelo PE BREŽICE
razglaša prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA
v skladišču Novo mesto
Pogoji: — PK delavec — odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 25. 8. 1978 na upravo PE Brežice, Gornji Lenart 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
1. kvalificiranega električarja,
2.	2 administratorjev,
3.	8 bolniških strežnic.
Pogoji:
pod 1: kvalificirani električar,
pod 2: srednja ali najmanj 2 letna administrativna šola, pod 3: osnovna šola.
Vloge pošljite Splošni bolnišnici Novo mesto do 25. 8. 1978.
Svet delovne skupnosti
UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
objavlja
prosta dela in naloge iz področja REFERATA ZA RAČUNOVODSTVO
Pogoji:
Srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi pošljite v 15 dneh po dnevu objave Svetu delovne skupnosti uprave SO Trebnje.
E3
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Titova 40
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1. LIKVIDATORJA DINARSKO VALUTNE BLAGAJNE ZA POSLOVNO ENOTO NOVO MESTO
POGOJI:
Srednješolska izobrazba ter 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Titova 40 v 15 dneh od dneva objave.
— 10. avgusta.1978
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE ŠENTRUPERT
objavlja prosta dela in naloge:
1. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PU za nedoločen čas.
2. UČITELJA ZA PODALJŠANO BIVANJE, od 1. do 4. razreda, PU — razredni pouk, za nedo-ločen čas.
3. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PU razredni pouk, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, za določen čas od 1. novembra 1978 do 30. junija 1979.
4. KUHARICE, KV za nedoločen čas.
r--------------------------------------—------------
GIP „GRADIS" LJUBLJANA TOZD GE Ljubljana — okolica Ljubljana, Kvedrova ul. 30
Za gradbeno—operativna dela na območju Dolenjske razpisujemo v šolskem letu 1978/79 štipendije
— na srednji gradbeni šoli v Novem mestu ali v Ljubljani,
- na gradbeni fakulteti (FAGG).
Prošnje sprejema GIP „GRADIS" - TOZD GE Ljubljana-—okolica, Ljubljana, Kvedrova ul. 30, 15 dni po objavi oglasa.
DOLENJSKI LIST
1»0TA
m sm/
&
4
poročajo
VEČERNI „OBISK“ - V nedelo med 18. in 20. uro je neznani storilec vlomil v hišo Franca Rusa iz Novega mesta, Kandijska 1. V hišo je prišel skozi okno shrambe. Mrežo proti mrčesu je odstranil s kleščami, ki jih je našel v odklenjeni garaži. Iz kuhinje in sobe je vzel okoli 6.450 din, SO dolarjev in žensko uro. Za storilcem poizvedujejo.
„MUZIKALlCNI“ TAT - 5. avgusta zvečer je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil fiat 850, last Jožeta Gazvode iz Konca pri Stopičah. Avto je bil zaradi okvare parkiran v Dol. Težki vodi. Vlomilec je razbil trikotno steklo in odnesel avtoradiokasetofon, 6 kaset in tri zvočnike v vrednosti 2.600 din.
STRELA UNIČILA KOZOLEC - V petek zjutraj je strela udarila v kozolec Franca Jeniča iz Zg. Lakov-nice pri Birčni vasi. Kozolec je kljub intervenciji gasilcev pogorel. Zgorelo je tudi 8 voz pšenice, 5 ton sena, 8 m3 desk in različno kmetijsko orodje. Gmotne škode je za 350.000 din.
POŽAR V ISKRI - V noči iz sobote na nedeljo je malo po polnoči izbruhnil požar v pisarniških prostorih Iskre v Bršljinu. Gasilci so ogenj kmalu pogasili, materialne škode pa je vseeno za približno 40.000 din. Vzroke požara še raziskujejo.
OSTAL BREZ ČUVAJA - V noči na 31. julij je neznanec ukradel Antonu Vovku iz Bršljina nemškega ovčarja z rodovnikom. Pes je star 18 mesecev, vreden pa je okoli 3.000 din.
MORAL JE PEŠAČITI - Martin Srebrnjak iz Sevnega je 30. julija zvečer parkiral kolo z motorjem pri Hotdu Kandija. To je opazil tudi neznanec in se s Srebmjakovim vozilom odpeljal v neznano.
O KOVAČEVI KOBILI — Kdorkoli pride po malo manjši nevihti iz Ljubljane ali Šentjerneja, mora pri Drnovem skozi podvoz pod avtomobilsko cesto. Svojega ali tudi ne pločevinastega ljubljenca mora ..razkužiti". V bližini je dolenjska asfaltna baza in tudi nekaj tozdov novomeškega Cestnega podjetja, ki pa še niso izumili načina, kako se pripeljati suh do atomskega mesta! (Foto: Železnik)
Slovo že po poskusnem delu
Zaradi nezadovoljivo opravljenega poskusnega dela se je Agovičeva znašla na cesti — Sodišče pritegnilo Labodovemu sklepu
Nedolgo tega je novomeško sodišče združenega dela obravnavalo zahtevek Senadije Ago-vič iz Smolenje vasi, ki je vložila tožbo zoper Labodov tozd iz Ločne, češ. da so ji nepravilno ocenili poskusno dvomesečno delo in io zaradi tega nazakoni-to izgnali iz podjetja.
Agovičeva pravi takole: v podjetju je sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela. Meni pa, da je slednjega zadovoljivo opravila, kar ji je potrdil
STOPICE:
OTROK SKOČIL PRED AVTO
5. avgusta je Vid Pipan iz Vel Orehka okoli 18. ure vozil osebni avtomobil skozi Stopiče. V levem nepreglednem ovinku pri hiši št. 23 je pred avto na cestišče nenadoma pritekla 4-letna Marija Avguštin, voznik je kljub zaviranju zadel otroka, ga „vozil“ 23 metrov na prtljažniku in ga nato zbil po cesti. Huje poškodovano Marijo so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Alkotest je pokazal, da je Pipan vozil pod vplivom alkohola.
GROZIL TUM NATAKARICI -Črnomaljski miličniki so 3. avgusta pridržali do iztreznitve 22-letnega Slavka Božiča iz Lokev, ker je v gostilni Rojc razbijal steklenino in natakarici grozil s tepežem. Moral bo seveda k sodniku za prekrške. Brez groženj.
V.
I
NEPREVIDNO NA MOST - Mihael Tomše iz Kostanjevice je 31. julija popoldne peljal osebni avtomobil od Šentjerneja proti Dol. Vrhpolju. V Šmarju je zapeljal na most, vendar se pri tem ni prepričal, če je pot prosta, čeprav znak kaže, da imajo prednost vozila iz nasprotne smeri. Nesreča je hotela, aa je takrat pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Franc Gazvoda z Ra-teža. Vozili sta trčili, pri tem pa se je poškodoval Tomšetov sopotnik Franc Škof, medtem ko so materialno škodo ocenili na 27.000 din.
ZAVOZIL CEZ STRNJENO ČRTO - Zdomec Maksim Maksimovič iz okolice Gradačca je 1. avgusta med vožnjo iz Ljubljane proti Zagrebu zavozil na delu, kjer je strnjena črta, čeznjo, ko mu je nasproti pri Karteljevem pripeljal tovornjak. Voznik slednjega, Jože Otovec iz Oštrca pri Kostanjevici, nesreče navzlic prizadevanjem ni mogel preprečiti: osebni avtomobil je po trčenju odbilo po nasipu navzdol, tu pa je zadel se v drevo. Maksimovič in njegova sopotnika so se laže ranili, gmotne škode pa je za 23.000 din.
REŠITEV V VARNOSTNIH PASOVIH - Janez Což z Verde se je 1. avgusta zvečer pri Mačkovcu s svojim tovornjakom odločil za tvegano prehitevanje. Med manevrom ga je „zmotil” osebni avtomobil Turka Rifkija, ki je pripeljal nasproti. Tovornjak je slednjega zadel in zrinil na bankino, Turki pa se imajo varnostnim pasovom zahvaliti, da so jo odnesli le z lažjimi poškodbami. Materialne škode je za 32.000 din.
NEPRIMERNA HITROST - 4. avgusta okoli dvanajste ure je po magistralni cesti vozil tovorni avtomobil proti Zagrebu Stjepan Kufti-nec iz Zagreba. Pri Dol. Podborštu je ustavil vozilo za stoječo kolono zaradi nesreče. V zadnji del njegovega vozila se je zaletel za njim vozeči Vojislav Denič iz Leskovca s tovornim avtomobilom. Voznik Denič je bil huje poškodovan in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 45.000 din.
celo mojster, potem pa, kot strela iz jasnega neba, sklep, da ji zaradi nezadovoljivega poskusnega dela preneha delovno razmeije. Vsemu temu je po njenem vzrok nosečnost
V Labodu pa se s takšno trditvijo še zdaleč ne strinjajo in kot glavni vzrok svoje odločitve navajajo, daje Agovičeva v poskusni dobi dosegala poprečno komaj nekaj nad 13 odstotkov količine dela.
In odločitev sodišča? Po pregledu vseh zakonitih aktov je senat zavrnil zahtevek Agovičeve, kajti določitev poskusnega dela, minimalne norme, vse to je natančno razmerje-no v samoupravnih aktih delovne organizacije. Tako se šteje, daje delavec uspešno končal poskusno delo, če je dosegel vsaj 60 odstotkov zastavljene norme in da pri tem ni delal večjih napa k na izdelku. Poskusno delo Agovičeve ni bilo tudi daleč pod navedenimi kriteriji. Odločba še ni pravnomočna.
..POGUMNO” S STRANSKE CESTE - Štefan Vovko iz Smolenje vasi je 1. avgusta popoldne vozil s svojim osebnim avtomobilom po prednostni cesti od Novega mesta proti Šentjerneju. Na križišču z Lobetovo ulico pa se je meni nič tebi nič-iz stranske ulice pripeljal na kolesu z motorjem Cvetko Tramte iz Breške vasi. Trčil je v avtomobil in pri tem dobil lažje poškodbe. Materialne škode je za 5.000 din.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA - Anton Rus iz Ljubljane je 4. avgusta okoli četrte ure zjutraj vozil osebni avtomobil po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Medvedjeku je dohitel tovorni avtomobil, ki ga je vozil Stipe Pavi-čevič iz Ljubljane, Rus se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel v zadnji del tovornega avtomobila. Lažje sta bila poškodovana voznik Rus in njegov brat, materialne škode pa je za
16.000 din.
ČELNO TRČENJE - Gion Bisaku iz Poreča je 4. avgusta popoldne vozil osebni avtomobil po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Zdinji vasi je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom madžarski državljan Gabor Kantona. Vozili sta čelno trčili. Za Kantono je v prekratki varnosti razdalji vozil prav tako madžarski državljan Laszlo Laczko z osebnim avtomobilom in se zaletel v zadnji del njegovega avtomobila. Huje so bili poškodovani voznika Bisaku in Kantona ter potnica v Kantonovcm vozilu. Pripeljali so jih v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na
130.000 din.
MOTORIST PRED AVTOMOBIL - 6. avgusta ob 21. uri je Alojz Klobučar iz Dol. Straže vozil osebni avtomobil iz Soteske proti Straži. V Gabrju mu je nasproti pripeljal motorist Franc Mirtič iz Brezove Rebri, ki je pred srečanjem zapeljal na levo stran vozišča in trčil v avtomobil. Motorista so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 8.000 din.
Metlika: dva vloma v dveh nočeh
Avgustovski začetek je bil za metliške miličnike dokaj buren, saj so prva dva dni zabeležili tudi dva večja vloma.
V noči na 1. avgust je Grosupeljčan Nurij Kajtezovič parkiral v Metliki svoj osebni avtomobil, vendar je zjutraj od slednjega kaj malo ostalo. Ponoči mu je namreč neznanec vdrl skozi stransko okence na vratih in odnesel avtoradio, pepelnik, dva zvočnika, razdelilno kapo s kabli, akumulator, zaganjač motorja, povrh pa še pokrovček zadnje luči.
Necelih štiriindvajset ur po tem dogodku pa so meliški miličniki prejeli ponovno poziv. Tokrat je bilo vlomljeno v trgovino Novotehne. Kot se je pokazalo, je vlomilec razbil steklo na vratin in odnesel iz prodajalne motorno žago, stereo avtoradio, radiomagnetofon in ribiško platneno torbo. Vrednost ukradenih stvari je nad 23.000 din.
RAZNESLO TELEVIZOR
5. avgusta okoli 20. ure je v stanovanju Alojzije Malerič iz Črnomlja eksplodiral ekran televizorja. Maletičeva je malo pred tem vključila televizijski sprejemnik, ker pa ni dobro delal, ga je izključila in šla gledat program k sosedom. Po izključitvi pa je prišlo do eksplozije in do požara, ki je zajel televizor, mizico, stol in zavese. Požar so pogasili sosedje. Škode je za 10.000 din.
Z. L.
MOTORIST CEL,
PES POGINIL
Marjan Brulc iz Regerče vasi se je 31. julija popoldne peljal z motornim kolesom od doma proti Novemu mestu. Njegovo vožnjo pa je v Šmihelu prekinil pes, ki je nenadoma pritekel na cesto. Motorist ga je zadel, vendar trčenje ni ostalo brez posledic. Brulc si je pri padcu zlomil roko, medtem ko je žival poginila.
DRZNOST NI POCENI
Vse več je v zadnjem času nesreč, v katerih so žrtve motoristi, večidel mladi. Nekaj zaradi neprimerne in pomanjkljive opreme (čelade), nekaj pa zaradi mladostne objestnosti in drznosti.
Pavel Golobič s Kala pri Semiču se je 1. avgusta zvečer peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti proti domu, med vožnjo po klancu navzdol pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je padel po cestišču. Na srečo se je laže poškodoval, vseeno pa je moral na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Nov Celulozarjev uspeh
Na prijateljskem plavalnem srečanju v Krškem so nastopile vrste iz Radovojice, Velenja in Celja
V sredo, 2. avgusta, so se na Celulozaijevem bazenu v Krškem pomerile ekipe iz Radovljice, Velenja, Celja in Krškega. Nastopile so v finalnem delu prijateljdcega srečanja, ki je potekalo v dveh kolih. Tekmovalci so se pomerili v dveh starostnih skupinah: letnik 1966 in mlajS ter letnik 1965 in starejši.
Ekipno zmago so odnesli domači plavalci in plavalke. Zbrali so 563 točk, za njim pa so se uvrstili Velenjčani (504), gostje iz Radovljice (409) in Celjani, ki so zbrali 238 točk.
Najboljši rezultati - 400 m, ženske: 1. Špiler 5:24,4, 2. Blatnik 5:42,3; 400 m kravl, pionirke: 1.
Pozabljene
Dolinčanke
V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Kočevje in Dolina pri Trstu je Dolenjsko 26. julija obiskala dekliška odbojkarska vrsta. Nastanila se je v kočevskem internatu in se do 5. avgusta pripravljala na jesenska odbojkarska srečanja.
..Priznati moram,” je dejala šestnajstletna Ksenja Slavec, „da sem si treninge v Kočevju zamislila drugače. Pred nami so v Sloveniji vadili naši nogometaši in košarkarji. Mesto in ljudi so pohvalili, odbojkarice pa bomo odšle domov nekoliko razočarane. Možnosti' za vadbo so bile
zelo dobre, na voljo smo imele celo bazen, tudi čez hrano se ne smemo pritožiti, motilo pa nas je to, da se nismo spoznale z vrstniki. Prebivale smo v osamle-nem internatu in se v prostem času močno dolgočasile. Slišale smo sicer, da je okolica Kočevja zelo zanimiva, vendar smo zaradi slabe organizacije kaj malo videle. Nekatera dekleta so trdila, da v Kočevju sploh ni mladih in da zato nimajo mladinske organizacije, ki bi z nami navezala stike . .
V Kočevje je prišlo 12 mladih igralk, ki so včlanjene v Športno društvo Breg. Ksenja je povedala, da imajo več ekip in da najbolj izkušena nastopa v italijanski C ligi, ostale, še neizkušene, pa v tretji diviziji ter na raznih dekliških turnirjih. Vrsto je v Kočevju vodila trenerka Dragica Hrovatin, vadile pa so od 7. do 9. in od 15.30 do 17.30 ure.
„Ceravno nam je bilo malce dolgčas, s kočevskimi odbojkaricami smo se bežno spoznale po sedmih dneh, ko smo imele prijateljsko tekmo, se bomo domov
vrnile z lepimi vtisi. Prepričana sem.” je dejala Ksenja, ki študira na državnem znanstvenem liceju Franc Prešeren v Trstu, „da bo ob našem prihodnjem obisku precej boljše ...”
J.PEZEU
Mastikosa 6:34,17; 400 m kravl moški: 1. Špiler 4:50,64; 100 m prsno - moški: 1. Globočnik (R) 1:15,42, 2. Mlakar 1:19,98; 100 m delfin - moški: 1. Špiler 1:66,28; 100 m hrbtno - moški: 1. Jug (R) 1:16,03, 2. Koprivnik 1:17,31; 100 m kravl moški: 1. Špiler 1:00,9, 3. Mlakar 1:02,84; 200 m mešano -ženske: 1. Zibert (VV) 2:53,90, 2. Špiler 2:56,68; 100 m mešano -pionirke: 1. Škafar 2:59,88, 2. Jelen 3:09,19, 3. Mastikosa 3:41,51; 200 m mešano - moški: 1. Škafar 2:33,50; štafeta 4 x 100 mešano -ženske:	1. Velenje 5:26,57, 2.
Celulozar (Poharc, Špiler, Blatnik, Škafar) 5:39,05; štafeta 4 x 100 m kravl - moški: 1. Celulozar (Mlakar, Javornik, Škafar, Špiler) 4:11,04 itd. Tekmovalci, za katerimi ni zapisano iz katerih klubov so, so Krčani
M. JAZBEC
MIRNA:
78 NASTOPAJOČIH
6. avgusta je društvo Partizan z Mirne pripravilo drugo trim plavanje za bronasto značko .dclfinčka1. Nastopilo je 78 plavalcev na letnem mirenskem kopališču. Najstarejši udeleženec je bil Jož; Rappel iz Gabrovke (50 let), petletni Gorazd Gorenc z Mirne pa je bil najmlajši. Ce bo prihodnjo nedeljo vreme lepo, bo društvo pripravilo trimsko plavanje za srebrno in zlato značko .delfinčka*.
MALNAR VSE BOLJŠI
Clan novomeškega atletskega kluba Malnar je pred časom nastopil na tradicionalnem atletskem troboju Furlanija-Julijska krajina, avstrijska Koroška in Slovenija, ki je bil v Trbižu. Kladivo je zalučal 46.80 m in dosegel osebni in članski dolenjski rekord ter v letošnji sezoni najboljši mladinski rezultat v Jugoslaviji. Zaradi dobrega dosežka so ga selektorji uvrstili v mladinsko državno reprezentanco, ki bo 9. septembra nastopila na troboju Poljska, Italija, Jugoslavija. Mladinski meddržavni miting bo v Italiji.
ROKOMET:
KRKA VADI
Na prvi trening, ki ga je sklical trener ženske rokometne vrste Krka Janez Štrukelj, je prišlo 32 članic kluba. Vse so kandidatke za prvo mesto, ki bo nastopila v II. zvezni ligi in mladinsko ekipo, ki jo v letošnjem letu čakajo težke preizkušnje. Edina okrepitev ekipe bo Ivanka Mlinarič iz Posavja. Dekleta vadijo vsak dan, konec tedna pa se bodo dvakrat pomerile z vrstnicami Trešnjevke.
■
Dober start
V Radovljici se je minuli tedej začelo slovensko člansko šahovs* prvenstvo, na katerem nastopaj igralcev. Med njimi so tudi W Dolenjci: Pucelj, Praznik in Mato"
V Radovljici igrata tudi nekcMJJ člana novomeškega šahovski kluba Penko in Osterman.
Šahisti so do zaključka športne redakcije odigrali dve k°“'
V prvem je mojstrski kandidat nik premagal Hribarja, Pucelj J*, črnimi figurami odvzel točko »" narju (Dobrepolje), zmagala pa r. tudi Osterman in Penko. V druiF kolu je prvokategornik Pucelj ziral z Roblekom, Praznik je P1 magal Kreka, Osterman pa Penka.
Vrstni red po 2. kolu: PrazjU*’ Vavpetič, Šifrer, Osterman, Ste10 2, Pucelj pa je s točko in pol v skur ini šahistov, ki si .delijo’ mesto.
Na letošnje prvenstvo sta Novomeščana dobro pripravljaj Vsekakor lahko več pričakujemo starejšega in izkušenejšega Prazni*’ ki je že v prvih dveh kolih dokaz*!' da se bo potegoval za najb°*J mesta v republiki.
ZRIMŠEK ODSTOPIL, TURK SEDMI
Izredno težke kolesarske ke po Istri, ki se imenuje ka nagrada Siporeksa”, sta * udeležila tudi Novoteksova koK' sarja. Na tekmi, ki je potekal« po Istri, je nastopilo nekaj n®|' boljših jugoslovanskih tekmoval' 160 km dolgi progi pa F li vročine veliko odst°'
cev, na 1
je zaradi ....................
pilo. Med temi je bil tudi ta cv najboljši Novomeščan Zrimše*' Prijetno je presenetil Ivan Tur*' po štirih urah naporne vožnje Je prispel na cilj sedmi in dokazali da prihaja v vse boljšo formo.
HITROPOTEZNI
TURNIR
Novomeški šahovski klub objj šča, da bo pripravil 15. avgusta p finale hitropoteznega klubs*^ šahovskega prvenstva za avgust. Finale bo v četrtek, ° turnirja pa bosta v prostorih šan^ skega kluba. Začela sc bosta ob
un.
VSE PO NAČRTIH — Na sliki so štiije od šestih članov no vonj®. ^ odprave, ki te dni pleza v stenah Prokletij. Novomeščani, ** f bodo domov vrnili 13. avgusta, so pred kratkih sporočili, da * Črni gori dobro počutijo in da bodo uresničili vse načrte. (F° B.B.)
Nočejo tovarne invalidov
Letos marca je prevzel treniranje krških ..usnjenih vragov” Cveto Bergant iz Sevnice. Nekaterim navijačem speedwaya to še vedno ne gre v račun, ker pač menijo, da je takšen položaj domena starejših.
Ne da bi sc kaj dosti menil za najrazličnejše, tudi zlovoljne glasove, Cveto, kot vedno na svoji s težavami posuti poti dirkača, premaguje oviro za oviro. Pri gledalcih ponavadi največ šteje lovor, ni jim niti dosti mar, če je kaj krvi. V našem speedwayu ni vse najbolje, čeprav je na voljo že marsikaj. Tudi Cvetovi varovanci imajo nekaj novih strojev, kaj dosti pa si
ne morejo pomagati, ker so rezervni deli še vedno na carini. Stane Debelak, ki z vso zagnanostjo popravya vse mogoče in nemogoče, že komaj čaka trenutek, ko bo lahko pričel vgrajevati nove dele.
Trener Cveto je eden tistih, žal še vedno redkih športnih delavcev na dirkalnih pro^h, ki meni, da dokazovanje samega sebe pri speedwayu ni dovolj za uspeh. Ce ga kdo oslavlja s trenerjem, postane kar nejevoljen, saj takega, ki bi resnično zaslužil to ime, ni v vsej državi. Vsak je bolj sam svoj samouk. „Delati je treba tako, da je v moštvu red, disciplina, med dirkači morata veljati tovarištvo in nepristranskost. Vsak mora biti do sodruga predvsem človek,” pravi Cveto in jame govoriti o ostalih zahtevah, predvsem tudi dobri telesni pripravljenosti svojih varovancev. Je tudi eden tistih gorečnežev tega športa, ki meni, da navkljub vsemu naš spcedway ni nazadoval, le z drugimi nismo držali koraka. „Še nikoli ni bilo
toliko mladih tekmovalcev, kot jU* je sedaj, čeprav nimamo zvezd0*! ka, ki bi vlekel. Včasih so v d dobro peljali štirje, danes jih j® dvanajst do trinajst. Kocuvan J® Kekec sta se npr. dajala za prvo drugo mesto, v boju za tretje so * dirke na dirko prihajala na povr9e druga imena.
V krškem klubu so se z vs® resnostjo lotili tudi nekater**1 drugih nujnih opravil. Sestavil* pravilnik o odgovornosti, v razpf*" vi imajo sporazum med tekmo* valci in društvom. Cveto je edc. tistih, ki je prepričan, da P1. speedayu drznost v precejšnji11,6 _ odtehta znanje. ..Najbolj sem sel, če rcšilec ob dirkališču n*1®, dela. Ni hujšega, kot da ml®“ fantje v športu postajajo invalid ■ Leta 1980 naj bi bilo v Krškem finale svetovnega prvenstva parih. To ne bo preiskušnja le prireditelje, temveč tudi izziv tekmovalce. Cveto želi vsakem resnemu tekmovalcu stati ob st18
ALFRED 2ELEZN#
	pilili
	
Storili nemalo za šolski prostor
Prvi samoprispevek za šolstvo v veljavi že od prvega julija 1966 — Več kot plodno
dvanajstletje — Solidarni tudi vnaprej
Občani trebanjske občine jo slišijo nemalokrat za hrbtom katerega od sosedov iz bolj razvitih občin, češ, vam je lahko, saj spadate med manj razvite občine, investicije padajo z neba kot pečene pi&e.
Resnica ni le v sredi, posebno v tem primeru je povsem drugačna.
Kar se naložb tiče, jih ne bi bilo, če ne bi imeli načrtov, smelosti in vztrajnosti pri iskanju dobrih partnerjev. V šolstvu, so bili na istem, če ne Se dosti na slabšem kot drugod.
Zato so tudi med prvimi v Sloveniji
Kot iz jekla!
I Gez dober teden več vo-| de v Suhi Krajini — Brez vojakov je ne bi imeli
Prenekateri očanec v Veli-*Cetn Gabru in okrog ni mo-8el verjeti očem, kaj zmore-J° vojaki, ki so kopali za vodovod med obema obči-nania- Nekateri teh očancev | *®dali skozi že Galicijo in še j jj^rsikaj, kaj takega pa še
. Res tokrat niso švigale krogle 'J', šrapneli. Drugega, kamenja, fata in deževja ni manjkalo. Da “* to koga ustavljalo, kje pa. Še JJ^ešine se niso mogle načuditi. £j»čelnik oddelka za gospodarno trebanjske občinske uprave ?*• Nace Dežman pripoveduje ^ično, danes že pravcato “toekdoto: „Po dvanajst ur so rili P° jarkih za vodovod. Ko je naposled napočil večer so prosili *®niandanta za dovoljenje, da bi *^ko igraji nogomet. Po tretji ■J® silnega brcanja so prišli pred taiešine s prošnjo za revanš ‘8Ubljene tekme. Seveda so jih ‘jabili!*’ Vaščani vedo pristaviti, ® so taisti večer dobili še
»Uzbuno".
Prigode na stran, vojaki, veči-oma Šiptaiji so svoje delo nadse zgledno opravili kot delavci .. tu<ii branilci domovine. Zem-Jemerci še niso utegnili natančno izmeriti, koliko so res-"•čno postorili Izkopati je bilo “eba 4,6 km jarka za vodovodne velikosti 250 milimetrov ve-nema p0 najtežjem kraškem «|Wjišču. Vojaki so se prerili po ajmanj treh kilometrih. Tehnič-v . e^‘Pa grosupeljskih vodo-uarjev jim dobesedno ni uteg-Več	s*cer b* izkopah še
Na	sec*aJ ostalo Tregradu
P* za lažji teren, kjer .? lahko opravili strojno. Na v”1 ne '50 P0nagajal0 drevje, mu * U lal*0 pritegnemo tiste-
ko v° a,ncU * deIaj; ”Pred ta‘ nik k! klonil vsak sovražni,’,	da nas pustijo pri mi-
A. Z.
(najbolj razvite slovenske občine so sledile šele zadnja leta!) razpisali samoprispevek za te namene. Ko so delovni ljudje in občani z razveseljivim odstotkom „ZA“ glasovali na referendumih so se podrli upravičeni upi za posojila. Vseeno niso klonili, nova mokro noška šola je bila zgrajena izključno z denarjem delovnih ljudi in občanov trebanjske manj razvite občine (Marlesovo premostitveno posojilo se ravno tako odplačuje od samoprispevka).
Delegati so vedno, kot se za tak način zbiranja denarja tudi spodobi, prejemali poročila o porabi in zbiranju denarja. Zadnje in najpopolnejše poročilo so prejeli minuli mesec, ko so začeli javno razpravo o podaljšanju samoprispevka. Od prvega julija 1966 do kraja leta 1968 je bilo načrtovano, da bodo s samoprispevkom zbrali 1.385.160 dinarjev, zbrali so jih le malo manj -1.356.191. Z naslenjim samoprispevkom od 1. januarja 1974 do konca leta 1977 so nameraval; zbrati nekaj nad 12 milijonov dinarjev, zbrali pa so jih nad 16 milijonov dinarjev. Do konca letošnjega leta, ko se bo sedanji samoprispevek tudi iztekel, naj bi predvidoma zbrali še nekaj nad 5,25 milijona dinarjev. Seštevek pod črto samoprispevkov v trebanjski občini naj bi potem dal vsoto 28.374.960 dinarjev. Skoraj tri stare milijarde je lep prispevek k skupnemu reševanju neustreznega šolskega prostora in ostalih potreb krajevnih skupnosti.
Uspehi so vidni, zato se kaže lotevati tudi nadaljne akcije za samoprispevek v trebanjski občini naj bi potem dal vsoto 28.374.960 dinarjev. Skoraj tri stare milijarde je lep prispevek k skupnemu reševanju neustreznega šolskega prostora in ostalih potreb krajevnih skupnosti. Uspehi so vidni, zato se kaže lotevati tudi nadaljnje akcije za samoprispevek z vsem optimizmom.
a. Železnik
TEKMOVANJA
TRAKTORISTOV
Nedelja, 13. avgusta, bo potekala v znamenju tekmovanj traktoristov. Aktiv mladih zadružnikov kmetijske zadruge ,,KRKA” Novo mesto s sedežem na Dol. Brezovici pri Šentjerneju organizira na Draškovcu izbirno tekmovanje članov in pionirjev novomeškega območja. Pomerili se bodo v oranju, spretnostni vožnji in plezanju na mlaj. Traktoristi krške regije se bodo pomerili ob 9. uri na posestvu v Zadovinku.	P. M. in Z. Š.
TREBANJSKE
MICE
BELA CERKEV: ASFALTNE ŽELJE
V KS Bela cerkev poteka akcija zbiranja obveznic za financiranje asfaltiranja cest v krajevni skupnosti. Že v letošnjem letu naj bi začeli z delom za asfaltiranje dela ceste Draga - Šmarješke Toplice, vse pa je že pripravljeno, da dobi asfaltno prevleko cesta v Dolnjem Krenovem.
Precejšen del sredstev bodo zbrali krajani sami, vendar*brez pomoči ne bo možno uresničiti načrtov. Sredstva za asfaltiranje ceste Šmarješke Toplice - Draga so pripravljeni prispevati tudi mnogi vikendarji, ki imajo svoje hišice nad Šmarješkimi Toplicami.	2. L.
LEPŠE ZELENICE
Novo mesto postaja zavoljo jesenske stalne konference mest Jugoslavije vse lepše. Ob fasadah so se delavci lotili tudi urejenja parkov, pleskajo klopi, popravljajo škarpe itd. Za urejanje zelenic in parkov je namenjenih 400.000 din.
NOV UPRAVNI ODBOR
Na 2. seji izvršnega odbora novomeške telesnokulturne skupnosti so razrešili stari upravni odbor športne dvorane in imenovali novega. Boris Gabrič bo opravljal predsedniško funkcijo, člam pa so Stana Molan, Janez Pezelj, Vojko Skrabel, Staša Vovk, Boris Deak, Jože Pečnik in Ivan Kapš.
DiRKA „M1LAN NOVAK”BO MEMORlALNA
Člani novomeškega kolesarskega kluba Novoteks bodo počastili spomin nekdanjega svojega člana Milana Novaka z dirko Novo mesto -Vinica - Novo mesto (120 km). Dirke (pokrovitelj bo novomeška Novotehna) se bodo udeležili bržkone vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, organizatorji pa so povabili tudi zamejsko društvo Adria iz Trsta. Tekma bo 28. avgusta. Dan kasneje pa bo Novoteks pripravil tudi tradicionalno dirko okoli Grma. Nastopili bodo tekmovalci vseh kategorij.
SUHOKRAJINSKI
DROBI2
DOLGO PRIČAKOVANA DELA za gradnjo vodovoda za območje Šmihel pri Žužemberku so se te dni le začela. Na novogradovem TOZDu Vodovod in kanalizacija Novo mesto so imeli več mesecev težave v zvezi s pridobitvijo zemljišča za gradnjo rezervoarja na Grintovcu nad Zagradcem. Sedaj, ko je to vprašanje rešeno, so takoj dobili lokacijsko dovoljenje in traso že obnavljajo.
POMANJKANJE CEMENTA in drugega gradbenega materiala je zakasnilo individualno stanovanjsko gradnjo na Dvoru in v Žužemberku pa tudi po vaseh v krajevni skupnosti. Enake težave so zaradi oskrbe s cementom in gradbenim materialom tudi pri gradnji gospodarskih poslopij na kmetijah. Največkrat je imela v prodaji cement Mercatorjeva prodajalna na Dvoru, sledila ji je prodajalna ..Dolenjke1* v Žužemberku, enkrat ali dvakrat pa je cement prodajala tudi Kmetijska zadruga.
M. S.
,ZAKRPAN1 MOST - KGP Novograd (tozd Komunalne storitve) iz Novega mesta je- minuli četrtek zaradi obnovitve za ves promet zaprl most v Zalogu. V Novogradu so obljubili, da bo leseni most popravljen do danes, Založani pa so sporočili, da je bil v glavnem obnovljen pred rokom. Na sliki: Novogradova delavca sta most krpala tudi v soboto.
Več odklonjenih kot sprejetih
Prošnje za sprejem v vrtce je v novomeški občini vložilo 794 staršev, vendar je komisija za sprejem otrok 480 vlog zavrnila — Občutno premalo prostora
Veliko občin je, ki imajo otroško varstvo precej bolje urejeno kot novome&a. Zato ni prav nič čudno, da kroži ta čas po Novem mestu šala, ki trdi, da je v občini lažje najti pet lokacij za banke, kot eno samo za vrtec. Kako potrebno bi bilo postaviti še nekaj vzgojnovarstvenih zavodov, pa zelo lepo dokazuje poročilo skupnosti otro&ega varstva.
misije, so „ne“.
morali kar 480 zapisati
ROKE ZA MOČAN STROJ - Kristina Jurgljič (prva z A prvo dekle v Prelesju, ki je pognala traktor. Soseda ŽI%)CC 23 *crln'*om Zetorja v ničemer ne zaostaja. (Foto:
Nobeden stroj pretežak
Učiteljica Kristina Jurgljič že šesto leto na traktorju
Moški so nemalokrat krivični do žensk, kadar gre za avto ali podoben ropotajoči stroj. Menda je bilo vedno tako, sicer ne bi rekli, da ženska drži samo tri vogale pri hiši.
Dandanašnji na kmetih držijo nemalokrat najmanj vse štiri, če ne še kaj zraven. Mlada učiteljica na mokronoški osnovni šoli Kristina Jurgljič iz Prelesja, doma imajo kmetijo, se v ničemer ne pritožuje nad svojo usodo. Sosedje povedo, da je strumno pognala rdečega Steyerja že pred šestimi leti. Takrat je bila prva, posnemovalk ni bilo treba dolgo čakati. Dandanes pred 14. uro vse okrog Šentruperta težko srečaš kakšnega moškega na traktorju ali podobnem kmetijskem stroju.
Redkobesedna Kristina brez zadrege pove, da je sedla za krmilo traktorja, ker pride prva domov. Kmet ne more kaj prida izbirati med časom in vremenom. Tačas Kristina lovi ugodne trenutke za košnjo otave in spravilo	s samonakladalko.
Marsikdo ni prišel z morja s tako bakreno poltjo, kot si jo je pridobila ona za volanom in pri drugih kmečkih opravilih.
„Kako je s popravili? ” - se začudi vprašanju. „Vseh šest let ni bilo najmanjše okvare,” pra vi. Poklon znani tovarni kmetij skih strojev v zamejstvu ali tud voznici? Skozi Prelesja drž republiška cesta. Avtomobil drvijo po njej kot bi bila dirka lišče. Vključiti se v promet z nerodno prikolico ni ravno mačji kašelj. Navsezadnje je traktor nevarna reč, pod katerim je ugasnilo že življenje prenekaterega krepkega gospo-
darJa-	A.	ŽELEZNIK
Vpisi v vrtce v novomeški občini so potekali od 1. do 30. marca. Komisija za sprejem otrok v Novem mestu je sicer vedela, da bo na njen naslov prišlo veliko prošery, nihče pa ni pričakoval, da sc bo letos za prostore v prenapolnjenih vrtcih potegovalo toliko družin, ki so želele svoje otroke zaupati strokovnim osebam. Kuverte je namreč poslalo kar 794 staršev, ki so se .potegovali* za 314 prostih mest. Zaradi tega je imela komisija precej več dela kot nekaj let nazaj. Obravnavala je prav vse vloge, upoštevala pa je tudi predloge patronažne službe ter novo-
Cene še vedno visoke
Že nekaj časa obiskovalci novomeške tržnice spet lahko kupujejo sadje in zelenjavo pri prodajalcih iz drugih republik. Vrnili so se kot obrtniki, postavili svoje stojnice in njihov ,,Gospa (ali gospodična, kot se jim pač zdi), kaj boste? “ spet že od daleč vabi morebitne kupce. Svetlana Maletič, ki ima prodajalno na Partizanski cesti, pravi, da ji je njihova prisotnost občutno zmanjšala promet.
Obiskovalci tržnice, ki tu bolj ali manj redno kupujejo sadje in zelenjavo, so enotnega mnenja, da se je stanje s ponovnim prihodom prodajalcev iz drugih republik dokaj izboljšalo. V času, ko jih ni bilo, je bila preskrba zelo slaba, cene pa ne dosti ftižje. Stojnice Svetlane Maletič, Dolenjkine trgovine in okoliških kmetov so bile preslabo založene z različnimi pridelki, da bi lahko zadovoljile želje kupcev. „Sedaj, ko so jim malo prirezali peruti, da ne prodajajo ravno vsega, kar pri njih na jugu ne gre v promet, je izbira še kar dobra, prav tako tudi kvaliteta. Cene pa se mi zdijo še vedno previsoke," je povedala ena novomeških gospodinj.
Mnenje, da so cene sadja in zelenjave previsoke, je splošno razširjeno. Očitno temu ni pomoči. Še vedno velja, daje „za malo denarja malo muzike".
meškega Centra za socialno delo. Ko so šle prošnje skozi gosto ,sito‘ ko-
BRIGADIRSKE VESTI
30. julija se je iz Deliblatske peščare vrnila 53-članska mladinska delovna brigada Katja Rupena iz novomeške občine. Mladi Dolenjci so v peščari pridno vihteli krampe in za svoje delo poželi vse možne nagrade in priznanje akcije. Brigada je postala petkrat udarna, imela je šestnajst udarnikov in udarnic in je predlagana za plaketo IX. kongresa ZSM Srbge.
Zadnjo soboto je Suho krajino zapustila III. brigadirska izmena, ki je v enaindvajsetih dneh pomagala pri postavljanju vodovodov in obnavljanju cest. Dan kasneje, 6. avgusta, pa je na zvezno mladinsko delovno akcijo Suha krajina ‘78 prišla zadnja, četrta izmena. Do 27. avgusta bodo na suhokrajinskem kršu delali mladi iz Banjaluke, Nove Gorice, Tetova in Radelj ob Dravi.
Minulo nedeljo so predstavniki novomeške občinske konference ZSMS pospremili na pot že tretjo novomeško mladinsko delovno brigado, ki je odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo v Posočje. Pokrovitelj 40-članske brigade, ki je sestavljena iz dijakov in mladih delavcev, je novomeški Labod, komandant brigade pa je Ostoja Bubnjevič. Letos je iz novomeške občine na zveznih akcijah delalo nekaj manj kot 200 brigadirjev in brigadirk.
ŠTIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v novomeški občini je obvestila vse podpisnike samoupravnega sporazuma o štipendiranju, da je izvršni odbor Titovega sklada podaljšal razpis za štipendiranje iz Titovega sklada, in sicer za šolsko leto 1978/79. Razpis so podaljšali, ker je prispelo za štipendiranje mladih delavcev premalo prijav. Zainteresirani dobijo več informacij o možnosti pridobitve štipendije na OK ZSMS Novo mesto.
Samo v občinskem središču je bilo 366 prosilcev, Id so vlogo vložili prvič, 314 pa jih je vlogo podaljšalo enkrat ali večkrat. Zanimivo je, komu so prošnjo zavrnili trflcrat ali večkrat. Zaman so upali nezaposlene matere ali očetje, otroci, ki so bili najprej odklonjeni v NOvoteksu, matere na porodniškem dopustu ter otroci, rojeni 1972 in 1973. Iz poročila je razvidno, da je najbolj pereče vprašanje varstva za prosilce, ki jim niso ugodili dvakrat ali trikrat. To velja zlasti za letnike 1975 in 1976. Starši so jih namreč v dobri veri vpisali že takoj ob rojstvu, v teh letih pa so v mestu zgradili le prizidek na Ragovski.
Mnogi starši iz nepoučenosti in prizadetosti očitajo, da so sprejeli veliko otrok staršev, ki so prvič vložili prošnje. Ugodili so samo samohranilkam (S), vzgojiteljicam in delavkam zavodov (9), staršem z nizkim osebnih dohodkom ter družinam, ki imajo doma hude bolnike.
Novomeška kronika
NI SAMO OBJESTNOST - V novem blokovskem naselju Majde ŠUc in v Ragovski ulici je doma veliko otrok. Resnico, da nimajo primernega igrišča, so otroci potrdili ob nedavni igri, ko so v stransko steno bloka Majde Šilc 22 nametali mnogo blatnih kep.
SLABI KOŠARKARJI
Po
Počitniško delo za zvezke, knjige
Poletje je tudi čas šolskih počitnic, vendar mnogi dijaki in študentje ne uživajo počitka, temveč si z delom po različnih delovnih roganizacijah služijo denar za knjige, obleko, počitnice in še kaj. Povprašali smo jih, kaj menijo o svojem delu in zaslužku:
Franci Beg, maturant gimnazije, Mladinska knjiga: „Na počitnicah sem že bil julija v Rovinju, in da ne bi brezkoristno zapravljal časa, sem si poiskal delo. Z njim sem zadovoljen, denar, ki ga bom dobil, pa bom porabil za obleko, košarkarske priprave in za vpis za fakulteto."
Tomaž Mikec, končal OŠ v Stopičah, Petrola: „Oče, ki je zaposlen pri Petrolu, mi je povedal, da grem lahko na bencinsko
črpalko, in tako sem zdaj tu. Delo mi je všeč, denar pa bom porabil za knjige in zvezke. Septembra bom namreč postal gimnazijec."
Helena Foršček iz Prapreč, študentka pedagoške akademije, PTT: „2e lansko leto sem delala tukaj, in ker mi je bilo všeč, sem prišla še letos. Dela je sicer veliko, vendar gre. V službi sem že tretji mesec in tudi z zaslužkom sem zadovoljna."
Marta Mervar, končala OŠ v Bršlinu, „Krka“: Dober mesec je, kar ne lenarim, in sem zadovoljna, le norme so včasih previsoke. Na počitnicah sem že bila na morju, septembra pa grem v prvi letnik gimnazije, zato bom tudi zaslužek porabila za knjige in zvezke “
Tadeja Redek, gimnazija, ,,Krka“: Delala bom vsega en mesec; delo mi je všeč, ni težko, tako da se na praksi dobro počutim. Zasluženi denar bom porabila za knjige, zvezke pa zase bom kaj kupila."
Z. LINDIČ
mestu in parkih so delavci pred kratkim postavili nove lepo oblikovane koše za odpadke. Da bi bili čimbolj vidni, so jih prebarvali z živo rumeno pa tudi zeleno barvo. Redoljubni občani menijo, da imajo plastični koši znatno premajhne odprtine. Novomeščani so sodeč po čistoči na ulicah slabi košarkarji, zato bi bilo nemara bolje, če bi zanje postavili koše z metrskim premerom.
NOVO PARKIRIŠČE - Čeravno stari most še ni nared, je že začel služiti svojemu namenu. Občani sc po njem veselo vozijo že lep čas. Povrhu vsega pa so si na obeh straneh mostu pripravili parkirišče. Sliši se, da bodo v kratkem najbolj nadobudni parkirišče tudi zarisali, kajti most je, kot pravijo, pozabljen od oblasti in boga.
TRI DEKLICE - Prejšnji teden so z območja mesta rodile tri občanke. Marija MOravec z Glavnega trga 21 je povila Polonco, Marjana Rifelj iz Koštialove 26 Tjašo in Jožefa Kralj, V brezov log 1, Heleno.
NESPREMENJENE CENE - Občanke, ki so minuli teden redno prebirale dnevno časopisje, so bile nad novomeškimi prodajalci na tržnici malce jezne. Ugotovile so, da njihove tovarišice iz nekaterih drugih občinskih središč odštejejo za sadje in zelenjavo manj denarja in da si povrhu vsega po nakupu privoščijo kavo. Navzlic temu pa se cene minuli ponedeljek niso spremenile.
Ena gospa je rekla, da so tako dolgo žaklovino pred fasadami na Glavnem trgu spustili samo zato, da se delavci laže -skrivajo ...
DOLENJSKI UST
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je tako nepričakovano za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, brat in stric
IVAN
BARBORIČ
iz Jume vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Trščinarievim, Lukšičevim in Cimermančičevim, ki so nam prvi priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se kolektivu IMV, Novoles, Industriji obutve, Labodu, vaščanom in Ivanu Štanglju za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in ganljive besede. Se enkrat vsem topla in prisrčna hvala.
Neutolažljivi: žena Francka, otroci: Fani z družino, Marija, Ivanka, Slavi, Ivan ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, zeta, svaka in strica
JANEZA
STAREŠINIČA
iz Kočevja pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo znancem in sosedom, ki so mi kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje ter mi izkreli sožalje in spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Se posebej se zahvaljujem zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka v Novem mestu, godbi na pihala ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoča: žena Tončka, sestra in brat z družinama ter drugo sorodstvo
Kočevje pri Črnomlju, Krasinc in Amerika
V SPOMIN
Minevajo dnevi, meseci, minili sta žalostni leti. ko si šel za večno na pot, od koder ni več vrnitve
KAREL
TURK
Straža 83
Ne moremo se sprijazniti s tem, da te ni in da te res ne bo nikoli več med nami. Misel in spomin nate ostane v naših srcih nepozaben.
Žalujoči: vsi tvoji
V SPOMIN
11. avgusta mineva prežalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, stari očka, stric in tast
MILAN
IVKOVIČ
iz Biške vasi 8 pri Mirni peči
Naš dom je prazen in pust, odkar si za vedno odšel od nas. Čas hitro beži, a za sabo ne briše žalosti. Dnevi so svetlejši od noči, a za nas jih ni, ker vemo, da tvoje telo v zemlji trohni. Hvala vsem, ki sc ga še spominjate in obiskujete njegovo mnogo prerano gomilo.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, sin Milan z družino, hčerka Milka z družino in drugo sorodstvo
SVETU OKOLI
PORAŽENI IRCI - Irci se radi hvalijo, da ni takih pivcev na svetu, kot so pravi stari Irci. Prepričani v to, vsako leto organizirajo pivsko tekmovanje za „fanta leta“. Ta častni naziv si pribori tisti, ki ga silne količine alkohola ne vržejo prezgodaj po tleh. Letos je tako domače irske kot tuje tekmovalce hudo zasenčil Američan, ki je zmagal odločno in neomajno. Po sedemdnevnem tekmovanju je zmogel še razumno odgovarjati, medtem ko so mnogi tekmovalci odpovedali že po nekaj dneh. Ves cirkus pa gotovo ni spodbuden za zdravje in pamet.
NUDISTIČNA HISA - Pri
nas poznamo predvsem nudistične plaže in kampe, kjer si vsi, ki radi povsem prezračijo telo, poteše to potrebo. Za nudistično hišo pa pri nas še nismo slišali. Vendar jih je v svetu nekaj. V ZDA namreč neki lastnik hiš dopušča stanovalcem,'da počno vse, kar počne tudi sam. In ker je vnet naturist, je stanovalcem dovoljeno, da v stanovanju, po stopniščih in hodnikih hodijo goli. Seveda kogar tak sprehod mika ...
TUDI ZA VEČNOST -
David Brannen iz Kalifornije je pod krsto nataknil kolesa, jo pripel k motociklu, opremil s svetlobnimi napravami ter se popeljal naokoli. Prikolico so mu registrirali kot prikolico z enim ležiščem. Z njo bo lahko potoval tudi v večnost.
PRETRESEN ZAKON - Sicilijanec Fortunato Baglione se je ločil od svoje žene, kot razlog za ločitev pa je navajal potresno histerijo svoje boljše polovice. Ubogi Srečko, kot bi lahko prevedli ime Fortunato, ni mogel spati skoraj nobeno noč; žena ga je kar naprej prebujala, češ da je potres. Edini resni potres na Siciliji pa je bil leta 1911. Sodišče je te razloge razumelo in zakon razvezalo.
MOČ LUČI - Znanstveniki v Toursu so odkrili, da se potenca in plodnost petelinov, ki rastejo pod umetno lučjo, močno poja-či, prav tako pa tudi nesnost kokoši. Tisti, ki odkritja v živalskem svetu prenašajo na področje človekovega ponašanja, menijo, da smo končno le odkrili, zakaj pravimo, noč ima svojo moč, čeprav bi morali prav zapisati: luč ima svojo moč!’
»Dolenjski list« v vsako družino
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Lesen most bo služil železnemu
(Most čez Krko.) Zidanje mostu je že precej daleč dospelo. Na Kandijski strani so le še nasipi za zgotoviti in nekaj ob straneh dozidati; na mestni strani pa še en obok in nekaj škarpe, kar bo po našem prevdarku kake tri tedne potrebovala. Tudi je gotov leseni most, ki bo služil pri postavljanju železnega mostu. Zdaj vozijo železnino, ktere je že precej tukaj, in je videti, da se tudi to kmalu začne delati. Konec septembra ali začetek oktobra bo otvorjenje.
(Trto) se je smatralo za lesnato rastlino, za ravno tako lesnato, kakoršno je vsako drevo. No, in ker raste ter rodi drevje, osobito hostno, brez gnojitve prav dobro, sklepalo seje, da mo-
Bosonogi zdravniki in kontracepcija
Preskočili so tisočletja — »rej prepoved, zdaj kontracepcijska tableta
Za domačine Papue na Novi Gvineji načrtovanje družine ni bilo nič novega. Stari plemenski običaji so z vrsto tabujskih prepovedi vzdrževali primerno število
irebivalcev. Revna zemlja in etijstvo, ki je bilo še na
pre
krni
ravni predzgodovinskega človeka, sta.lahko preživela le maloštevine skupine. Sistem kontrole rojstev je določala prepoved in vzdržanje od spolnih odnosov med zakonci ves čas, ko je žena dojila otroka. To pa je trajalo tri do pet let. V tem času sta morala zakonca tudi dejansko živeti ločeno. Sedaj je tabu nadomestila kontracepcijska tabletka.
V poslednjih dveh desetletjih se je življenje Papuan-cev temeljito spremenilo. Stare navade so izginile, na-
domestile pa so jih nove. Pokazale
sledice so se pokazale tudi v nenehni rasti števila prebivalcev. Prej maloštevilne družine so narasle na petnajstčlanske družine. Zdravstvena skrb in pomoč sta smrtnost dojenčkov skoraj odpravila in tako je tudi ta ,,naravni selektor“ izgubil svojo moč. Število domačinov se je podvojilo, viri hrane in dohodka pa se niso ustrezno povečali.
Ker ekonomska preobrazba Papuancev poteka veliko prepočasi, so morali vprašanje, kaj storiti, poveriti zdravnikom in njihovim pomočnikom bosonožcem — ljudskim vračem in zeliščar-jem. Ti so ponovno uveljavili Kontrolo rojstev. Seveda se stari običaji niso vrnili; zgo dovina se ne ponavlja. Namesto tabujskih prepovedi so pomagali širiti kontracepcijska sredstva. Od 1667 bosonožcev se jih kar 400 ukvarja s prosvettjevanjem domačink na področju kontracepcije.
Seveda bo pravo rešitev dal šele družbeni in ekonom ski razvoj Papuancev, ki so
še pred nekaj desetletji živeli »bi.
v kameni dob
Rešitev prejšnje križanke
„ I—.	s	u		..				L
		7	M	A	....	R.	O	H	A
- A		I	L	c.	e	R	A	R
? R	1	Gi	A	pr	L	C.	D	A
	M	*	AJ	j	f	Gi	O	s
>rio	U	R	b	e	limm	O	AJ	i
li /v	r	A		A/	e	M	A	D
!A,J	£	K	0	R	s	S.	S	r:
	z:	=7	8	o	K	s	A	R
A R.	i	3	A	.-i	1	M	R	e
JE. A	M	O	R.	—	M	R	A	K
	A	K	A	ar	O	T	K	A
Ploveča papirnica na reki Jari sredi brazilskih pragozdov.
Tovarna na valovih reke
Pekel je
Preko oceana v brazilske pragozdove — V osr^uhi£fli °aineni-gozda na tisoče ton papirne kaše — Ekologi
" iveč P10-
tlakovan z dobrimi
J. BOSVVELL
Globoko v domala neprehodne brazilske pragozdove v porečju Amazonke je zaplula nenavadna prikazen, visoka kot šestnajstnadstropna stavba, dolga kot dvojno nogometno igrišče. Beli gigant je največji ploveči industrijski obrat, velikanska papirnica, katera bo z nenasitnim apetitom goltala lesno bogastvo pragozdov, iz sebe pa bruhala vsak dan na tone papirne kaše.
s#-
ra isto tako tudi trta, kakor lesnata rastlina, brez vsakega gnojenja dobro rasti in roditi. Skušnja pa je do dobrega dokazala, da temu nikakor ni tako. V toliko in toliko letih je trta zemljo le izsrkala, trta je začela pešati, slabo Tasti in slabo roditi. Da ni v naše kraje nikdar trtna uš zanešena bila, vinogradi šli bi nam vse-jedno v nič, in to vsled tega, ker jih nič ne gnojimo.
(Za kolesarje.) Dunajska knjigarna Freytag & Bcmdt izdaja za kolesarje kaj pripravne zemljevide, na kterih je videti daljava krajev in mest v kilometrih, nadalje je razvidno, ali in za koliko je cesta strma.
VPIS V SOLE
ZAVOD ZA KULTURNO PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ - DELAVSKA UNIVERZA
7. in 8. RAZ-
razpisuje
v okviru strokovnega in splošnega izobraževanja za leto 1978/79 naslednje dopisno-konsultativne šole in druge izobraževalne oblike za odrasle:
1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 6.
RED
2. ADMINISTRATIVNA ŠOLA - I. LETNIK
3. POSLOVODSKA ŠOLA - I. LETNIK
4. TRILETNA STROJNO-TEHNIŠKA ŠOLA - STROJNA SMERI, in III. LETNIK
5. DELOVODSKA ŠOLA - I. LETNIK
6. SREDNJA PROMETNA ŠOLA-I. LETNIK
7. ŠOLA ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE POKLICNIH VOZNIKOV
8. I. LETNIK VIŠJE UPRAVNE ŠOLE
9. STROJEPISNI TEČAJ - ZAČETNI IN NADALJEVALNI
10. TEČAJI TUJIH JEZIKOV (angleščine in nemščine)
11. TEČAJI KROJENJA IN ŠIVANJA - ZAČETNI IN NADALJEVALNI KUHARSKI TEČAJ
IZOBRAŽEVALNE OBLIKE V DOGOVORU Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI:
- TEČAJI HIGIENSKEGA MINIMUMA
- TEČAJI IN SEMINARJI ZA VARSTVO PRI DELU
- TEČAJI ZA PRIDOBITEV INTERNE KVALIFIKACIJE
- TEČAJI SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
- TEČAJ PISARNIŠKEGA POSLOVANJA IN Pa SLOVNE KORESPONDENCE
- TEČAJ ZA KURJAČE CENTRALNIH KURJAV DRUŽBENO-POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
12.
13.
14.
ROK PRIJAVE: 15. september 1978 pri ZKPD Črnomelj, Kolodvorska 8.
Eno je gotovo: naj’ fita bo imel industrialec
• teto10-
Njegov podvig, kakor je ‘ 0 lnskn zanimiv, pa je le h
. Še noben pesnik ni opeval ePih oči svoje lastne žene.
L BOERNE
izkoriščenje tujih surovin;
ne
Ja
bi v zameno ponudil več kot kup denarja.
kaj1
Od vzvišenega do smešnega je korak.
NAPOLEON
Ker so velikanske lesne razer-ve v porečju Amazonke težko dosegljive ter bi za organizirano izrabljanje tega bogastva bilo potrebno zgraditi ceste ali železnico, postaviti žage in predelovalnice v krajih, kamor zdaj ni stopila človeška noga, se je industrialec Daniel Ludvvig domislil, da bi bilo najceneje tovarno kar pripeljati v divjino.
Zamisel so mu uresničili Japonci, ki so zgradili plovečo papirnico. Z vlačilci so ploveči industrijski obrat prepeljali iz japonskega pristanišča Kure do osrčja pragozdov v 93 dneh.
Preko 3000 kilometrov dolgo pot so opravili s čistim profitom. Če bi namreč zgradili železnico ali cesto, bi jih zgraditev papirnice stala neprimerno več.
Milijarder Ludwig je odkupil velikanski kos pragozda ter ga pričel pospešeno krčiti. Zasaja sicer tudi hitro rastoče drevje, vendar se naravovarstveniki vseeno zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo podjetni starec — Ludvvig ima že 80 let - naredil iz sedanjega pragozda.
"' um
rezultat
gorenja
posebnost
hobotnica
osmrtnica
pritrdilnica
tehtnica
a v a r
preroki!
*anje
samospev
L
srečnost
avstral
noj
čistoča
Pravočasen
„Nič več nepričako^
potresov", obljublja H"
Potresi so ena
n«
nesreč, ki pridejo iznena \ sabo pa pustijo strahotna j janja. Seizmografi, nap^ j
merjenje jakosti potrest
odkrijejo, vendar pride macija do ljudi, ko je že P1*' no.
Kako omogočiti bi bili pravočasno op°z jj)
na bližajočo se nevarnost. ^ mislijo se je jugoslovansK* » struktor Tomo Hoblaj iz jVJ tovca ukvarjal petnajst takrat, ko je kot član s« loške ekipe lendavske spoznal strahotne poslej tresa v Skopju. Jeseni p., Hoblaj končal s konstrukt J stema za alarmiranje P°
)
 ................... IIIIUIII.......................................................................HIIIIIIIIIIIIMII..iiniHiiiiiiiHimmi........
Tudi lažne tablete zdravijo
Namesto močnih pomirjeval košček mlečnega sladkorja v kapsuli - Placebo oo-aga razgrinjati skrivnost delovanja človekovega telesa - V sebi imamo mogočne-
ga zdravnika
Zdravniki jim pravijo placebo; za tem strokovnim latinskim »azrvom se skrivajo čisto navadne lažne tabletke, kapsule ali kr-.*	.	' nekaJ kaplpc vode. So popolnoma neškodljive dosti-
Celo nenavadno Ičnriclno 7nnnrti>nn:ir/,m _______________  •	_i____
Ker so se stroški zdravljenja hudo dvignili v vseh deželah sveta, prihajajo odkritja o dejanskih učinkih placeba pravočasno. Raziskovalci ugotavljajo, da je veliko primerov, ko bi se pacienti pozdravili zgolj z aktiviranjem lastnih moči, a zdaj dobivajo antibiotike, kortizon, pomirjevala ipd.
. celo nenavadno koristne. Znanstvenikom pa pomeni place-f o vznenurljivo skrivnost, v katero je še vedno zavito človekovo
namr*1^ de,ovanie te8a čudovitega živega instrumenta. Znanost lahkn i *ne !T,Te “dovoljivo odgovoriti na vprašanje, kako vodp	?	l *,3 <?e,uJe kot Pravo zdravilo, kako nekaj kapljic
no«f	1	hud 8*avob°l ali pomiri veliko duševno vznemirie
stveniki menijo, da lažno zdravilo spodbudi delovanje možganske skorje, ta pa da ustrezna povelja žlezam z notranjim izločanjem, ki z ustreznim protistrupi zamore bolezenske klice v organizmu, oziroma sprožijo verigo biokemičnih sprememb, od katerih je odvisno splošno človekovo počutje.
Obrambna moč človekovega organizma je večja, kot mislimo. Treba
pa jo je prebuditi, ne pa se vse bolj zanašati samo še na zdravila.
Placebo torej ni toliko predmet t proces v organizmu. Moč ponaredka je v tem, da zmore strniti
Bost.
ZkE??1?™0 PreProst Poskus. Ra-skovalci so dvema pacientoma, »atera so z zdravili v obliki kapsul zdravili za hudimi duševnirm de-Presijami, dejali, da jim bodo po-nudrh neko novo zdravilo
> vznemtrje-TELO JE SAM
Placebo tako razj področje neznanega v
:gnnja širno človeku.
voljo do življenja v dejanske procese v telesu.
SVOJ ZDRAVNIK
Odgovor je preprost: zdravilno ni deloval placebo, ampak samo
PREBUDITI LASTNE MOČI
Medicinska literatura navaja že veliko znanstvenih laboratorijskih ugotovitev ter študij, ki placebu odpirajo širšo pot v zdravilstvu.
Zagrebški inženiring za P.^ mu je izum odobril & .J dogovarjanja z zainteres11 proizvajalci in kupci
To je torej v naši drža^ naprava za pravočasen $ pred potresi, ki bi moral V v večstanovanjskih hišah j ni del nepogrešljive opre reševanje v nesrečah.
Želja konstruktorja J prevzame proizvodnjo naprave delovna organi^? vrste gradbene in kovin5* delovalne dejavnosti. A
holniku so namignili, da jelovo boatl01zredl'e učinkovito ter da s!abo	jV hlPu Popravilo
jali n počutje, drugemu pa so de-Prei7U.xnovo zdravilo še ni zadosti yzroči ter da bo verjetno po-slciji nekaj neprijetnih stran-nekai .* kov> da pa ga je seveda namesto
ejanski vlogi zdravila.
pomenu je place-a. Medicin
JESSSssSSkkS?
jima novfT0!-2^1^0 t^co» kot so
puvena h DfnMmti i« Lii_
Prvemu je hitro poku-
PChlnet1^ pa ne- Vse sk“'
n°vo zdravi? posebnega, ko bi tem ^fmdo ne bil placebo. V P rnieru je §lo za nedolžni
»Mečni jj* Je 510 za ne. bil virii^dkor v kapsulah, deti kot pravo zdravilo.
da je
bolnikovo telo. Nedavni poskusi so močno povečali zanimanje za placebo v dej:.....................
V običajnem poi bo ponaredek zdravila. Medicinci ga uporabljajo, da potolažijo bolnika, zasvojenega z jemanjem tablet Največkrat je placebo kakšna užitna, neškodljiva snov, oblikovana kot pravo zdravilo. Zelo koristno ga uporabljajo pri pre-veijanju učinkov novih zdravil, ko ena skupina prejema pravo zdravilo, druga pa le njegov ponaredek.
Vendar postaja placebo v zadnjem času predmet vse pogostejših raziskav. Znanost je prišla do zanesljivih ugotovitev, da lahko lažno zdravilo deluje kot pravo. Neizpodbitno je dokazano, da je v nekaterih primerih placebo prav tako uspešen, včasih pa še bolj kot pravo zdravilo.
Sam proces delovanja še ni natančno ugotovljen. Nekateri znan-
Neumno bi bilo v luči teh odkritij zahtevati od zdravnikov, da namesto pravih zdravil dajejo bolnikom ponaredke. Pravo zdravilo je še vedno nepogrešljivo. Res pa je, da bo morda mogoče ob pravem preudarku kdaj pa kdaj s placebom nadomestiti zlasti tista zdravila, ki povzročajo neprijetne stranske učinke.
Na Harvardu so anesteziologi opravili več poskusov, v katere so zajeli 1082 pacientov. Odkrili so, da je dobri tretjini bolnikov placebo uspešno nadomestil prava zdra-
l prava______
vila ter da je bila tretjina bolnikov obvarovana stranskih učinkov zdravljenja. Placebo
.	so uporabili
pri lajšanju hudih pooperativnih bolečin, morske bolezni, pri zdravljenju glavobolov, kašlja in tesnobe.
Skupina ameriških psihiatrov je v.neki bolnišnici za duševne bolezni lažjih oblik prekinila dajanje močnih pomirjeval. Bolnikom so dajali ponaredke. Cez čas so ugotovili, da so se duševne bolezni popravile za prav toliko, kot če bi bolnikom dajali prava pomirjevala.
Podobno so doživeli zdravniki, ki so v neki bolnišnici 88 bolnikom
Ali jih z navai
mogoče nadomestiti im sladkoijem?
,<fcft°kSzraa%dajesladkor
-	              m....im...........................................m,,..............
avljenja skoraj povsem enaki
O
&
Ponoči so se grad in gibanje
sk°*
Tomove hiše in sl
bojeV^iS
LlCH „7° opazovali f AV?. splavih do
Bilo Jih je hJlmi
osem krepkih boje ^	ttjimi	je iz-
gubil mokasin, ki f* ^	^a	in tako
pravilno uganil nv,,» ai , indijan-je hotel^ ^0'	belokožca
pravilno uganil ske zasede živa, zato je jim ni pustil niti gto^A, premoč morala	pfl>’ j »o
se z vsemi silami ^
orožje in Va številčna w*Ha
kmalu zmogli i»
1
belca sta ‘»rega Toma
Orjaški Harry pa se je krepko branil in v nekem trenutku se mu je posrečilo, da se je otepel vseh napadalcev. Odsunil je vrata in že je stal na ploščadi. Minge, ki so se pognali za njim, je enega po enega, kakor so prihajali skozi vrata, pobijal in metal v vodo. Toda medtem ko se je ruval z enim od zadnjih, ki mu je bil po rasti in moči skoraj enak, so ga drugi popadli od zadaj in mu naglo zvezali roke in noge. Potlej pa so ga kar pustili ležati in so se brž umaknili v hišo, kajti bili so brez orožja in bali so se morebitnega streljanja z barke.
Zdaj je Delavar zakrmaril barko nekoliko bllie in Vah-ta-vah je tiho zaklicala Harryju: »Beli brat se zakotaliti na barko. Velika Kača streljati, če se pokazati Mlngi.«— »To je salamensko dobra misel,« je odvrnil Harry, »samo pazita, da ne bom pretrdo padel!« Indijanec je spretno zaokrenll okorno plovilo in zavozil vzdolž štrlečega preddvorja. Harry se je nekajkrat zvil v dve gube, kakor da bi ga lomili silni krči, in se’ tako približal robu ploščadi, potem pa se je odgnal s krepkim sunkom. Vendarle svojega poleta ni dosti dobro preračunal in padel je v vodo.
Hilli .......
NAGRADE JOŽETA ŠEŠKA”
RAZPIS NAGRADE „J02ETA SESKA' 1978
ZA LETO
Na podlagi 2. člena odloka o ukinitvi Sklada Jožeta Seška v občini Kočevje in 15. člena statuta Sklada Jožeta Seška ter po sklepu odbora za podeljevanje nagrad z dne 2. 8.1978
RAZPISUJE
odbor za podeljevanje nagrad Jožeta Šeška nagrade za leto 1978
1. Nagrada in plaketa Jožeta Šeška v občini Kočevje se daje
kot priznanje zaslužnim posameznikom, skupinam, društvom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim za dolgoletno uspešno delo ali za enkratne dosežke na kulturnih, prosvetnih, umetniških, znanstvenih, gospodarskih in drugih področjih.
2. Kandidate za podelitev Šeškove nagrade predlagajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, delovne organizacije in društva občine Kočevje.
3. Obrazložitev mora vsebovati naslednje podatke:
— ime in priimek posameznega kandidata ali naziv društva, delovne organizacije, krajevne skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti itd.,
— iz katerega področja dejavnosti (kulturno, prosvetno, telesnovzgojno, umetniško, znanstveno, gospodarsko, družbenopolitično in podobno) se predlaga,
- dosežki kandidata oziroma uspešno delovanje kandidata,
- ali je bil že predlagan v preteklih letih.
4. Obširno obrazložene predloge sprejema odbor za podeljevanje nagrade Jožeta Šeška pri skupščini občine Kočevje vključno do 15. septembra 1978.
5. Vse predloge, ki bodo prispeli do 15. septembra 1978, bo obravnaval Odbor za podeljevanje nagrad Jožeta Šeška.
6. Šeškove nagrade se podele za občinski praznik na svečani seji občinske skupščine v mesecu oktobru.
PREDSEDNIK Odbora za podeljevanje nagrad Jožeta Šeška TONE ŠERCER, I. r.
Prosta dela in naloge
DES LJUBLJANA, n.sub.o. TOZD ELEKTRO KRŠKO, b.o.
OBJAVLJA
po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge:
ZA OBMOČJE KRŠKO:
1. KONTROLIRANJE NN ODJEMALCEV
Pogoji:
srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj ali VK elektromonter in 3 leta delovnih izkušenj.
1. SODELOVANJE PRI VODENJU SKUPINE ELEKTROGRADENJ
Pogoji:
delovodska šola ali VK elektromonter in 3 leta delovnih izkušenj.
1. OPRAVLJANJE VK DEL NA ELEKTROENERGETSKIH NAPRAVAH V OBRATOVANJU
Pogoji:
delovodska šola ali VK elektromonter in 2 leti delovnih izkušenj
4. KV - ELEKTROMONTERJE Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI NAD 6 MESECEV
2- KV — (usmerjena kvalifikacija) — MREŽNA MONTERJA 1. KV - KLJUČAVNIČARJA Pogoji: 1 leto delovnih izkušenj.
1. PK - KLJUČAVNIČARJA 4. PK, PRIUČENE ALI NEKVALIFICIRANE DELAVCE.
1. PK PRIUČENEGA ALI NK DELAVCA
s Šoferskim izpitom „b" kategorije
ZA OBMOČJE SEVNICA:
1 OPRAVLJANJE VK DEL NA ELEKTROENERGETSKIH NAPRAVAH V OBRATOVANJU
Pogoji:
delovodska šola ali VK elektromonter in 2 leti delovnih izkušenj.
Dela se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s posebnim pogojem 3 — mesečno poizkusno dobo.
Nastop dela možen takoj!
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje 15 dni po objavi na naslov:
DES Ljubljana - TOZD Elektro Krško, Cesta 4. julija 32 68270 Krško.
čas je bil na vsakdo, kdo\
Št. 32 (1513)- 10. avgusta
DOLENJSKI UST
Po viharju mirno glasovanje
Denar za krajevne skupnosti v brežiški občini razdeljen - Povsod jim ga bo zmanjkalo
Predlog za razdelitev sredstev krajevnim skupnostim je 3. avgusta na skupni seji zbora KS in skupščine komunalne interesne skupnosti sprožil plaz prizadetih razprav in očitkov, da ključ za delitev ni bil pravilno uporabljen, da so nekatere KS močno prikrajšane, da so že do sedaj premalo dobivale za normalen razvoj ipd., nazadnje pa so delegati kljub izbruhom nezadovoljstva le glasovali za predlagano delitev. Bistveno si najbrž nikjer ne bi opomogli, četudi bi se odločili za spremembo, kajti denarja je za vse potrebe KS veliko premalo.
Razdelili so 2,757.000 dinarjev,	odstotkov pa so razdelili namensko:
vsoto, ki se je zbrala iz 0,50 - od-	KS Bizeljsko bo dobila 150 tisoč
stotnega davka od sebnega dohodka	dinarjev za televizijski stolp, KS
delavcev. Od tega so odšteli 600	Sromlje enako vsoto za ureditev kra-
tisoč dinarjev za stroške javne raz*“^Jevncga središča, ostanek pa bodo
..	-	w	•	•	A	■	A	1	'	a	   —	t-»11
svetljave v občini. Od preostalih
2,157.000	dinarjev so razdelili 30 odst. vsem 18 krajevnim skupnostim (vsaki po 35.950 dinarjev), 50 odstotkov so razdelili po dosedanjih merilih, upoštevajoč število prebivalcev, dolžino krajevnih poti, vodovodov, število pokopališč ipd., 20
NOVO V BREŽICAH
NEZAD.0VOLJNI MEŠČANI. V krajevni skupnosti Br žioe - mesto ne vedo, kako bodo splo|f lahko poravnali števihte izdatke-, Sdkar so pri delitvi sredstev * čisfo na repu. VzdrževanjS^ookopališča in vodovoda ni nihče upošteval, čeprav občani fca.dboje plačujejo ekonomske cene. Prav tako nezadovoljni so •' tudi prebivalci KS Brežice - okoli-, ca, ki bi denar najraje odstopili ' Komunalnemu podjetju, če lahko 'zanj napravi kaj več kot oni sami.
■	NIKOMUR V ZELJE. V domu JLA v Brežicah vrtajo filme vsak četrtek, ko v brežiškem kinu ni predstav in ne dvakrat na teden, kot smo zvedeli iz poročila Kina Brežice. Razen teja predvajajo v Domu JLA 80 odst. filmov, ki so bili tam že na sporedu, torej ni to nobena konkurenca, zaradi katere naj bi se obisk kina v prosvetnem domu zmanjšal. Ob nedeljah imajo v domu JLA tudi matineje, toda zanje Kino Brežice doslej ni bil zainteresiran.
BREŽIŠKE VESTI
uporabili za soudeležbo pri raziskavah pitne vode v občini.
SREDI POLETJA BREZ VODE
-.'Cerkljanski vodovod je star 46 let in zato nujno potreben popravila. Vse cevi so razpokane. Pred kratkim je ostalo osem vasi tri dni brez vode.
Samo popravilo je veljalo krajevno skupnost okoli 300 tisoč dinaijev. Zamenjati bodo morali vse cevi, pa še ne vedo, od kot bodo vzeli denar.
Delegati so ponovno omenjali težave zaradi zaostankov pri modernizaciji občinskih cest, vnovič pa so tudi slišali odgovor, da denar ne doteka, kot je treba, in da nekatere delovne organizacije ne plačujejo dogovorjenega prispevka po 1000 dinarjev na zaposlenega.
V	razpravi so nato delegati menili, da znajo ponekod dinar bolje oplemeniti kot drugod in da naj bi zato (pripravili analizo in z njo prikazali, koliko pomoči so krajevne skupnosti dobile in kaj vse so za ta denar napravile.
J. TEPPEY
UMAZANA KRKA
Ko nastopi vročina, se Krka skali in kopalci se umikajo z njenih bregov. Ce bo šlo tako naprej, bodo kopališča pri Horvatišču, v Cerkljah in drugod primerna samo še za sončenje. Kaže, da bo preteklo še veliko vode, preden bodo njeni največji onesnaževalci uresničili obljube in poskrbeli za res učinkovite čistilne naprave. Seveda pa bodo ta čas tudi Turistična društva ostala praznih rok.
H................................................
VODOVOD - Se malo in voda bo stekla iz 900-hektolitrskegi rezervoarja, ki bo napajal Arnovo selo in del Dolenje vasi. Koristniki so prispevali po 11.500 dinarjev v gotovini in po 10.000 dinarjev v delu. Nekateri so opravili tudi več kot 500 delovnih ur, čeprav je povprečje le 190. Tisti, ki povprečja niso dosegli, pa bi ga bili lahko, bodo morali razliko dopbčati. (Foto: Zupančič)
, BOGAT SPORED - Ob prazniku krajevne skupnosti Tržišče v nedeljo na Malkovcu so se izkazali člani tržiške mladinske organizacije in tamkajšnje osnovne šole. Na sliki: mali šolarji so se dobili skupaj navkljub počitnicam. (Foto: Železnik)
Troje univerz - osem šol
Delavske univerze Posavja vpisujejo v številne šole ob delu in tečaje - Brez kavcije ne gre
ni ekonomisti (VEKS) in diplomirani inženirji organizacije dela. Ne bi smelo biti težav, razen če nimate denarja, da ne bi mogli obiskovati vsaj tečaje za voznike motornih vozil, se učiti tipkanja ali celo tujega jezika, postali mojstri sukanca na Bagato-vem šiviljskem tečaju in se - vsaj za naslednjo sezono - usposobili še za voznike motornega čolna!
Sevniški Zavod za kulturo in prosveto ne razpisuje kaj posebno novega, če izvzamemo delovodsko oblačilno šolo - prvi letnik, medtem ko poteka v Brežicah že vpis v drugi (!!) letnik. Ena ne tako odmaknjenih sej občinske konference ZK v Sevnici je, kar se izobraževanja ob delu in za delo tiče postavila zahtevo, da se iz dobrih delavcev ne sme več delati slabih administratoijev. Dokler tega kdo ne pojasni drugače, si dovoljujemo zapisati, da, žal, tudi letošnji razpis cika po starem vinu. Prav bi bilo, da bi program izobraževanja, preden ga objavijo, šel skozi rešeto družbenopolitičnih organiza-cij in skupnosti, kar se tokrat spet ni zgodilo! Res je sicer, da premnogi ..startajo” na tako izobraževanje, kar se pozna tudi v blagajni organizatorjev takšnega izobraževanja. Kot samoupravno organizirana dražba, katerega del so tudi družbenopolitične organizacije, tako pomembnega vprašanja, kot je izobraževanje ob delu in za delo, ne smemo puščati ob strani. ALFRED ŽELEZNIK
Tako kot že nekaj let, tudi letošnje poletje vse tri delavske univerze v Posavju družno razpisujejo za bližnjo novo izobraževalno sezono.
Po opečnato rdečem lepaku sodeč, bo v Posavju v jeseni potekalo izobraževanje ob delu v osmih šolah: večerni osnovni šoli, poklicni administrativni šoli, delovodski ob-| lačilni šoli, ekonomski srednji šoli, srednji komercialni šoli, višji upravni šoli. Kot vse kaže, bodo nekateri čez čas lahko postali tudi diplomira-
Lvlisjak lisjaku
— ..Slednjič se je za opravila in naloge individualnega poslovodnega organa sevniškega Zavoda za kulturo in prosveto le javilo več kandidatov..
- „Teh Sevničanov pa res ne razumem. Le zakaj naenkrat taka ihta? Že lep čas so vsi delavci tega zavoda po dopustih, zunaj so razpisi za novo sezono izobraževanja, pa vse zmore ena navadna pisarniška moč!”
PREKALJENI MED OČAKI
V	soboto se bo vrnilo s planinskega tabora v Trenti 44 mladih planincev, članov PD Lisca Sevnica-Krško. Tabor imajo postavljen v Zadnici. Najmlajši udeleženci imajo šele po deset let. Gorski svet jim ni nov, saj ima večina za seboj uspešno opravljeno planinsko šolo. V visokogorju so se samo še prekalili.
BOŠTANJ: NOV MOST
Kameniti most čez izliv Mirne pod Dolenjim Boštanjem je znan kot nevarna črna točka na magistralni cesti proti Drnovem. Ob pogostnih nesrečah prihaja tod do velikih zastojev. Boštanjska krajevna skupnost je priskrbela jeklene profile za nov most. Leseni most, ki ga zapuščajo zadnje moči je bil obvoznica.
SEVNIŠKI PABERKI
KAM BI DAL - Vaščanom Pija-vic ni vseeno, ali bo asfaltiranih okrog 350 metrov makadamske ceste, do občinske meje. Sosedje bodo namreč z ekipo podjetja SlovenU* ceste sklenili asfaltni trak vse do ru-ščave. Tisti, ki še pomnijo stare a»; hodke, vedo povedati, da je spo*» makadam svoje čase tudi spada1 * sosedom, podobno kot pokopali*6 •
NEVARNO, PA SE GRDO JE j" Voznikom vpreg v pomoč je 0“. svoje čase napajališče na magistral" cesti med Radno in Logom. Casi su se spremenili, vpreg skoraj ni v®j navada pa je ostala. Prenekat«* lastnik jeklenega konjička, Pos iz sevniških blokov, pri tem napaj ' lišču pere avto.
JEZNI SEJMARJI - Posebno ob semanjih dneh v starem delu Sevn** manjka stojišč za šankom. Gostun« pri Jerčki je zaprta, kar je nekateri!« gostom še posebno žal. po vsej verjetnosti bo odnehal še kateri od starejših gostilničarjev. Zaenkrat s* vedno nihče ne ve, kaj bo s starin1 mestnim jedrom.
shvmSki vkstsb*
V NEREŽINAH PREKO 1.000 DOPUSTNIKOV - Na Malem Lošinju nastaja največje središče delavskega turizma na jugoslovanski obali. Medtem je že skoraj v celoti zaldjučena gradnja posamičnih hišic tako da bodo prihodnje leto pričeli s postavljanjem skupnih objdetov in urejevanjem rekreacijskih površin. Že leta 1980 bo Počitniška skupnost Krško laMco v eni izmeni sprejela hkrati 2.300 dopustnikov iz vse Slovenije, saj je gradnjo objektov omogočilo 76 kolektivov, od tega tri
Z..SUU aopUSiniKOV IZ vse oiuvcmjc, aaj jc	"
četrtine iz Posavja in Dolenjske. (Foto: VLADO PODGORŠEK)
Brigada na Gorjancih
Mladi bodo gradili cesto Gradec — Planina — Novo selo
Za zvezne delovne akcije so bili Krčani letos dolžni zagotoviti 40 brigadirjev. To ni bilo težko, saj se mladi zadnje čase radi odzivajo. Mladi so tokrat zelo dobro zastopali svojo občino, kar dokazujejo številna priznanja in odličja.
Sodelovali so na progi Samac-Sarajevo in na Kozjanskem, kjer so delali skupaj z mladino iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Tamkaj so imeli v svojih vrstah dvanajst udarnikov. Prav toliko jih je osvojilo priznanja, brigada kot celota pa se
RADODARNI
UPOKOJENCI
Senovsko upokojensko društvo, ki z upravljanjem bifeja zbere še nekaj denarja več, kot ga porabi za svojo dejavnost, ga je letos precej razdelilo nekaterim krajevnim društvom in ustanovam. Ob jubileju je pomagalo godbi DPD Svoboda, osnovnošolcem pri nakupu enotnih oblek za pevski zbor, nekaj denarja pa je prispevalo dvema gasilskima društvoma. Kljub temu upokojencem ne bo zmanjkalo cvenka za jeseni predvideno gradnjo balinišča.
KRŠKI
TEDNIK
ponaša z vsemi odliki, ki so bila dosegljiva, med drugim z dvema naslovoma „udarne brigade".
Medtem ko minuli uspehi še niso pozabljeni, se na občinski konferenci ZSMS pripravljajo še na eno delovno akcijo. Potekala bo med 14. in 25. avgustom na območju krajevne skupnosti Podbočje. Tamkaj bodo v pripravah na septembrsko srečanje borcev Gorjanskega bataljona pomagali graditi cesto Gradec-Planina-Novo selo. Med okoli 30 brigadirji jih bo najbrž večina iz domače in sosednjih krajevnih skupnosti, pot v brigado pa je seveda odprta vsem mladim v občini.
Za to akcijo so podpisali družbeni dogovor z izvršnim svetom krške občinske skupščine, občinsko cestno službo, delavsko univerzo in seveda s podboško krajevno skupnostjo. Podpisniki bodo zagotovili materialne pogoje za delo, delavska univerza pa program družbenega in političnega izobraževanja.
ASFALT V ANŽE
V soboto, 6- avgusta, so izročili prometu cesto Brestanica — Anže. Dolga je 1600 metrov. Ta teden polagajo asfalt še na odseku do Razteza, ki meri 1100 metrov. Za vaščane obeh krajev jc asfalt velika pridobitev, saj je makadam zelo težko vzdrževati.
Cesta dva meseca pred rokom
Vzorno delo podjetja Slovenija ceste od Mokronoga do Pijavic — Rok šele oktobra
KRŠKE NOVICE
PREVEC ALI PREMALO? -Dva bazena sta v tem vročem poletju na voljo prebivalcem krške občine, da sc v njih ohladijo. Medtem ko v manjšem na Senovem naštejejo na teden okoli 600 kopalcev, jih je v večjem, pri tovarni celuloze in papirja v Krškem, enako število ob sobotah in nedeljah. Morda bi jih bilo tamkaj še več , pa je marsikomu vnedarle preveč za enkratno kopanje odšteti 15 dinarjev.
VENDARLE DVE! - Dve bronasti medalji, ki so jih prinesli starejši pionirji krškega „Cclulozarja“ z republiškega plavalnega prvenstva v Kopru, bosta po vsej verjetnosti tudi edini v letošnji poletni tekmovalni sezoni. Večina tekmovalcev je namreč prestopila v višji tekmovalni razred, kjer z eno leto starejšimi vrstniki uspehi niti ne morejo biti kdove koliko večji.
INŠPEKCIJA
ODKRIVA
V Posavju je kmetijska inšpekcija lani odkrila 95 nepriznanih bikov, 66 merjascev in enega žrebca, skupaj torej 162 nepriznanih plemenjakov. V krški občini so pripustili pod „črne“ bike nad tisoč krav in telic, v sevniški okoli 600, v brežiški pa le tiste, ki niso postale breje po umetni osemenitvi. Inšpekcija meni, da bi morale občine zagotoviti tfeč denarja za plemenjake za naraven pripust ter bolje uskladiti mrežo umetnega osemenjevanja ter prirodnega pripusta.
Pred nedavnim je bila ekipa podjetja Slovenija ceste iz Ljubljane deležna pohvale podpredsednika slovenskega izvršnega sveta Zvoneta Dragana, ker so z deli pri modernizaciji brniškega letališča bili štirinajst dni pred rokom. Vse kaže, da za to sodobno organizirano podjetje z najnovejšo opremo ni ovir.
Tozd istega podjetja iz Maribora, ne bi bili toliko v senc ^velikanskega pomagajo jim seveda tudi delavci drugih tozdov, so pri modernizaciji prvega dela ceste od Mokronoga proti Sevnici na odseku od Mokronoga do Pijavic (do Kneza) pred še večjim rekordom. Prvotno je bilo predvideno, da bodo okrog štiri kilometre ceste modernizirali do oktobra. Minuli petek so polagali že zaporni sloj od Brune vasi do Mokronoga, dan popreje so položili običajni šestmeterski trak. Vse skupaj je torej dobra dva meseca pred prvotno določenim rokom.
I Resnici na ljubo je treba poudariti, da pri vsem tem še zdaleč niso imeli hvaležnega delovišča. Opraviti, so imeli z nenosilno podlago na dobršnem delu trase. Samo v nasipe | je šlo 36.000 kubikov materiala! Po I Bruni vasi in drugod so zrasli mo-1 gočni oporni zidovi. Delavce ta I uspeh sploh ne preseneča. Kpt I zatrjujejo, bi vse postorili še prej, če
»Dolenjski list« v vsako družino
brniškega gradbišča. Pravi „tovdr-njaški most” se dnevno vzpostavi med Mokronogom in okolico Ljubljane šele po 11. uri, ko ena najsodobnejših asfaltnih baz pri nas zasiti brniške ploščadi. Ko pripelje
ZADRUŽNIKI NA EKSKURZIJI
Minuli teden je odpotovalo na strokovno ekskurzijo v tovarno umetnih gnojil Kutina za dva Sapo-va avtobusa zadružnikov iz trebanjske občine. Zadružnike je vodil prizadevni vodja kmetijske pospeševalne službe pri trebanjski Kmetijski zadrugi dipl. inž. Alojz Metelko. Trebanjska zadruga je pred nedavnim dobila kot edina zadruga v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Hrvatski zlato plaketo INE za dolgoročno sodelovanje pri uporabi umetnih gnojil. Udeleženci izleta so tudi tokrat združili prijetno s koristnim: med drugim so si ogledali spominski park na Kozari in zloglasno taborišče v Jasenovcu.
prvi vlačilec se ne ustavi, dokler # pridejo do konca trase. Preneka^L oko ob trasi se ne more naču®., usklajenosti del in vneme na ' Ce bi jih spustili dalje, bi lan* kmalu prispeli do Save!	^
ALFRED ŽELEZNA
KMALU REŠENI PRAHU
Kot smo že pisali, je bila j ska cesta po takoimenovani Ciga^. dolini (od Puščave do Hrastov* letos zelo slaba. Tudi vaščani ^ stovice tožijo že precej let zal* prahu. Vrsta gospodarjev se je . preureditve hiš, nadležni prah P3 > ostal. Kot vse kaže, se bo P°&eL Slovenija ceste lotilo moderniz3^ te ceste. Uspešna dela na ^ republiški cesti so najboljše jarns* ’ da bo kmalu potegnjen asfaltni * . .................. rvadi“j.
Mokronogu. Večina vozni*
tudi po tej cesti, kjer ponavad' . nič manj prometa kot na cesti P*. Mokronogu. Večina vozn’^0. namreč r^je vozi skozi Hrastov*
RANČ: PISALNA MIZA - V Trebnjem odločno primanjkuje prostora za izobraževanje in druge javne shode. Delavska univerza ne premore ustreznega prostora, udeleženci tečajev si podajajo kljuke. Na sliki: „ranč prijateljstva”, postavljen za udeležence tabora pride prav za zaščito pred soncem, če že ni dežja. (Foto: Železnik)
- „Lep čas je bil na bem glasu vsakdo, kdor I rinil v bližino, če ne že kasarn grad. Časi graščakov ^ za vedno minili. ”	.
- ,Jiri res ni več PfjL membna. Ni pa vseeno
in kje začne kdo S1'.0.1™ Tisti, ki je npr. postavilN sredi samega križevega P?.0 pod Veselo goro, je la" zadevo spravil pod str J. drugi, ki je šele izkopal beno jamo, in še to nad g dom Šrkljevo, pa je že bil televiziji!”
DO OBČINSKEGA PRAZNIKA NARED
M. GLAVONJIC
UDARNIŠKI DAN V SUHI KRAJINI
Petdeset mladincev delovnih brigad Jože Boldan-Silni in Kočevski *bor iz Kočevja je prejšnji teden z Udarnim dnevom priskočilo na po-iipč mladinskim brigadam pri grad-Jji vodovoda s Prevol do Smuke v tohi krajini.
delavno društvo invalidov
Kočevsko društvo invalidov je od časa, odkar se je preselilo v love prostore, še prizadevnejše kot prej. Preselilo se je v stavbo Tigu zbora odposlancev 61, Uradne ure pa ima vsak dan (lažen sobote in nedelje) od 9. do 11. ure. Društveno vodstvo je sporočilo, da bo kmalu pri pra-Jflo nov izlet, ki bo najbrž še “°lj zanimiv kot majski, ko so Kočevci obiskali Sutjesko, Ne-^tvo, Durmitor, Jajce, Mostar, Ratajevo itd. Invalidi naj se za iz-
let
pozanimajo v novi pisarni.
drobne iz
KOČEVJA
Y NAMO TUDI MILIČNIKA
pevska Nama bi morala vsaj v rlen. ko ima odprto teraso, obvezuj zaposliti tudi miličnika. Nado-■jdna mladina, ki se na njej zbira, si čuli^nreč minuli teden omislila kaj dni *gro’ s *catero ie preganjala .“počasne ure. Kočevci so nabrali loore in potem, ko so se jih najedli, „bi
?Jim „bombardiralf mimoii
i cilj so bila seveda
ajedu,
doče.
ueta.
DO OBČINSKEGA PRAZNIKA NARED - Kočevje se je že pred časom spremenilo v veliko gradbišče. Skorajda ni ceste, ki jo ne bi posodabljali. Na sliki sta delavca na Kolodvorski ulici, ki bo kmalu dodobra spremenila nekdanjo podobo.
Nov zavod za ostarele
Postavili naj bi ga ob Roški cesti — Sodoben dom bo imel 120 postelj, jedilnico, ambulanto itd
SBrVOJASK° MESTO - Tujec, ki se Hretiaja p0 mestu, kaj kmalu dobi jn, “tf*> da je v Kočevju veliko ob £• . v°jakov. Menda v mestu Kinži ni mladega, ki ne bi imel . rokavih ali kje drugje našitka, na em se zlati napis US Army.
POZABLJENE ODBOJKARICE
<H°necJuUia so v KočeXie P«3e lin. i 0(lbojkarice iz pobratene ita-tiaj °bfiine Dolina. Igralke so ob ved®m obisku izjavile, da sploh ne ffoa -- Je v mestu mladinska orga-sDo C1J®> zakaj v sedmih dneh niso (fin?1 "*** enega kočevskega mla-so mladinke. Pristavile so, da občin s°delovarije med pobratenimi mami zamišljale precej drugače.
Kočevska občinska skupnost socialnega skrbstva že lep čas razmišlja o gradnji splošno socialnega zavoda za starejše in ostarele občane. Zadnji popis prebivalstva iz 1971. leta je opozoril, da je v občini od 17.228 popisanih kar 1368 takih, ki so bili starejši od 65 let.
..Omenjena številka pomeni kar 8 odstotkov celotnega prebivalstva, ki se povrhu vsega hitro stara,” je dejal tajnik občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje Tone Kajfež. »Razumljivo je, da zategadelj skladno s tem rastejo potrebe starujočih občanov. Danes zagotavljamo zavodsko obliko varstva 42 osebam, kar pa je odločno premalo. Zaradi tega že lep čas želimo, da bi v Kočevju postavili sodoben dom za ostarele.’
— Zakaj pa ZKGP Kočevje noče naročenih drv pripeljati na dom, kot je delalo vsa leta doslej?
- Po več kot desetih letih so nenadoma ugotovili, da imajo s prevozi — izgube ...
Navsezadnje bi ga močno potrebovali tudi starejši občani, ki imajo stanovanjski problem rešen. V novih naseljih je precej takih, ki sedaj navzlic dobremu stanovanju pogrešajo tesnejše stike z okolico in organizirano pomoč: bodisi strokovno nego v času bolezni, pripravo dietne prehrane, pomoč pri drobnih gospodinjskih opravilih ali pa prijazno besedo. ................
Strokovnjaki iz novega doma
pa bi se z njimi lahko povezali, jih ob določenih dnevih odpeljali v zavod, kjer bi se spoznali in navezali stike z vrstniki ipd.
..Menimo, da je tak dom nujno potreben, zaradi tega je naša strokovna služba izdala program za gradnjo splošnega socialnega zavoda, oziroma doma starejših in onemoglih občanov. V zavodu bi morali imeti najmanj 120 postelj, zgraditi pa bi ga morali tako, da bi lahko vsak čas naredili prizidek za še 50 do 100 postelj. V njem bi imeli tudi veliko jedilnico, večjo ambulanto, upravo zavoda, kuhinjo, prostore za dnižbano in rekreacijsko dejavnost itd. Tak dom bi lahko ponudi! okoli 30 novih delovnih mest, pri gradnji pa bi si morah pomagati s 4 odstotki od sredstev sklada za namensko izgradnjo domov pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, z bančnimi krediti itd. Računamo, da bo našo akcijo podprla tudi ribniška občinska skupnost.”
Pozabili na obveznosti?
Samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v črnomaljski občini ni podpisa-| lo 32 podpisnikov od 79, med njimi tudi Viatorjeva tozda Promet in Gostinstvo ter črnomaljski tozd Cestnega podjeta; vendar je treba povedati, da je nekaj takih, ki sporazuma sicer niso I podpisali, vendar so kljub temu poravnali svoje obveznosti.
Za letošnje leto je obveznosti do KS poravnalo 51 OZD, od | večjih še niso prispevali : KZ Črnomelj, GO K, Rudnik Kanižarica, Beti, Viator in še nekateri. Do konca junija se je zbralo okoli 680 tisočakov ali 59 odst za letos načrtovanih I sredstev: za primerjavo: lani je bilo vsega denarja nekaj več kot 670 tisočakov.
Jasno je, da bo delovanje kra-I jevnih skupnosti ogroženo, če ne bodo vsi, ki so dolžni poravnali svojih obveznosti; KD že sedaj težko delajo, to velja še posebej za KS Črnomelj, saj denar tudi iz drugih virov ne priteka.
NOVI ODBORI IN KOMISIJE IZVRŠNEGA SVETA
Na eni zadnjih sej črnomaljskega izvršnega sveta so med drugim ustanovili več delovnih teles: odbore za gospodarstvo, za družbene dejavnosti, za finance ter komisije za družbeni plan, za izdelavo občinskega prostorskega plana, za vprašanja zdomcev ter za ocenitev škode pri elementarnih nesrečah v kmetijstvu. Po potrebi bodo ustanovili še nova telesa in veijetno bodo oblikovali ustrezne družbene svete.
Viniške težave z vrtcem
V črnomaljski občini je otroško varstvo zgledno urejeno — V Vinici bodo začeli graditi konec leta
PERICE NA KOLPI - Ponekod Belokranjke še vedno poleti pe-rejo perilo, zlasti večje, na Kolpi, tako kot so svoje dni delale njihove matere. Ti dve sta žeht-no“ prinesli iz Paunovičev.
Za letošnje leto je bila v občinskem programu negospodarskih investicij predvidena tudi gradnja vrtca v Vinici. Ko pa so se odločili za novo stavbo centra srednjih šol, ki so ji dali popolno prednost, je bilo jasno, da v tem letu ne bodo zmogli nobenih drugih investicij na področju vzgoje in izobraževanja, in so vse načrte prestavili na naslednja leta, tudi gradnjo vrtca v Vinici.
Vendar se je skupnost otroškega varstva kljub temu odločila, da bo še v letošnjem letu začela graditi ta vrtec. Nasploh je v primerjavi z drugimi občinami otroško varstvo v črnomaljski občini zgledno urejeno: v Črnomlju sta tako rekoč dva nova vrtca, prav tako imajo lep in sodoben vrtec v Semiču, lani so v prostoru viniške šole odprli oddelek črnomaljskega vrtca, kar kaže, da si zelo prizadevajo, da bi organizirano otroško varstvo uvedli tudi v krajevnih skupnostih zunaj občinskega središča.
Pričetek gradnje viniškega vrtca je bil predviden za junij, in ko je že kazalo, da bodo kljub težavam uspeli, se je izkazalo, da odgovorne službe niso pripravile lokacijske dokumentacije, zato ni bil narejen glavni projekt. Hkrati pa so se povečali tudi stroški za gradnjo: od prvotnih 5 milijonov na 7,40 milijona dinarjev; ta razlika je nastala zaradi podražitve, poleg tega je osnovna šola zahtevala, da povečajo šolsko kuhinjo, v kateri bodo pripravljali hrano tudi za vrtec, zgraditi pa bo treba še zaklonišče.
Mimo tega, da ni bilo glavnega projekta, do junija tudi ni bilo mogoče zagotoviti denarja za gradnjo, zato so začetek gradnje odložili na konec leta. Ko bo zgrajen, bo viniški vrtec lahko sprejel 68 otrok, od tega
ROMI BI RADI VODOVOD
Romi iz naselja pri Drenovcu si zelo želijo, da bi tudi k njim potegnili vodovod. Tudi viniška krajevna skupnost bi to rada čim prej uredila, vendar sama za to nima potrebnega denarja. V svetu KS Vinica imajo Romi tudi svojega delegata : Dri
12 dojenčkov v jaslih; v kuhinji bodo lahko za šolo in vrtec pripravili 300 malic in 90 kosil na dan. Izgradnja vrtca oziroma razširitev kuhinje pa bo šoli omogočil^ prehod na celodnevno osnovno šolo.
KS ČRNOMELJ PRAZNUJE
Krajevna skupnost Črnomelj ima svoj praznik 11. avgusta. Letos bodo Črnomaljci prazno; vanje, s katerim bodo počastili prvi napad črnomaljske partizanske skupine na vranoviški most, pripravili 12. avgusta, in sicer v gasilskem domu. Takoj po slavnostnem govoru bodo imeli krajši kulturni program, nakar bodo podelili zaslužnim občanom pet plaket mesta Črnomelj, 10 priznanj mesta Črnomelj in 25 priznanj OF. Po slavnostnem delu bodo udeleženci lahko ostali na gasilski veselici, ki jo bodo pripravili črnomaljski gasilci.
ČRNOMALJSKI
DROBIR
SKOK V PRETEKLOST - O črnomaljski avtobusni postaji je bilo že precej napisanega, se več pa izrečenega. Menda je kar prav, da je takšna, kakršna je. Občani v .praksi* vidijo in občutijo, kakšna so bila avtobusna postajališča na začetku našega stoletja.
NERAZVITA OBČINA - Na vprašanje, zakaj se krajani v črnomaljski občini tako radi
akcii za darovanje obveznic, v ob “ iske
li pravijo
jo razvito metliško občino), da jim
činskem središču takoj odgovorijo. Nekoliko v šali pravijo (v mislih ima-
je dovolj, da jih sosedje zmerjajo z nerazviteži.
ČUDEN HOTEL - Kaže, da se bodo gostje začeli Hotela Lahinja počasi izogibati. Nemalokrat se zgodi, da prineso pijačo brez ledu, da priganjajo pri pitju (da ne bo pomote: zato, da dobijo hitreje kozarce), povrhu vsega pa se najde pijan gost, ki se mu zdi sila imenitno, da v eč kot uro na ves glas piska s sodniško piščalko.
laj
Ludvika Hudorovca iz Drenovca.
DOLENJA VAS: KS SLAVI
leni, ani v krajevni skupnosti Do-na nVaS so se *e za^e^ pripravljati Prnci raznovanie svojega praznika.
tembrl°v c°rč° prj,pravm ,0'hT DočJf-,- 'Jfčancah, z njo pa bodo
Plavp 35-letnico zloma ribniške
la tUH?a<f e' V Grčaricah se bo zbra-
ttemi 'r^erjeva brigada, kije pred
Ob c Vesetletji uničila sovražnika.
tud; prireditve bodo otvorili
mini,iP0men*. ki bo znance spo-
J na pomembno zmago.
. Ribniški iOBOTREBCI
Pa tudi DOPUSTOV - Veliko sline
kdor	mora te dni P°g°,tni‘
Pisarne P° opravkih v urade in *acije ' LJružbenopolitične organi-*?■ nič L |. *° niti s polovično pa-^uPl6in„° Je ni v stavbi občinske vPra4ni„ ln po drugih pisarnah. Na Podobni ^ ?dgovori več ali manj Je'” Ne«r jrjdite nekaj dni kasne-n>0* da om 23 tolažbo zapiši-j^rn m Podobno v Kočevju, Novljani	rnomliu Pa tudi beli
" l(NaŽI1CE PROMETNIH SREC abo zaznamovanem in *«6u	**en} glavnem ribniškem kri-
, hitro dokazal, daje i®steč m6 , Pametnih sreč kot pa m!'* in	številnim	opozori-
11 ............ i	odgovorni
vse v naj-še vedno
qj^ dopuste.
ZOBOTREBCI -„ !?■ ki so imele še minuli
? tem „ ,	.	Pa	ne	na	rubriko
Pa n ovom v našem tedniku, -ilaj0 zobotrebce v trgovinah. Mim V0 neuporabni, v isti sapi
■	da gotovo niso - ribniški.
N&A IN PLAKATI - Dasi-l^te^^ičanje trdijo, da so veliki
Mii .djtev. 0 h»trt
a, ki bi vabil na kakšno Vendar se suhorobarji ih	°Pravičijo.	Čeravno	ima-
u,dustrijo, v mestu ni pri-tta ** iDd^t0stora (ta,3'e za obešanje vabii Za plakatiranje. Trgovci obešajo v izložbe neradi.
Rešeto
■
   ■* •
gpiPSp “■ -
KMALU OTROŠKO IGRIŠČE - Večina novih blokovskih naselij na Dolenjskem boleha za skupno boleznijo: le malokatero se lahko postavi s primernim otro&im igriščem. Podobno je tudi v ribniškem naselju Veljko Vlahovič, ki šele sedaj dobiva pravo podobo. Bržkone so se otroci najbolj razveselili delavcev, ki so začeli za prvim blokom graditi otroško igrišče.
AMD: razvejena dejavnost
Ribniško društvo ima že 540 članov — V septembru in oktobru bodo ustanovili sekcije in društva
o	n1 mestu namreč že lep čas
Plakata.....................
V	ribniškem Avto-moto društvu kaj radi povedo, da imajo iz dneva v dan več članov. Ce bi pobrskali po knjigi članov, bi hitro ugotovili, da jih imajo že 540. Če bi to primeijali s številom prebivalcev v ribniški občini, bi dobili odstotek, ki bi pričal o dobrem društvenem delu.
„Res imamo precej članov," je povedal tajnik Alojz Mihelič, „pre-pričan pa sem, da jih bo čez leto dni še več. Imamo namreč dobro strokovno ekipo. Letos je na primer šolska komisija pripravila šest tečajev za voznike B kategorije. Odstotek uspešnosti je zelo visok (85 %). Najbrž tudi to pove, da smo kandidate dobro pripravili. V društvu imamo 9 inštruktoijev, tako da ne zavrnemo nobenega prosilca...“
Ribničani dobro sodelujejo tudi z osnovnimi šolami. V ribniški in sod-raški so letos pripravili dva tečaja iz prometnih predpisov, ki naj bi jih poznali vozniki kolesa z motoijem. Udeležba je bila dobra, znanje po opravljenih testih ravno tako. Člani društva so pripravili tudi predavanje iz cestnoprometnih predpisov v prepričanju, da bodo z njim osvežili znanje lastnikom vozniških dovoljenj. Kaže pa, da so Ribničani trdno prepričani o svojem znanju, zakai predavanja zaradi neudeležbe ni bilo.
Tajništvo AMD Ribnica meni, da je društvo v prvem polletju dobro delalo, povrhu vsega pa so sodelovali tudi pri vrsti družbenopolitičnih manifestacij. Udeležili so se proslave v Jelenovem žlebu, sodelovali pri proslavi dneva borcev v Dobre-poljah, organizirali za člane društva testiranje avtomobilov itd. V septembru in oktorbru bodo organizirali svoji sekciji in društva v Loškem potoku, Sodražici, Dolenji vasi in Ribnici, pripravili bodo še štiri tečaje za voznike B kategorije, tečaj za traktoriste v Loškem potoku, društevni piknik v Francetovi jami nori
(2. septembra) itd.
občan
vprašuje
,Žilavo’ triizmensko delo
V metliški občini zaostajajo z načrtovanimi investicijami — Uspešen le Novolesov obrat
Prva polovica srednjeročnega I plana 1976 — 1980 v metliški občini je mimo, načrtovane in-I vesticije pa za tem zaostajajo, predvsem zato, ker so ravno v I drugi polovici planskega obdob-I ja načrtovane najpomembnejše | investicije. Do sedaj so - ne-upoštevaje IMV — izvedli približno četrtino načrtovanih naložb v srednjeročnem obodbju.
Tako je „Beti“ do sedaj usresniči-la 19 odst planiranih naložb. TGO 32 odst., Komet 29, Kmetijska zadruga 22, Novoteks 19 in Novoles | 74 odstotkov.
„Beti“ načrtuje do konca 1980 naložbe v vrednosti 395 milijonov dinarjev, od česar ho šlo več kot 70
ALKOHOL RAZGRAJA
V	lanskem letu je bilo v metliški občini 180 kršitev zakona o javnem redu in miru; kršitev je bilo gotovo več, vendar jih precej občani niso prijavili. V večini primerov je knv alkohol, saj je bilo največ kršitev v gostinskih lokalih; sem spada tudi nedostojno vedenje in žalitev urednih oseb. Poseben problem so sezonski in priložnostni delavci, ki so brez osebnih dokumentov in ne prijavijo bivališča.
odst za novi objekt tozda Kodran-ka, 45 milijonov bo veljal obrat v Zakanju,__ 67 milijonov pa so namenili za modernizacijo strojev v pletilnici, barvami in konfekciji Metlika. V prvi polovici letošnjega leta so v celoti izpolnili plan naložb za posodobitev strojnega parka, do konca leta jih čakajo še naložbe za konfekcijo v Žakanju ter gradbena dela za proizvodno halo tozd Kod-ranka.
TCP je v srednjeročnem obdobju načrtoval za nekaj manj kot 90 milijonov investicij, v glavnem za nakup novih tovomajkov in opremo za delavnice, kar naj bi omogočilo boljše poslovne rezultate in seveda boljše delovne pogoje.
Od 23 milijonov načrtovanih naložb jih je Komet do sedaj izvedel 30 odst Težave imajo predvsem z uvozom opreme iz Zahoda, pričakujejo, da se bo stanje na področju uvoza do konca leta izboljšalo. Novoteksov tozd je srednjeročni plan investicij usmeril v razvoj predilnice, tako so povečali obseg proizvodnje in izboljšali poslovne rezultate. Da bodo izpeljali načrtovane investicije, se bodo morali v Novoteksu krepko potruditi, da bodo lahko ukinili triizmensko delo žensk. V celoti je do sedaj izpolnil načrtovani program le Novolesov obrat
[medved odgovarja
— Kam pa se odpravljaš, me-do?
— V Ljubljano grem, za direktorja Cestnega podjetja. Le tako bo Gora dobila že pred dvema letoma obljubljeni asfalt.
NEPROSTOVOLJNI TRIM
Stanovalci Trdinove poti v Metliki, poti, ki vodi na Grabrovec, se bojijo deževnih dni. Vedo namreč, da se bo ponovila stara pesem ... Voda, ki kot hudournik pridere po cesti, saj ni jarkov, se ustavi tik pred glavno metliško ulico in ljudje, ki želyo po opravkih v mesto, so si primorani oprati čevlje (in nemalokrat tudi noge), preden stopijo na asfalt.
NELEGALNO NOŠENJE OROŽJA
Zaradi kršenja zakona o orožju je bilo v lanskem letu v metliški občini
v	postopku pet ljudi, vendar težjih kršitev ni bilo. Največ težav zaradi nelegalnega nošenja orožja imajo v občini z Romi, katerim so v preteklih letih odvzeli precej orožja.
PREMALO DENARJA ZA OBNOVO OBELEŽIJ
V	metliški občini je okoli 50 spomenikov in ploič iz NOR Precej bi jih bilo potrebno obnoviti, za vzdrževanje pa je iz občinskega proračuna namenjenih le 30 tisocaliov, kar nikakor ne bo dovolj za vsa popravila v letošnjem letu. Občinski odbor ZZB NOV in metliška kulturna skupnost bosta morali narediti načrt za postopno obnovitev.
SPREHOD PO METLIKI
PISCU TEH VRSTIC se zdi že precej bledolično kracati o tem, kako imamo na našem koncu slabe ce-s tne označbe. Na križišču pred samopostrežbo, na primer, moraš imeti precej izostren vid, da pravilno zaviješ proti Karlovcu oziroma Cmo-
viješ i
nuju. No, domačini smeri poznajo, je tujcem, ki so prisiljeni spraševati mimoidoče, ie nočejo zgrešiti cilja. Ima pa to tudi dobro stran;
1	ahko se pohvalimo, da se turisti ustavljajo v našem mestu ..
teže
POLETNA TRŽNICA - Poleti v Metliki zasebniki postavijo tržnico ali dve in zaradi kroničnega pomanjkanja sadja in zelenjave v I mestu cene krojijo dokaj po svoje, se pravi precej visoko.
metliški tednik
TELEVIZIJSKI SPORED
V-
PETEK, 11. VIII.
17.45	Šahovski komentar
18.10	OBZORNIK
18.20 VIKING VIKI
18.50 PEVSKI TABOR 78
19.20 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	JADRANSKA SREČANJA
V	neposrednem prenosu iz Opatije bomo videli, kako se bosta v spretnostnih in šaljivih igrah pomerili ekipi Lovrana in Umagi.
21.15 RAZGLEDI: V ŠANGHAJU KOKOŠJE PERJE LETI V NEBO
Po burnih političnih dogodkih so bili beograjski televizijci prvi tujci, ki so lahko snemali sodobni življenjski utrip dandanašnje Kitajske. Oddajo, ki bo skušala prikazati, kaj se je zgodilo na Kitajskem po smrti Mao Ce Tunga, po odstranitvi t. i. „bande štirih” ter prihodu Huo Fenga na čelo partije in države, so posneli lani.
21.50 TV DNEVNIK
22.05	DETEKTIV SHAFT
23.15 KONTRAPUNKT YEHUDI MENUHINA
Na začetku šeste oddaje o znamenitem violinistu se bomo srečali s popravljalcem violin Etiennom Vatelotom in videli, kako je popravil Menuhinovo stradivarko. S slednjo se je violinist podal na Škotsko in nastopil s tamkajšnjim narodnim ansamblom. Ob koncu oddaje bo Menuhin v studiu francoske televizije spremljal pevko Normo Iereur.
23.40	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.30	Zagrebška kronika - 17.45 Balkanske atletske igre (prenos iz Soluna) - 20.40 Na prvem mestu -
21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Sodobniki: Nikola Haidin - 22.10 Koncert Ravija Shankara Sitar -
23.00 Nove knjige
SOBOTA, 12. VIH.
14.55 SVETOVNO PRVENSTVO V TEKMOVANJU S KAJAKI IN KANUJI, prenos
17.15	FILMSKA BURLESKA
17.45	OBZORNIK
18.00 I. Slamnig: KNEZ, televizijska drama
18.55 MUPPET SHOW 1930 TV DNEVNIK
20.00 F. Vlček - V. P. Borovička: BAJTARJA
20.55 BREWSTER McCLOUD, film Ameriški režiser Robert Altman (
na Slovenskem ga dobro poznamo po filmih M.A.S.H., Buffalo Bill in Indijanci, Nashville, Tri ženske) je za film, (d ga bomo gledali, dejal, da
je pravljica za odrasle. Gre za pripoved o nenavadnem človeku, ki sc je, skrit pod kupolo Houstonskega astronomskega opazovalnika, pripravljal na čudežni podvig. Gradil si je knla, pri izdelavi pa je odklanjal vsakršno pomoč. Po dolgih pripravah je končno le napočil dan, ko naj bi sanjski polet postal resničnost. Človek je skočil in se ubil. Težko je določiti zvrst tega filma, kije nastal pred osmimi leti, saj je hkrati fantazijska zgodba in pripoved o človeko-
vi	izumiteljski strasti, ki je včasih kar bolezenskega značaja. Glavne vloge igrajo Bud Cort, Sally Keller-man in Michael Murphy.
22.35	TV DNEVNIK
22.50 625
23.10	RIJEKA: DINAMO, reportaža z nogometne tekme
Drugi program: 16.55 Balkanske atletske igre (prenos iz Soluna) -
20.00 Rijeka: Dinamo (prenos nogometne tekme)
NEDELJA, 13. VIII.
8.55	POROČILA
9.00 MOC ZBOROVSKEGA PETJA: SEM VEC BARTI ClRO PESEM PEU
9.30	625
9.50 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
V	času kislih kumaric morajo časnikarji kar iz prstov cuzati zani-
mivosti, televizijcem pa je neprimerno lažje. Ko zmanjka gradiva, jim gledalci ne štejejo v zlo ponavljanje že predvajanih oddaj. Zdaj si bodo mnogi lahko še enkrat ogledali trinajst oddaj o začetku vstaje in razvoju revolucije v Gorskem Kota-ru in Hrvatskem Primorju.
11.00 HUNTER JEVO ZLATO
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 Šahovski komentar
12.55	SVETOVNO PRVENSTVO V TEKMOVANJU S KAJAKI IN KANUJI in AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE I V ZELTWEGU, prenos
17.20 POROČILA
17.25	OKROGLI SVET
17.40	Športna poročila
17.45 SPOMINI IZ GIBRALTARJA, film
Gre za življenjepisno zgodbo amaterskega filmskega snemalca, ki hoče posneti film o bratu, ki se ukvarja z boksom, in starših. Film s številnimi duhovitimi dialogi namiguje na žgoče posebnosti belgijske zdajšnjosti, pred dvema letoma je bil proglašen za enega najboljših belgijskih filmov, dobil pa je tudi nagrado za scenarij.
19.20 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00M. Vučetič: CRNI DNEVI, 2. del drame
21.30 DOBRO MORJE, BELO LADJEVJE
22.00 Športni pregled
22.45 TV DNEVNIK Drugi program:
17.15 Balkanske atletske igre (prenos iz Soluna) - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 14. VIII.
18.00 OBZORNIK
18.10	BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
18.45 MLADI ZA MLADE Glasbene točke ansamblov Horizont in Atomsko zaklonišče bodo povezovale oddajo, v kateri bosta osrednja prispevka govorila o delu mladih na biološkem raziskovalnem taboru v Strunjanu in o brigadiijih, ki se potijo na akciji Istra 78.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 J. Domaradzki - M. Karpin-ski: DOLGA POROČNA NOČ, drama
Mlada zakonca Marta in Adam ne moreta zaživeti res srečno, ker nimata svojega stanovanja. Njemu obljubljajo stanovanje v podjetju, toda vselej imajo prednost številnejše družine, nihče jima noče oddati sobe, za najem stanovanja pa nimata denarja. Pomagati jima hočeta zakonca z otrokom; za en dan v tednu jima posodita stanovanje, Marta in Adam pa morata varovati njun naraščaj. Nekega dne opazita, da ne bosta več dolgo sama. Marta je noseča. Adam išče in išče ter končno le uspe najti skromno hišo, kjer jima ne bo nihče v napoto. Taka je zgodba poljske televizijske drame, kije le del iz niza podobnih oddaj o vprašanjih sodobne družine. Posnel jo je Jerzy Domaradzki, igrajo pa Halina Rowicka, Jacek Roma-novvski, Jana Svandova, Witojd Debicki, Miroslawa Dubrawska in
2lTd KULTURNE DIAGONALE
21.55	TV DNEVNIK
Peta oddaja Andreja Župančiča nas bo poučila o lestvici vrednot Yanomamijev, prebivalcev tropskega deževnega gozda.
20.35	A. Tolstoj: TRNOVA POT Po trilogiji romanov (Sestri,- Leto 1918, Mračno jutro) s skupnim naslovom Trnova pot, ki so delo znanega ruskega književnika Alekseja N. Tolstoja, so sovjetski televizijci posneli nadaljevanko v trinajstih delih. Gre za prikaz usode dveh družin in zvrst inteligence, ki sc znajdeta v vrtincu prve svetovne vojne, revolucije in državljanske vojne ter postopoma pristajata na ideje socializma. Nadaljevanko, ki dokaj verno sledi vsebini Tolstojevih romanov, je posnel V. Ordinski, igrajo pa Svetlana Penkina, Irina Alfjorova, Jurij Solo-min, Mihail Nožkin in drugi.
21.55 TV DNEVNIK
22.10	GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA
22.55 POROČILA Drugi program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
— 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur - 21.10 Znanost - 21.55 Likovna umetnost
SREDA, 16. VIII.
17.45	ŠAHOVSKI KOMENTAR
18.15	OBZORNIK
18.30 POSLEDNJI MOHIKANEC, risani film
Vsi pomembnejši romani ameriškega pisatelja Jamesa F. Cooperja so prevedeni tudi v slovenščino in še zlasti priljubljeni med mladimi bralci. Z opisovanjem osvajanja Divjega zahoda, življenja Indijancev, pustolovcev ip. je Cooper oral ledino ameriškega romana, ki do prve polovice 19 stol. ni premogel tehtnejšega besedila. Po Cooperjevem romanu Poslednji Mohikanec so Američani posneli risani film, ki je- kajpak lahko zaobsegel le temeljno vsebinsko zasnovo dela, gledalce pa bo najbrž vseeno pritegnil.
19.20	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 HUJŠANJE
20.30 DOSJE NAŠEGA C AS A: LETO 1947
Ze drugo leto po strašni vojni so mir kalili lokalni vojaški spopadi na več koncili sveta, zobe pa je začela kazati tudi t. i. hladna vojna, ki ni obetala nič dobrega v odnosih med Vzhodom in Zahodom, Jugoslavija, ki je hitela z obnovo porušene domovine, pa se je znašla med dvema ognjema.
21.25 IZ KONCERTNIH DVORAN: MASA V C-DURU L. VAN BEETHOVNA
22.20 TV DNEVNIK
Drugi program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Daljnogled - 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Mednarodni atletski miting v Zuerichu - 22.15 TV dnevnik -
22.30 Naši kraji
ČETRTEK, 17. VIII.
18.05	OBZORNIK
18.15	GLASBENI PEJSAŽl
SRBIJE: PRIZREN
18.50PO SLEDEH NAPREDKA
19.20 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA:	EDINA MOJA
Nikolaj sc vrača od vojakov k ženi Tanji. Doma ga začne razjedati sum, da mu je bila žena v njegovi odsotnosti nezvesta. Sum je iz dneva v dan bolj boleč, še posebno zato, ker nima Nikolaj za ženino nezvestobo nikakršnih otipljivih dokazov. Da bi ušel neznosnemu sumničenju, sc Nikolaj loči. Kljub novi poroki se pogosto vrača pred hišo prve ljubezni, Tanje ne more pozabiti, vda se pijači. Film je posnel eden najstarejših sovjetskih režiserjev losif Heific, ki je začel s filmskim ustvarjanjem že pred domala pol stoletja. Večina njegovih filmov govori o vojni, grozotah, o človeškem trpljenju, film, ki ga bomo gledali drevi, pa je eden redkih Heificovih filmov, ki prikazuje življenjske stiske sodobnega časa. Film so predvajali tudi na lanskem beograjskem Festu, glavne vloge pa igrajo Elena Proklova, Valerij Zolo-tuhin, Ljudmila Gladunko in Vladimir Visockij.
21.25 JAZZ NA EKRANU: SKUPINA NEW TERJE RYPDAL, 2. del
21.50	TV DNEVNIK
Drugi program:
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Beograjsko polctic - 21.15 24 ur - 21.25 Zenska danes
Drugi program:
18.00 Poročila - 18.05 TV Koledar
- 18.15 Maček Toša - 18.30 Dosi-tejeve basni — 18.45 Mladi za mlade
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.10 Celovečerni film
TOREK, 15. VIII.
18.05	OBZORNIK
18.15	DALJNOGLED
18.50	OD VSAKEGA JUTRA
RASTE DAN: NOVA GORICA
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 SVET BREZ POHLEPA
ZAHVALA
Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, očka, svak in stric
JOŽE PUTIŠ—BAN
s Tolstega vrha 10
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med trpečo boleznijo obiskovali in tolažili. Hvala sosedom za izkazano pomoč, govornikoma Janezu Šišku in Francu Vogrincu za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju ZD Šentjernej, dr. Baburiču, dr. Hribarjevi in pat sestri Jožici, ki so ga obiskovali in lajšali bolečine, kaplanu iz Šentjerneja za obiske na domu in opravljeni pogrebni obred. Prisrčna zahvala tudi pokojnikovim sodelavcem iz Iskre Šentjernej, godbi Iskra in sodelavcem IMV Novo mesto za obiske, njihovo spremstvo na zadnji poti in za podarjena venca. Vsem, prav vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Ivica, sinova Andrej in Jože ter drugo sorodstvo
Tolsti vrh, dne 29. julija 1978
Tvoj duh nas tebe ljubi mož'
V	SPOMIN
15. avgusta minevata dve žalostni leti, odkar si nas za vedno zapustil ljubi mož, očka in brat
JOŽE BORSTNAR
ipremlja vse povsod, srce nam močno krvavi, ko : in očka od nikoder ni.
Žalujoči: žena Majda, hčerki Betka z družino in Zlatka, bratje in sestre
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubljeni oči
DANILO RIFELJ
Q1 njega smo se poslovili v torek, dne 8. avgusta 1978 ob 16. uri na pokopališču v Ločni. Iskrena hvala vsem prijateljem, delovnim tovarišem in znancem za zadnje slovo.
Njegovi: žena Majda, hčerka Devana, Lilijana in Nataša z družino, mama in drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, dne 5. avgusta 1978
V	SPOMIN
Leto dni je minilo, odkar si nas za vedno zapustil naš dobri mož in ata
ALOJZ KOŠAK
iz Maharovca 21 pri Šentjerneju
Se vedno živiš v naših srcih, še vedno si v mislih z nami, zdaj šele vemo, kaj smo izgubili s teboj. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA TOMCA
iz Podklanca 1
prijateljem ijj poti-
Posebna hvala 'zdravstvenemu' osebju pljučnega oddelka NoV° mesto za oskrbo in lajšanje bolečin. Hvala tudi ži ljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sin Jože, hčerki Silva in Marica1 možem ter brat Jože z družino
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem m znancem, ki so poklonili vence in cvetje, nam kakorkoli pomagaj in izrazili sožalje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji po«; -	-	-	-	■	-r--	a	oddelka	Novo
iupniku za oprav-
 ............... il||||lll^
'UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllinUllinillliniHllllinilinnilll'l»nilll"l>l»<   imunim  ................................................................
Zavihtel je culo na hrbet in z neznan0 trostjo postavljal svoja skrivljena suha b*.
14
zofka kveder NA KMETIH
Vleke! jo je za seboj.
In ona!
Težko je visela ob njem.
VIL
Stari vaški berač Miha je pravkar zlezel s svisli, kjer je za eno noč shranil svoje poklju-čene, slabe kosti.
Sonce se je ravno svetlikalo izza gor in nagajivo pomežikavalo mirni, zaspani naravi. Majhni, prozorni oblačei so rdeli,, od veselja, ko so jih pozdravljali svetli, živi sončni žarki, in sivkasto nebo je polagoma odvijalo nežno megličasto preprogo, s katero je bilo zastrto, ter se vedno bolj modrilo v jasni svoji barvi.
„He, he lep dan, lep!“ si je oznanjal Miha in pretezal roke.
Mel si je še nekaj časa oči, zazdehal nekajkrat široko, potipal svojo raztrgano in z razno barvnimi zaplatami obloženo obleko, potem pa skrbno segel za umazano raševo srajco.
„Menda sem dosti zapil sinoči," je modroval, tehtaje v roki majhno žvenkljajočo culico.
S pomočjo zob je razvozljal rdečo, v dve gubi zloženo, mnogokrat ovito in zavozljano ruto in sedel na kup drv, kjer je pričel počasi in oprezno preštevati ostanke svojega bogastva.
„E, hudir, pa me je res ogoljufal sinoči ta Dobnikov očanec prav za gotovo, da me je! Vrag ga vzemi še danes. Lahko bi dal meni, revežu, nekaj frakeljno v na vrh, pa ta lakomnost debela seveda ne ve, kaj je krščansko usmiljenje! O, in še krščen je! Da bi ga coprnice nosile na Klek vsako noč!“
S to pobožno željo se je malce potolažil in se pazljivo začel ogledovati okrog sebe.
„Pa res ne vem, kam so me sinoči duhovi nesli. Naluckal sem se ga pošteno, kar je res, je res! Prav kakor krava pri koritu!"
In je zacmokal z jezikom, kakor da bi ga obhajalo vseh sedem blaženstev naenkrat.
„Aha, k Pavlovcu me je zaneslo! Glej jo glej, prikazni! No, pa saj sva dostikrat pila pri eni mizi, kaj bo tisto!" se je tolažil in še enkrat splezal na svisli po culo, ki jo je bil poprej v zaspanosti pustil gori.
Ravno se je pripravljal, da se spet previdno počasno, a hreščeče.
Stari Miha bi bil kmalu kakor muha cepnil s svisli, tako ga je prevzelo neznansko čudenje, ko je zagledal na pragu fabriškega mladega Reicha. V prvem trenutku je mislil, da se mu še žganje meša po možganih, in skrbno se je potipal za obsežno, razkuštrano glavo.
„Jeh, jeh, jeh!“ je stokal in odprl na stežaj ogromna usta, da bi nič ne ušlo njegovi pozornosti
In glej, bil je res Reich! Pravi, živi, s puško na rami; in zdaj je stopal čez dvorišče, skrbno ogledovaje se.
„Eh, čakaj, tukaj lahko kaj prislužiš," je šinilo beraču v glavo.
12
DOLENJSKI LIST
navzdol po vegasti, škripajoči lestvi. V ne korakih je bil izza hleva in pred Reichom- ^ Ta se ga je ustrašil prvi mah. Zagrabil Jc puško in jo dvignil preteče.	^0
„Eh, gospod, eh! ne jezite se nikar! Sa ^ dobro jutro bi jim voščil in zdravo spanje za kak darek bi jih poprosil!"	v
Navihani berač se je spoštljivo odkrilI, njegovem pogledu je bilo brati, da si ve dobro razlagati Reichovo prisotnost na Pa včevem dvorišču. •	.	in	ie
Le-ta je tudi v hipu razumel ves prizor nervozno iskal po žepih.
„Pa zgodaj je še, zgodaj," je brbljal i*1 medtem.	fla>“
»Gospoda niso vajeni vstajati tako za**
Reich je izvlekel listnico in jezno vrgel deSe tak v beračeve roke.	_	.	^
„Ampak molči" je zaškrtal z zobmi vražno ošvignil berača s pogledom. .
„0 gospod milostljivi, prav lepo se jim valim. Pa dober svet bi jim dal, če bi ga ”°vjca Drugič naj ne čakajo dneva, ko je že P° ° v asi pokonci. Hm, saj vedo,“ in Miha je P0 nljivo namežiknil z očmi	|f.
Št. 32 (1513) - 10. avgif^®
ENSK6
B333
-UNINE mene
avgusta ob 02. in 00 min.: mlaj
JEDENSKI KOLEDAR
-fitrtek, 10. avgusta — Lovrenc ,etek, 11. avgusta — Suzana '°bota, 12. avgusta — Klara ’edelja, 13. avgusta - Hipolit onedeljek, 14. avgusta - Demetrij ;°rek, 15. avgusta — Mara ^eda, 16. avgusta - Rok ^trtek, 1,7. avgusta — Vojko
3ETRM
BREŽICE: ll. - 12. ital. barvni “n ,rRazuzdani” 13. - 14. angl.
■i
službo dobi
^SLIKARSTVO in PLESKARSTVO IVAN BOBIČ, Marjana rozine 51, Novo mesto, sprejme •ec vajencev za soboslikarsko in Pleskarsko stroko. Informacije po telefonu 21-115 ali pismeno na
ISrcV^i nas*ov-
EM dekle ali starejšo žensko za j^stvo dveh otrok, starih 4 in 5 p Plačam po dogovoru. Janez
tjani*’ Skofljica n-*1- P” Ljub"
DRUŽABNICO in delno pomoč v, gospodinjstvu starejši ženski v "Ovem mestu nudim stanovanje, ‘jrano in denarno plačilo. Naslov TAir%avi Usta (2813/78). ai* ZAPOSLIM kvalificiranega g1 priučenega elektroinstalaterja. f‘a,Ca Po dogovoru. Dragan J} F’ Ragovska 2, Novo mesto, telefon 21-639.
Stanovanja
Ml*D ZAKONSKI PAR brez otrok enn ?PteiTiljeno garsonjero ali nosobno stanovanje v Novem , estu ali bližnji okolici. Naslov v uPravi lista (2810/78).
V NOVEM MESTU PRODAM takoj seljivo 3-sobno stanovanje. In-■ormacije na telefon 21-085.
•^Oto
barvni film „Zemlja izgubljenih v času” 15. - 16. amer. barvni film „Niagara”
KRŠKO: 10. 8. amer. film „Eno-oki šerif” 12. - 13. amer. film „SOS Boeing * 747” 16. 8. franc. (Hm „Krik življenja”
MOKRONOG: 12. - 13. „Pekle-ni stolp”
NOVO MESTO: 11. - 13. amer. barvni film „Zbogom lepotec” 14. - 15. amer. barvni film „Prišli so ponoči” 16. - 17. danska komedija ,,Zobozdravnik v postelji”
RIBNICA: 12,— 13. ital. barvni film „Božanska žena”
SEVNICA: 12. - 13. „Hitri Marti” 16. 8. ..Ivanhoe”
TREBNJE: 12. — 13. , Nočni portir”
rna vozila
tovorni avtomobil TAM *lPer> starejši letnik. Slavko
UGorfcVGabrje 83. l97d C* prodam fiat 750, letnik 3 k! • Mestne njive 5, stanovanje
?0 \,°Vo mesto.
UGODNI ceni prodam volks-Stari?' _ neregistriran. Anton | J Radna vas 10, Trebelno, dod *	dobro	ohranjen, z
mi h 1° °Prem0 ‘n več rezervni-Pavl ’ uS°dno prodam. Janez »,,1 H.0! Jerebova 20, Novo mesto,
^OnlrT007-tin w . Prodam Deutz magirus
POfioHh •‘‘P®1 5 *> obnov!ien> s hn°~ .Pn podjetju. Naslov v
t‘knnVI ta <2806/78). u, 850 kupe in škodo 1974.
PO lp®> Klenovik 35, Škocjan. »..f^LO ugodni ceni prodam 2s^°t Tomo Vinkovič (30 KS -delovnih ur) s kardanom,
H«8 ln brane. Naslov v upravi
toni?,817/78)-
j^AM Zastavo 750 L, letnik 73.
i»j.Družinska vas 56, Šmar-Ptfofti Toplice.
,r“AM 126 P. letnik 1977. Bruni* i Vel. Bučna vas 39, Novo
raln M Wartburg karavan, gene-Cen P°Pravljen in registriran, milj. Informacije na tel. s,“' traktor Gueldner 18 KM, 80m	1952	z	dvobiazdnim plu-
ve?) 'n koso, motor potreben (vVe8a popravila. Stanko Tomše, ^r>no 3_ Brežice.
UAM R 4, april 78 ali zarjam za fiat 126 P do 10.000 ^n,e'( *uica, Jerebova 20, Novo
avt0 ^50 special v voz-|>0{V stanju. Anton Markovič,
PRODAM okrasno uto, 6-vogalno, krito s slamo, premer c ca. 3,20 m. Udobna demontaža. Ana Smole, Mej vrti 3, 68000 Novo mesto.
PRODAM mlatilnico (poravnalna slama in čiščenje) in smukarico širine 2 m, dolžine 3 m, s popolnim čiščenjem, 4 vreče. Cena ugodna. Imam tudi vijalnike na rešeto in trosilke. Pismeno ne odgovarjam. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
PRODAM malo rabljeno mlatilnico na dve čiščenji. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mirna peč.
PRODAM starejšo trivrstno harmoniko Lubas. Krivec, Kettejev drevored 48, Novo mesto.
PRODAM kravo s teletom. Penca, Mokro polje 1, Šentjernej.
PRODAM mlado kravo. Goriška vas 6, Mirna peč.
PRODAM suha cerova drva. Naslov v upravi lista (2799/78).
PRODAM štedilnik (2 plin, 4 elektrika) hladilnik 175 1, kuhinjski pult 180 x 60 in peč na oye. V Brezov log 45 a, Bučna vas.
PRODAM škopo. Vrh 14, Hinje.
PRODAM rabljene mize, kuhinjske pulte, omarice, plinski štedilnik ter posodo za spravilo zelja. Ogled v soboto, 12. 8., od 7. do 12. ure. Franc Hrastar, Šmihel 14, Novo mesto.
MLATILNICO priznane znamke Štih s popolnim čiščenjem, ugodno prodam Anton Papež, Jablan 17, Mirna peč.
PRODAM večjo količino kokošjega gnoja. Telefon 23-794. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
PRODAM žagan les za hišo (grušt). na po d< lefon (068)81-610.
PRODAM črno bel televizor Gorenje avtomatic 900. Informacije na telefon (068) 22-362.
ZARADI selitve prodam v Krškem skoraj novo opremo dnevne sobe, otroške mladinske sobe Gabi, spalnico in kuhinjo. Cene so ugodne. Ogled in poizvedbe v soboto 12. avgusta od 10. ure dalje. Marija Golob, CKŽ 48, Krško.
UGODNO prodam barvni televizor Gorenje. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Jože Bregant, Cesta herojev 33a, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjene knjige za 8. razred. Naslov v upravi lista.
PRODAM 4 kubike suhega rezanega smrekovega lesa 25,50 dolžina 4 m in 30 m2 ladijskega poda. Kvaliteta prvovrstna. Vimpolšek, Šentlenart 96, Brežice, telefon 61-826.
PRODAM elektronske biljarde in izdelam tudi po naročilu vse vrste biljardov. Aleksander Kostanjšek, Trg. F. Fakina 33, Trbovlje.
kupim
KUPIM novo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam v gotovini do 100 M. Ponudbe pod „TAKOJ“.
KUPIM dobro ohranjene knjige za 6. razred. Telefon 21-912 Janja Kastelic, Trdinova 5 a, Novo mesto.
(j^O prodam traktor Ferguson J^.Maijan Štefanič, Pristava ob ' ’ 3, Podbočje.
prodam traktorsko priko-Za Prevoz živine in avto v ^ LSI 10, letnik 1976. Ogled tiif^to in nedeljo. Anton To-• Trebelno 31.
ČE BI RAM del svojega življenja preživeli v miru in na svežem zraku, v lepi okolici Mokronoga (Gornje Zabukovje), potem kupite zazidljivo parcelo, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali vikend hišice. Prodajam več parcel. Je možnost izbire z gozdom, obdelovalne njive, opuščen vinograd, travnik in pašnik. Prepis možen takoj. Če ste interesent, lahko dobite naslov v upravi Dolenjskega lista (2834/78).
PRODAM 16 arov vinograda s stav-biščem med vinogradi in vikendi na Raki pri Krškem. Poleg je cesta, voda in elektrika. Cena ugodna. Stanko Ančimer, Ardro, Raka.
RAZNO
IZ ULICE IVANA ROBA je pobegnil mlad črn koštrun. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi Naslov v upravi lista (2822/78).
IZGUBIL sem moško zlato ročno uro znamke Omega na relaciji brestaniški grad do Senovega. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti nagradi. Franc Kovačič, Brestanica 20.
POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlataiju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
FANT, situiran, z modernim avtomobilom in lastnim stanovanjem, išče preprosto, pošteno dekle do 28 let starosti, izključno zaradi ženitve. Tone Zalokar, Kettejev drevored 47, Novo mesto.
SAMSKI upokojenec-zidar išče žensko za skupno gospodinjstvo. Jože Molan, Stojanski vrh, Cerklje ob Krki.
ZGUBIL se je nemški ovčar temno-rjave barve. Sliši na ime Zoli. Kdor kaj ve o njem, naj javi na naslov: Anton Štangelj, Volčiče-va 8, 68000 Novo mesto, telefon 21—859.
FANT S 15-letno delovno dobo, 65 /170, 35 let star, išče osamljeno kmečko dekle do 36 let, ki bi
PODPISANA TEREZIJA CESAR ml. iz Ncstopljc vasi 7 opozarjam Martina Pečaverja st. iz Nestoplje vasi, da preneha z lažnimi obsodbami. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala.
mmmsm
želela preživljati svoje dni na pri-pretežno iko p >lenjskega 1 ..PRIJETEN DOM“.
jetni kmetiji, pretežno vinogradi. Ponudbe s sliko pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro
□
asa
MARIJA REŽEK, rojena Novak iz
zemljišču tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
DRAGEMU atu in staremu atu TONETU PETERLINU iz Družinske vasi 63, želijo vse najboljše in mu za njegov velik praznik -sedemdeseti rojstni dan iz srca čestitajo. Vsi skupaj mu želijo še veliko srečnih in zdravih let Njegovi žena Tinca ter otroci Zvone, Janez in Cita z družinami
f^OBVESTI LA ■
CENJENE STRANKE obveščam, da bom zaradi selitve obrti v Novo mesto, Pod Trško goro 44, prenehal z obratovanjem v Krškem z 10. 8. 1978. Prosim stranke, da aparate dvignejo najkasneje 15 dni po objavi. Vse lastnike Iskrinih aparatov obveščam, da bom imel tudi v Novem mestu Iskrin servis. Vsem strankam se za sodelovanje zahvaljujem in se še vna prej priporočam. TV radio servis VINKO PLANKAR, CKŽ 83 KRŠKO
KMETOVALCI POZOR! Po ugod nih cenah prodam nove 12, 13 14, 15 in 16-colske gumi vozove So lesene ali železne konstrukcije za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delam tudi po naročilu osovine za traktorske prikolice. Dostavljam po dogovoru tudi na dom. Stanc Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik-Ljubljana. VOZNIKI POZOR! Menjavo, krpanje in centriranje gum vam strokovno opravi z najnovejšimi stroji Franc Bučar, Krško, Ul. 4. julija (pri bencinski črpalki Istra benz.
V 86. letu starosti nas je zapustil naš( dragi oče in stari oče
J02E BERKOPEC
Pristava
Iskreno se zhavaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in sosedom za pomoč ter za spremstvo na zadnji poti in Lapu za opravljeni obred.
Žalujoči: čena Frančiška, sinovi Ivan, Alojz in Tone, hčerke Micka, Francka in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 54. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, snaha, hčerka, sestra, teta in svakinja
MARIJA
HOČEVAR
iz Brezovice 2 pri Stopičah
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom za pomoč, darovano cvetje, vence in spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo internemu oddelku novomeške bolnišnice za pomoč, tovarni IMV za denarno pomoč ter duhovniku za opravljeni pogreb. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sin Janez z družino, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
UGODNO prodam hišico - okolica Žužemberka. Cenjene ponudbe pod »POSTAJA AVTOBUS".
V NOVEM MESTU prodamo staro hišo z lepimi vrtovi in travnikom. Poizve se na Slančevi 8, Novo mesto.
PRODAM zazidljivo parcelo za hišo ali vikend malo ven iz naselja blizu Krke. Lep razgled. Naslov v upravi lista (2784/78).
PRODAM njivo v izmeri 42 arov v Gabrju (Podulc). Naslov v upravi lista (2818/78).
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža in očeta
IVANA ŽAGARJA
iz Kočevja, Bračičeva 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste našemu Ivanu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom za podarjene vcncc ter tov. Šobarju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Dragica, hči Ivanka z družino in hčerka Jasna z Lojzetom
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, ded in praded
ALOJZ
IVANČIČ
iz Livolda pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, delovnim organizacijam, Zvezi borcev in Zvezi upokojencev za pomoč in darovane vence. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju KC-oddelka za intenzivno nego ter dr. Rupniku za zdravniško pomoč, gasilcem, govorniku Vrabiču ter organizatorju Veseliču.
Žalujoči: žena Ivana, sinova Lojze in Zdravko, hčerke Milka, Danica in Ivica z družinami ter sestri Micka in Pavla
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi našega dobrega moža, očeta in brata
JOŽETA
PERNOVŠKA
iz Križa pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Osovnikarju iz Sevnice in sosedom za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Nadalje se lepo zahvaljujemo govorniku Selevšku DU Tržišče, nadzomištvu proge in sodelavcem iz Tržišča, SVP Novo mesto in duhovniku za opravljeni obred. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sinova Jožko in Stanko, hčerka Ivanka z družinami, brat Filip z družino, sestri Marija in Karlina z možem in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi tragični izgubi naše ljube mame
MAGDE
VRABEC
iz Martinje vasi pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjene vence ter cvetje. Posebna zahvala velja vsem, ki so sodelovali v akciji iskanja. Zahvaljujemo se OOS Trimo, OZD Trimo Trebnje, župniku za opravljeni obred ter pevskemu zboru Mokronog. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu.
Žalujoči: sin Vinko z družino ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milar. Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Pri-
X: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko c.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. usUezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sg za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaro-
i, p. v. .
cenili rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
	.	
	
15
7. avgusta, je Imihelu pri No-
NEVARNI POLETNI DEŽEK - Pri Jezeru je domačin®^ dobro znan nevaren odsek, čeprav je videti povsem ne^®, no. V petek dopoldne so tam v poldrugi uri razbili šest av»
Odločilno je znanje
V Krško je prišel pred devetnajstimi leti. Inž. Niko Kurent je bil takrat še študent elektortehnike in DES mu je ponudil prvo zaposlitev. Stroki se je posvečal z velikim veseljem in že v distribuciji se je lotil nekaterih zahtevnih projektov.
Pozneje se je preusmeril na elektrarne. Elektroprojekt iz Ljubljane ga je poslal na specializacijo za gradnjo jedrskih elektrarn v ZR Nemčijo. Tam se je inž. Kurent izpopolnjeval štiri leta. Sodeloval je pri izgradnji JE za mesto Bremen. Živel je v Erlangenu, kjer ima Siemens svoj razsikovalni inštitut. Po vrnitvi se je najprej zaposlil pri izgradnji plinske elektrarne v Brestanici, bil predsednik občinske skupščine, nato pa odšel za direktorja v Kovinarsko, kjer se je spoprijel s številnimi težavami in pomagal tovarni na zeleno vejo.
Med najpomembnejše izkušnje, ki jih je dobil kot strokovnjak in družbenopolitični delavec, prišteva spoznanje, da je napredek vsake tovarne, kraja, občine in pokrajine pogojen s tem, da imajo čim-več šolanih ljudi. Zato je kot predsednik občinske skupščine tako zavzeto podpiral vse akcije, povezane s štipendiranjem, gradnjo stanovanj in zaposlovanjem strokovnjakov na vseh področjih od gospodarstva do šolstva in zdravstva. Takole pravi:
,JVičkolikokrat sem se lahko prepričal, kako za vse čase veljavna je Leninova misel, da zrno znanja zadene močneje od topovske krogle. V Nemčiji sem videl, da visoko razviti svet usmerja vse moči v intelektualni razvoj, umske dosežke pa drago zara-
čunava manj razvitim deželam. Pri prenosu svetovne tehnologije zdaj to ponovno spoznavam, kajti to je zelo dolgotrajen, naporen proces, ki je povezan z velikimi stroški. Vse naložbe v lasten razvoj se bogato poplačajo. Prepričan sem, da je uspeh „Save“ in tovarne „SOP“ v naši občini predvsem plod takih naložb. Znanje je danes odločilno za napredek. “
Tovariš Kurent ni zagledan samo v strokovno delo. Že od študentovskih let naprej je sodeloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Od nekdaj ga veseli, če nekaj nastaja, zato je tudi kot politični delavec najraje sprejemal operativne naloge. Kot predsednik skupščine je zlasti s simpatijo spremljal vsak napredek na podeželju, zlasti v hribovskih vaseh. Razveselil se je vsakega kilometra ceste in vsakega vodovoda.
Inženir Kurent je eden tistih izobražencev, ki mu ni škoda časa za kulturne dobrine in za duhovno bogatitev svoje osebnosti. Najbliže sta mu glasba in slikarstvo. Zelo veliko je pomagal pri urejanju galerije v Kostanjevici in pri obnavljanju gradu. Visoko ceni urejenost brežiškega muzeja, ki prikazuje preteklost Posavja od pradavnine do danes, pa tudi zamisel za postavitev muzeja v Brestanici, s katerim smo se oddolžili trpljenju izgnancev. Za Krško in za Posavje so te ustanove po Kurentovem mnenju izredno pomembne, saj imajo ti kraji zaradi jedrske elektrarne največ stika s svetom, zato je prav, da tudi tujci spoznajo našo duhovno in kulturno tradicijo.
JOŽICA TEPPEY
Pogrešanko so našli umorjeno
Truplo Magde Vrabec so 31. julija odkrili v grmovju pri mokronoškem sejmišču — Mož najprej umoril ženo, nato pa si je sodil sam — Neposreden vzrok umora znan
51-letno Magdo Vrabec — o njenem skrivnostnem izginotju je pred štirinajstimi dnevi na kratko poročal tudi naš list, so pred desetimi dnevi našli mrtvo, skrito v grmovju pri mokronoškem sejmišču. Strokovnjaki Inštituta za sodno medicino je pri obdukciji našel več hudih poškodb na glavi, povzročenih s topim predmetom. Vrabčeva je bila umorjena.
Klobčič se je prišel odmotavati že 22. julija. Tistega dopoldneva so namreč v Martinji vasi številka 19 ori Mokronogu našli mrtvega 56 letnega Vinka Vrabca, Magdinega moža. Sprva je kazalo, da ga je zadela kap, kajti Vrabec je bil srčni bolnik in se je tudi večkrat zdravil Obdukcija pa je pokazala drugače. Ugotovljeno je bilo namreč, da je Vrabec zaužil večjo količino tablet z žganjem z namenom, da stori samomor. Ko so ga našli, je bil sam v hiši, sosedje pa so se spomnili, da že od prejšnjega dne niso videli njegove žene Magde.
Zakonca Vrabec sta se večkrat prepirala, Magda pa je takrat ponavadi odšla k sorodnikom. Njena odsotnost zato ni nikogar posebno vznemirila. Toda čas je mineval, ugotovili so, da Vrabčeve pri sorodnikih ni, prav tako pa ni prišla na možev pogreb. Hkrati z objavljenim pozivom v Dolenjskem listu in Delu so pričeli iskati tudi kriminalisti. Sledovi, ki sojih našli v kuhinji, na Vrabčevih oblačilih in posteljnini, so vse bolj kazali, da se je v hiši zgodila tragedija. To domnevo je podkrepilo še poroCilo iz kriminalističnega laboratorija, ki je nedvoumno pokazalo, da so
omenjeni sledovi od človeške krvi.
Iskanje je trajalo dneve in noči. V akciji so poleg miličnikov in kriminalistov vneto sodelovali tudi občani, skupno so pregledali okolico vasi, kajti vse bolj je bilo na dlani, da je Vinko Vrabec svojo ženo umoril in truplo skril. Ko pa so na ročnem vozičku našli nove krvave odtise, o tem skorajda ni bilo več dvoma. To odkritje pa je kriminaliste privedlo tudi do tega, da so truplo pričeli iskati še v širši okolici.
Osemdnevno naporno iskanje je zadnjega julijskega dne vendarle obrodilo sadove: pri
ŠENTJERNEJSKA
ZNAMENITOST
Ni mesta, ki se ne bi postavljalo s svojo znamenitostjo. Za Šentjernej že lep čas velja, da slovi po petelinu. Naš dopisnik Polde Miklič pa meni, da njihov pevec zgublja na veljavi. Bržkone mu bodo pritrdili ti;ti turisti, ki že nekaj dni zastonj pritiskajo na kljuke slovitih šentjernejskih gostiln. Kaže, da domači oštirji še niso slišali za dogovarjanje, zato se turisti čudijo, da so v največji turistični sezoni zaprte vse tri največje gostilne.
V BORBI S PLAMENI — V ponedeljek ponoči. 7. avgusta, je ognjeni soj razsvetlil gradbišče dijaškega doma v Šmihelu pri Novem mestu. Iz še neznanega vzroka so se vnele barake, v katerih so imeli spravljen gradbeni material. Škode je okoli milijon dinarjev. (Foto: M. Markelj)
Zakonci s krampi v rokah
Med brigadirji v Suhi krajini tudi dva zakonska para — „V Srbiji ni to nič nenavadnega", menijo mladi zakonci
Mladinske delovne akcije postajajo med mladimi vse bolj priljubljene. Zato ni čudno, če se zanje vse pogosteje odločajo tako učenci osnovnih šol, kot mladi delavci in kmetje, dijaki, študentje. Nekoliko nenavadno pa je, če v brigado pride -zakonski par. Vsaj v Suhi krajini se je mnogim brigadirjem zdelo čudno, da se poročen par namesto za morje odloči za težko delo na kršu. Se bolj
OD 1. avgusta DO 9. septembra 1978.
POSEZONSKO
znižanje cen
ŽENSKI OTROŠKI MOŠKI
OBUTVI
e
trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA Trg Revolucije
mokronoškem sejmišču so namreč našli žensko truplo. Od dne, ko je bil stoijen umor, je minilo že devet vročih poletnih dni, zato je bila prepoznava močno otežkočena. Toda prstni odtisi in oblačila so kmalu nedvomno pokazali, da gre za Magdo Vrabec. Izvedenec Inštituta za sodno medicino je po obdukciji za vzrok smrti navedel hude poškodbe po glavi, ki so jih, kot smo zapisali že uvodoma, povzročili udarci s topim predmetom.
Družinska tragedija hiše iz Martinje vasi 19 je torej pojasnjena. Res, da se zakonca Vrabec nista najbolje razumela in sta se pogosto prepirala, toda edino nepojasnjeno skrivnost, zakaj je ravno ta dan dvignil roko nad svojo ženo, je Vinko Vrabec odnesel s seboj v grob.
B. BUDJA
SE NOSI STUDENČNICO ' Jožefa Kralj iz zaselka Markot blizu Gabija kljub starosti & vsak dan prinese do hiše vedro studenčnice. Dobrih 300 m poti starko izčrpuje, zato večkrat počiva. Pri počitku jo F ujelo brezčutno oko kamere, k' pač ne razmišlja o tem, kar beleži. Morda bi moral drug premisliti o tem, ali stark* potrebuje pomoč in ali je „križeva pot“ Kraljeve Jožefe* njeni starosti res nujna. (Foto: 1. Kuljaj)
Že petič so v Metliki
Mladim Italijanom se je Metlika prikupila
V okviru izmenjave otrok med mesti Wagno v Avstriji, italijanskim Ronchijem in Metliko je letos v Metliki preživelo 13 dni počitnic 20 otrok in sicer Avstrijci tretjič, Italijani pa petič. „Vsi odhajamo iz Metlike z najlepšimi spomini/1 je povedal Igor Devetak iz Ronchija.
Igorje prikupen fant. Izhaja iz zavedne slovenske družine. To pove s ponosom. Oče in mati sta z Vrha sv. Mihaela. Tu je tudi sam dve leti obiskoval slovensko osnovno šolo, nato pa v Doberdobu in Gorici, kjer je letos končal osmi razred. Izbral si je poklic mehanika.
,.Metlika mi je zelo všeč. Moji prijatelji gredo v Avstrijo, toda jaz še nikoli nisem pomislil na to. Menim, da se tam ne bi počutil tako prijetno kot tukaj v Beli krajini.
Z mnogimi sem postal dober prijatelj, saj se srečujemo že vrsto let. Dopisujem si ne, ker se mi zdi, daje vsakoletno snidenje dovolj," je povedal Igor in še orisal, kaj so nudili gostitelji, predsednik občine nam je priredil sprejem ter nam opisal sedanji položaj metliške občine. Ogledali smo si delovne organizacije. V Vinomeru smo imeli piknik, ker pa nam je bilo vreme naklonjeno, smo večino časa preživeli ob topli Kolpi. Razvedrilo ob žogi smo našli tudi v novi športni dvorani. Otroci iz Wagne so odšli na enodnevni izlet na moije. Morja mnogi od njih še niso imeli priložnosti videti. Medtem smo mi obiskali Dolenjske Toplice. Ves čas smo bili v stiku z mladimi iz domačega kraja."
Igor je izdal željo vseh, da bi obiskali rojstno hišo tov. Tita v
Kumrovcu. Sicer pa se bo v Metli* ki je naredila nanj velik vtis, vedn rad vračal.
čudno je, če v eni izmeni delata kai dva zakonska para, tako kot se je zgodilo v tretji izmeni zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina ‘78.
„Se bolj kot brigadirji," sta povedala Spomenka in Adam Čotrič, „sva bila nad njihovim začudenjem presenečena midva. V Srbiji namreč ni prav nič nenavadno, če sc za delo v brigadi odločita zakonca. Mladi, stari manj kot 30 let, se namreč še vedno počutimo zares mladi"
V pogovor sta se vključila še Mirjana Cangalovič in Branko Mrdjeno-vič. Prstana sta si mlada brigadirja nataknila nekaj dni prej, preden sta smuknila v brigadirsko uniformo.
Želela sva spoznati del Slovenije, pravita asistenta na beograjski fakulteti za organizacijske vede. „Ker je naša šola poslala v Suho krajino brigadi .Scdan’ sekretara Skoja', sva se odločila, da pojdeva tudi midva. Ni nama žal Ljudje v tem koncu Slovenije so čisto drugačni od naših. So tihi, vase zaprti, vendar sva prepričana, da bodo brigade naredile svoje."
URNI GASILCI VREDNI ZLATA
V ponedeljek popoldne je kot baklja zagorel največji hlev v Bošta-nju pri Antonu Liparju. Po vsej verjetnosti je ogenj zanetil puhalnik, s katerim so spravljali na pod slamo od mlačve. Po prvih ocenah miličnikov je škode 230 do 250 tisočakov. Pri sevniškem Kmetijskem kombinatu, kjer je Lipar kooperant pravijo, da bo treba za ponovno usposobitev hleva zagotoviti milijon dinarjev. Pohvaliti je treba srčnost boštjanskih in scvniških gasilcev ter številnih vaščanov od Gunt do Kompolja in Vrha. Gasilci so rešili vseh 19 glav živine. O hitrosti njihovega posredovanja najzgovorneje priča ožgano strešic, ki sc ni sesulo.
A. Z.
Igor Devetak: „V Metliki se počutim kot doma.“
Dobili ubežnika
Ničkolikokrat so že prišli ^ črne kronike časopisov voznih - ubežniki s prizorišča proWeI' ne nesreče. Pred nedavnim s® sevniški miličniki prej kot enem dnevu izsledili takega ,JU naka" celo iz sosednje
Železničar Franc Trupej Podgorice se je 1. avgusta o k10® 22. ure vračal domov na kolesus pomožnim motorjem. Ko je P** peljal do Orešja, dobrih sed*1* kilometrov od Sevnice, se je ** letel vanj po nadvse objestni vo nji neznan voznik. Trupej je ^ bil več hudih poškodb, ključnice na levi strani in hu rane. Avtomobilist je tako nada, kot je pribrzel, tudi peljal, ne da bi ponesrečene1” nudil pomoč. Slednji se je v moti odpravil peš proti Sevn' in se privlekel z zadnjimi ves okrvavljen ob 00,45 v s« niški zdravstveni dom.	*
Takrat so bili o primeru f* obveščeni sevniški miličniki ^ kraju nesreče so našli le okra5'' pokrov Zastave 750 in izrav®' no svinčeno utež kolesa, * benega drobca laka ali kak** drug bolj otipljiv dokaz. Okf3* pokrov bi lahko bil od kateter koli fička. Miličniki so se 1° velike akcije preverjanja vozilf vseh podjetjih. Namestnik '. mandirja sevniške postaje rni11^ Viktor Čopi pravi, da jim j* . največ pomagal namig nek« občana, da je bil povzročitelj9 sreče po vsej verjetnosti iz dt™ občine. Po tem namigu so naslednji večer okrog 19-prijeli Zvonka Kranjca iz G° binjeka 16 pri Planini. V kem ga bo o vsem pobaral j*, tožilec. Uspeh sevniških miU-j kov je zopet eden v nizu usr’ nih akcij sodelovanja z občJ
no.
mobilov. Očitno se je bolj mudilo luricu na aeio v nenmr saj se je b3 navkljub mokri cesti odločil prehitevati kolofj tako, da je s tovornjakom čelno trčil v rojaka, ki se je vrač' domov. Tragična bilanca: najmanj sto tisočakov škode obeh tovornjakih, petero hudo in ena lažje po&odov* oseba. Hudo se je poškodoval voznik leskovške Kemij^j industrije, ki se je ustavil šele v zadku tovornjaka. V ko*0 so stisnili in temu primerno skrajšali požarevački dats ’ Sapov avtobus s precej potniki pa se je ustavil šele ob ™ vesu ob cesti. (Foto: Železnik)