- $ o: Pesmi s slikami ® TT a o o o o o o ^Jnfon ržie. ilr V Ljubljani, 1901. Založilo društvo ,,Pripravniški dom". Tisk KatoUžke tiskarne. I? I: - f! - sL 6j, blagcslcui ne^! IljuBeznivo gfečlaš name ^ifi^ješM moj, In z desničlto mafo svojo ^)aješ 8fagosfov mi svoj. (§>, Te 6ragosravrjaj,^JeščeK, blagoslavljaj me, niMar v življenju svojem i ^prav niHar ne za6im ^pel U. Zakrajšek. \) nojlep5i neei 1. I^aj na zemlji. Zvonovi pritrkavajo: Stotisoč zvezdic gleda nanj Tin-tinkom, tonkom-tinkom; Z iskrenimi sijaji, Z neba krilatci plavajo Prav kakor bi se bale zanj, Na zemljo z rajskim Sinkom. Da več ne bo ga v raji. Stotisoč vernih src nocoj Udano ga pozdravlja; Krilatci jim rose pokoj, A on jih blagoslavlja. 2. Presrečna mati. „Jeli, mamka, bridko je Božji bilo mamici, Da je ležal Sinek njen V jaslicah na slamiciP Saj ni mogla, kakor ti, Težkih jasli zibati, Ni se moglo Detece V tesnih jaslih gibati!" ,.Ni ji bilo bridko, ni: Srečna je prepevala, Z jaslic Sinka bošjega Na srce si devala . . ." 3. Pastir Vse te ljubi, dete Jezus, Vsem nebeško mil se zdiš; Dih živalij te ogreva In objema vetra piš . . . pri jaslih. Dih živalij ni prijeten, Hladen vetra je objem; S svojim bi odel te plaščem, Ko bi vedel, da te smem . . .! 4. Treba ni. Ljubljena mamica, V kot se obrite, Z nami vred jaslice Naše hvalite! Boljših ne stavijo Doli v Ljubljani : Saj smo pri stricu jih Videli lani . . . Malo pastircev je Bilo na paši, Hlevec podoben bil Cerkvi je naši. V takovih jaslicah — Culi smo v šoli Boye ni Detece Spalo nikoli. Treba ni, mamica; Hvalo hranite, Rajši orehov nam V dar prinesite! 5. V hribu. Po vejah vseh se burj i Igra s sneženim prahom, Po hribu hodi Janko S košarico za mahom. Prav krasnega zagleda Ob tisti mejni skali: ,Jej, jej, kako se bodo Pastirci nanj podali . . . Pa mrzlo je, ah, mrzlo! Ogreti moram malo Odrevenele prste ..." In sedel je na skalo . . . In sred mahu je Janko Pastircem ves podoben .. . Oj mraz, ti zimski bratec, Kako, kako si zloben! Silvin Sardenko. T)etin5k' praznil^ % jas\\caV ^am y kotu jasfice stoje, 'Prek njimi fueiee (|ore. In 3ezulčfeu, ki iam leži, @brazek v luži se svetli. 0j, Kfev je mrzla fiišica In jasfi tr&a posteljca, j^jer 3ešček je prišef na svet ©grešit nas, za nas umret, 'fja sfami naš je f^ešeni^; ^rek njim kfeei nje<|oY reknik In nje^a sveta ff|amica, f^i mafo ,2)ete mofita. pastir se bliža mu že star, ^Prinaša cJezuščfeu svoj iar. ©zrumif mu je an^elj to, ,5)a prišelje na zemfjo. Sefo še z jutrovi^j strani 'Prinesti 3eščfeu so kari, So f\ ralji sveti so trije, f\i spred pri vratik še stoje. °^?rk kfeva zvezka ti miglja, im znanila le ho m a, j2)a je prišef na svet Sospod, In jik privedfa je dotod . . . .Bodite mi pozdravljene, preljube, svete jasfiee! rojstni dom ste3ezusa — podoba tabernafeefia! 2. Hišni blagoslov. čffiTariji v čast je ^von ^apel, c ' Večer se sveti je pričel. Na ^emljo pod vsakteri krov Ra^siplje Bog svoj blagoslov. Pojmo kropit, pojmo kadit In Bogu dom priporočit! Na, Ančka tu žerjavico, Kadila stresi si nanjo; Pokadi s svetim dimom vse, Da blagoslov povsod dospe! In | blagoslovljeno vodo Pa kropi Janezek ^a njo! Molita lepo menoj Da pride Je^us k nam nocoj J Spred oče | molkom hodijo In ro-jni venec molijo, Za njimi Anica kadi In Janezek ^a njo kropi. Obiščejo vsakteri kot, Po hramih vseh jih pelje pot. In kar kade in kar krope, Vse Kristusu priporoče, Naj tja o\re se neba In čuva jih nesreč in fla. In ljubo Dete — Kristus sam Prihaja rad v vsakteri hram. Veselje plasti je otrok, — Ne pride namreč pralnih rok! 3. ^eVvcvsV\ °^J<>3 }as\\c &eca \\ se&\, je j^a\ ne muA'\f Josluša t,o,oi\)o ^■ces'5e\o, o ^nše\ }e na 2,em\}0 2)am "cPjo^; Vo\ Ae\e 5,e t,a nas Srje\ ^omawjWau}e m mvav Tu ^)ax\e2,e\s je oglasi. \mšoc j\ oči: j.^UjVončno se 9ese\i\, tfie \aVta\ V\ j pas\vcc\d UV, ^eščW nese\ ^os\e\}co, ^a sfaučVa\V\ na ny cjotVo. Vci.\ce V\ mu nesla 9 iat, Sgtaace to j^o'} Aena-c, a \>\ \\a "Tirnica TtV VtuVVa , Ji mca. glas je ^oieV xa\\A\ Sn ^vca ^ \as\\ce oc\ ..^va^očešl" mama ^raša ga. ,,C^\e,c nimam me xa ^exušč\s.a. „°N e )az\\ fteee^ \i •jo^em, ^J)exušoVu }e ^šec ^vei 'Ojem ta^še Vo\ 7,aV\aAe <)se 2)Tce ne&o\i;no on j^-ceycne. \o mu iaj m mu ipcJej: ,©\AjuV\m, ^ešceV, Y\, ois\e'^ £^\av;a\i\ \e ne \iom tuk&av, \a moj \>ož.ični iat. se vai \>om, mo\i\ loom, 3n s\arže tai s\uša\ \>om. ^lom ž,We\ c\slo to sMo, ^a V seV\ te,ameš me 9 neV>o\ Ta da? \>o ^eščeV rad s^ce^e\, ^mei -JseV \>o na}\>o\} ga -?ese\. J. E. Krek. Ča5timc! Tebe, moj Jejuščefa v jaslih častim, V slavo ti siru niče vbiram; Tebe le ljubim, le tebi živim, Za te naj, j-eščefa \daj vmiram. Prišel si 3ame v trpljenje na svet, Zame si pustil nebeštvo, Zame si v jaslicah mra^a prevzet, 5 c pokoriš 3re v zeleno J^ritce zavij! ®atej$ariji ®omo jifi v dar In oftrasite ^arijin oltar . . J$e pa zapete >omo na J5aj jej^arijin Radostni cas. (J^vetKe na6rate f^omo Krasne ^ vence povite ^ šop6e tepe. In majnili^ se je vz6udif, <§)BteKet v cvet naravo, In hčerke svoji^ateri prepevate so stavo. Aleksij Andrejev. Najlepši mesec. Čf aK' Pomlad cvetna je prispela Znova na \emljo otožno, Darežljivo je odela Vse z obleko pestro-ro\no. Koder gre, življenje vdahne: Cvetje polja, petje lesa Mami nam oči, ušesa; In pomladne sape lahne Nam okronajo glave. Dvigni, dvigni se srce! Saj je prišel spet nazaj Ljubeznivi mesec maj. Blažena telco nam leta: Prostim vseli skrbij nebrojnih Nam življenje ne obeta Dnevov trudnih, dnevov gnojnih. Solona zemlja — vrt cveteči V domišljiji se dozdeva, Kjer veselo naj prepeva Človek v neka/jeni sreči. Se nam mlada lica rde, Jasne še oči gore, Saj praznujemo sedaj Svojega {ivljenja maj. V vence vijmo pestre cvete, Naj grl glase se spevi, In zaupljivo kot dete Jih darujmo sveti Devi, Ki v nebesih v divni slavi Vekov mnogo že kraljuje, Naše prošnje milo čuje, Nas v potrebah ne ostavi. Dvigajmo za*° prošnje V cvetnem mesecu do Nje: Vsi otroci Nji tedaj Posvetimo mesec maj! Ko življenja dan utone, Živo nam oko ugasne, Duh pusti telesa spone, Dvigne se nad zve\de jasne Pred prestol Trojice svete. Tamkaj v sreči preveseli Bomo alelujo peli, Veke žiH nikdar štete. K Bogu torej hrepene Naj vse misli in felje, Kjer vživali vekomaj Bodemo nebeški maj. Fr. Kralj. Jy[ariji pomočnici. (Sonet.) Ji dobro veš, najboljša moja Afati, tfafo nevarno polnik mlad potuje, — Sovražna moč povsod ga jalejuje, rfaj pot ga vabi, hoče u^ončati. J mene je v mladostni dobi zlati Napadajo sovragi vedno huje. V skušnjavah je mi duša omaguje, Da sam ne morem je jim ustavljati. Ti vodi me po o^em strmem poti, tfi v večno jasne tja gor gre višave, Da nikdar ne bom grenil j njega v zmoti. )n ko premagam svetne vse težave, Jfo neizprosna smrt je me poloti, Naj bom s teboj deležen večne sletve! Ueralov. Pfed Marijinim kipom. 5 J Sj \_< rs*® Tvojim nogam, sveta Mati, Pribežim sirota, Ko pogrinja majnik zlati S cveti gdrska pota. Tebi naj potožim todi, Kaj bledi mi lica — Ti pa milostna mi bodi, Majnična Kraljica! Leto osoržj še mama Semkaj me vodila, Danes, glej, prihajam sama Krije njo gomila . . . Vračajo se drobnih ptičev Z juga jate črne — Meni le od grobnih gričev Mama se ne vrne. To svetinjico mi dala, Predno je zamrla, Tebi me izročevala, Milo vame zrla: „Milka, Milka, le Marije Nikdar ne pozabi, Jaz umiram — ura bije — Bog me k sebi vabi!" K Tebi torej, sveta Mati, Pribežim sirota, Ko pogrinja majnik zlati S cveti gdrska pota. Ti me svari, Ti me brani, Ti mi mati bodi, V večnost pravo pot mi znani, Čuvaj me povsodi. Jaz pa tiho to svetišče Okrasim ti s cveti — Mesto to naj zavetišče Meni je na sveti! Jos. Vole. oClatopis. ^y~vigredi so %tati [Dečki se igrati, J2a jeleni trati Radostno skakljati. 9Ktadeg a £ivtjenja So se vesetiti, S cvetja in £etenja %>ate vence vili. J£o so vence \viti, Skupno so Hiteti tyi)Cami So^ji miti, Stavljeni v kapeti. S cvetom okrasiti S)etece so 6o\je, Vence podariti 9ffCateri pred (Pesmice so krasne Jfima v čast spevati, njima čiste, jasne dušice dvigali. J^ngetjčki nevidno S knjigo tam so stati, 3)ru^5ico to pridno % \tatom vpisati. Rad. Silvester. pripercčaj $ 3 /ete, pridno bodi, Angelj tvoj povsod Verno s tabo hodi, Kaže pravo pot. Vselej ti pomaga, Trudi se s teboj, Ko zaliva sraga Potni obraz tvoj. Rožice cvetoče Z roso ti poji, Ko z neba pekoče Solnce jili suši. Kadar za grmačo Sedaš v mehka tla, On odvrača kačo, Brani vsega zla. V togi ti umeje Brisati oči, A s teboj se smeje, Ko se smeješ ti. Do večera nudi Svojo ti pomoč, A po dnevnem trudi Zate bdi vso noč. Greg. Gornik. TMBI cflngetj rešitelj. (5~kt> =-S §pomladi se v logu sprehaja Bogdan, Trobentice rmene nabira, In veže s spodleski jih v šopek krasan ln nanje koračnice svira. Kar snamenje v senci vejevja zazre, V njem angelja varuha lice. Molitev mu tiha is srca privre — Podobo odene v cvetice. Tako-le pa moli pobožni Bogdan-. „Ti v6di me, angeljček mili, Da Jesušku svojemu iskreno vdan Ostanem v veselji in sili!" Ko lahkega srca odide naprej Po mehki nesnani mu poti, V goščavo sgubi se mu stesa in glej Prepad sasija mu naproti. Dehteča cvetica prepada parob Na skali sarasteni diči; S košatimi vejami diči jo dob, Na vejah prepevajo ptiči. Ustavi se deček. Kako bi pač rad Cvetico odtrgal na ruši! — Opresno se skloni nad temni propad — A sdajci se skala odkruši. — Od straha sagrne očesi mu noč, V nesnanem prepadu že gine ; Kar hipno na steso nevidna ga moč Postavi is temne globine. — Ko rešenec plašen osre se okrog, Med vejami snamenje vidi, S svetlobo napolnjen okoli je log, Kot bili od slata bi sidi. Krilatec s perotmi srebrnimi sam, Z nebeškim sijajem na lici Isgine v podobi — in čarobni hram Stemni se v vejevja hladnici. Rešitelja svojega deček sposna, Strahu in radosti sajoče, Na semljo poklekne in sroč do neba — Zahvali se angelju vroče. A. Medved. ^ Uzcrnžl^ti mladine. (V dan 21. junija.) Viharjev mnogo tebi je pretilo, Zadosti bojev hrabro bil si vročih! Obilo toge ti srce težilo, Radostno vabil svet te v svoje krilo, Na pot življenja stlal ti rož cvetočih. Izbrati nisi hotel poti cvetne — Krepost je čista duša zaljubila. Uspehi v bojih dobe mladoletne Molitve sad so, ki verige svetne Lahko s kreposti mečem je zdrobila. Alojzij, vzor če boš življenje celo, Duševna moč nam ne izgine, Igral vihar ne bode z nami smelo! Nebesa nas sprejmo kedaj veselo — Enake tebi — vzorniku mladine. Naum. ^ }o 2>lt\eV tnoj pocvi)aV^ °2,daj mu je polju\Aja\a 5>reca \a\\no \\ca — In 2,daj \lšča\a \>o preranol ^ež.Va _ga *,erc\\jlca^ C7- jam na \>e\em snegu je r\e Vrakaj, cmlfaan, 3ro2.no cez, poljano! c£rnl ^ran,\lVllceš jmrl— prišla \>l ©j, ne Vrakaj, crnl -Jran, 2>mr\l V. nam ne Y\lcl\ ^{aj-\\ slana iJlgredl z,e unlcl ^ "kraka crnl -9ran, T^oz, VoraVe jpesl; ©K morda z,dražilo \o 2j\nVa se ran resi. ^\raka, VraVa crnl ilran-- je prag domači \ ^a\a ®ogu\ - % Uo mrl =,poz,na\ je \>e\o\ c7Ha materinem gro6u. --^rs— tukaj molim, tukaj jočem Na grobu materinem sam. Kam pač sirota iti hočem Iskat tolažbe srčne — kam, Če tebe, zlata mamica, Pokriva črna jamica? Iz sanj si zjutraj me vzbudila Tako na lahko in ljubo, Ročici moji si sklenila, Molila vemo si z menč. Kadar si me napravila, Očeta sva pozdravila. O, kolikrat v skrbeh pozvala Po dnevi moje si ime, Kje bil sem? milo me vprašala, Gladila z roko mi lase, S poljubom se dotaknila, Vsa vame se zamaknila. Zvečer si zgodaj me odvela Na rahlo posteljico spat, Z meno molila, potem pela, In zibala me v sanek zlat. Se večkrat se približala, In čelo mi prekrižala. Zdaj tukaj molim, tukaj jočem Na tvojem grobu, mati, sam. Tolažbo jedno v srcu vročem In prošnjo do Boga imam: Da se v nebesih snidiva, Na veke tam se vidiva. Anton Medved. Vseh vernih duš dan. far® Jyf'!o glase zvonovi i Čez gorice, čez ravan, Vernim kličejo glasovi: ž)anes je vseh mrtvih dan! tfoliko se solz pretoči V posvečeno zemljo to, Jfolikeri vzdihi vroči Švigajo se tod v nebo! Truden potnik tukaj spava, J^riž vrh groba znani kraj, tfjer minila njega slava, }(jer pepel in prah je zdaj. S cvetjem se jesenskim diči Njiva božja krog cerkve, tfjer mrličev nemi griči Opomine nam dele. Počivajte, srca mila pjratov, starišev, sestra; tfar je britka smrt ločila, Spet se združi vrh zvezda. tfmalu pridemo za vami, V tihi dom počivat mi, ){riž se dvigal bo nad nami, tfot nad vami se blesti. Oj, da vsi bi nekdaj vstali, Pohiteli v sveti raj, 2 angeljci se radovali Tam pri Pjogu vekomaj! -iSuhejsa! Bodimo veseli! 3 Po hribih, planinah, Po poljih, ravninah Odeja snežena leži Po bistrih potokih, Po rekah globokih Vabeče nam led se blišči. Juhejsa! Bodimo veseli! Juhejsa! Bodimo veseli! Po snegu capljati, Po ledu drsati Največja, najljubša rado-t. Naj kepe letijo, Sani naj drčijo — Oj, rajsko si lepa mladost! Juhejsa! Bodimo veseli! .»llkt itff Juhejsa! Bodimo veseli! Nam mar ni mrzlote, Še manj pa toplote, Saj mlada in vroča je kri; Naj kuri se v peči, Mi hočemo teči, Sramuj se, kdor v sobi tiči. Juhejsa! Bodimo veseli! Juhejsa! Bodimo veseli! Naj burja le vije In lica nam brije. V radosti žari nam oko. Le venkaj za mano Na piano, na piano Pod milo in vedro neb6, Juhejsa! Bodimo veseli! f Jos. Freuensfeld. Zelena liojka. (O resoči svit lune tihobno Cc{ temno ravan se razliva, In ^ve^dic neštetih čarobno Nebesno planjavo pokriva. In mr^li sneg v belo odejo Odel je gore in doline', Cvetlice prekrasne ne \rejo V bliščeče nebo i{ ^emljine. Ne čuje se slavčevo petje In niti pastirske svireli, Izginilo ^ drevja je cvetje, Že potok pokriva led beli. Le v go\du jelena še liojka Ponosno navzgor se dviguje, Kot mlada junaška devojka, Ki grešne se slane varuje. JCjudmila Medičeva. J/a ledu. aj krivo tako se driiš Kot starček od let upogel! In roki v %epu tiščiš, Kot bi se razgreti ne mogel ? Saj vendar vroča še kri Po tvojih se -ilah pretaka; Ne čakaj, da ti \ledeni: Lej, ^daj se pokadi junaka! Ne vidiš, da drugi že Po ledu se drsajo urno ? Kako, glej, jim lica %are, Kako kri teče jim burno ! Na led, dokler je še čas! Saj kmalu doba mladosti In jjima šla bo od nas: Sedaj nauiij se radosti! No, vidiš, prijatelj, da gre; Spet ravno drp'š se kot sveča. Pogumno res imaš srce, Zdaj padel si — oj nesreča! Angelar Zdenčan. Ledene cvetice. ^^ ak(a&OY sveta; ^oaklaii s° (epi — ffljr fepši srca. j^aj mararr^, ka nimarr^ ©bifiV| gostij ; kaje mi z kelorr^ Vsakdanjik j^aj mararr|, nimarr^ ^Sveta Yesefie; ^esefje najslajše ff|i petje je ptic. j^aj mararr^, ia nimarr^ Sosposfiil| naMo^; cSaz kmetic ostanerr^ — Ir| z mano je A. P. Le pcj, le Jje poj, le poj veselo, Kjer skače vrelca vir Med čedo snežnobelo, Presrečni ti pastir. Saj čisti tvoji glasi, Kot pravljice, zvene, Ki o preteklih časih, 0 sreči govore. pcj . . . Saj čisti tvoji glasi Kot valčki žubore, Ki iz gora vodice Naprej, naprej pode. 0, da ti mogel peti, Kar deček si začel, Še s poznimi bi leti In prav tako vesel. Lucijan. ?astirčef{. eF* O krjanček je <{apel, Zažvižgal črni kos. Pastirček pa vesel Skaklja po trati bos. Oj, ^ Bogom, hudi mra Ki dolgo si nas tri, Pastirčke mlade v vas Za peč si bil \aprl. Sneženih ni poljan, Ledenih ni cvetlic. A log je ves cvetan In fiV veselih ptic. Zatorej i^ vasi Ukaje gre pastir: Na paši %ubori Pastirčku sreče vir. II. Ko v jutru ^a^deva se dan, Pastirček zatrobi glasan: Trarom-trara, trarom-trara, Vsak hitro naj ovce mi dal Odpira se mnogo mu vrat, In skoznje ovčice in oven rogat: Trarom-trara, trarom-trara, Veselo k pastirčku skaklja. In mane si dekla \aspane oči, In hlapec sosedov na pol še me{i: Trarom-trara, trarom-trara, Pastir se obema smehlja. Le spite, le spite aspani ljudje! Ne veste, kaj modri mo\je govore: Trarom-trara, trarom-trara, Da jutro nam največ izda! Na trati pastirček prepeva, Nad njim jih škrjanec drobi. Poslušna ga čeda umeva In hodi, kjer on ji veli. Opoldne pa v senco se vlefe In palico v tla fasadi; Za jufino kruha odrede, Ovčicam ponudi soli. III In {bere krog njega se čeda: Vsi jagnjeci, ovčice vse. Še oven priroma in gleda, Če bo kaj dobil, ali ne. Potem pa pastirček ^asniva Sred jagnjecev sanje lepe. Brezskrbno tako-le počiva, Kdor ima nedolžno srce. F. S. Finžgar. ^Cei planina!}. ¥ višavah tu pasem ovšice, Krog mene planinski je mir, Nabiram si v šopek cvetlice In pevam in likam pastir! Ko kralj sem na pisani loGi: Prestol mi je lahek oblak, In žezlo je palica v roci, In solnGe je krone mi znaki Do mene v planinske višine Ne seže nobena bolest, Kot tiči vrh yodne gladine' Miruje srce mi in vesti Svetišče so te mi gorice: Krasijo cvetice altar, In slavo popevajo te, Svetilo pa solnžni je žari Ko solnce v nebeške gre dvore, Ovžice poženem domu; Molitev odmolim vrh gore, Potem pa zavriskam juhul In sen me blažilen objame, Ko zvečer utrujen sem ves; Tedaj si vladarstvo prevzame Nad ovGami sultan, moj pesi Vtteslav. __Tlr^H. Zodcucljni 1. Urno na delo! fCo se polje krije rosa, Reže travo moja kosa, Ko še solnce v morji spi, Pesem moja se glasi. Nikdar se ne dam buditi, Prvi čem na travnik priti; Kosec ta je pač zaspan, Ki vzbudi ga še le dan. Ostra moja kosa reže Travo, cvetke, kar doseže; Prizanašati ne znd, Preprositi se ne da. Kar krasi cvetic planjavo, Vsaka mora dati glavo, Naj uvel, naj svež je cvet, Pade od kosč zadet. Ako v vrsti češ kositi, Uren kosec moraš biti, Sicer zadi te pustim, Daleč, daleč prekosim. Solnčni žarki pa pekoči Prepodč me zopet h koči, V senci s svojci pokramljam, Z južino se pokrepčam. Nikdar nisem slabe volje. Ne želim jedi si bolje; Kdor se trudi in poti, Njemu vsaka jed diši. J- N. so\nceoe z,\a\o "^aslo z,a goro, ^a Vosc\ raz, \ra\o ^oroo-J pnpojo. ^ojo -Jeselo, jojč mi. — io\go zvenelo Tt\i \>o t\a \iVo-. r \\oce ž,\i)e\\. Ta&os\\ srca, ^{aj z, x\am'\ z,r\a ^a^ mo\\ ^o^a." F. N. Z dela. Marija, sveta Deva, Klice naših čuj glasov, Ko se zdaj po trudu dneva Zopet vračamo domov. Hvala Ti, iskrena hvala, Da ljubeče si ves čas Danes nam ob strani stala, Zlega varovala nas. Dobra Mati, kot pri trudi, V snu nam pridi na pomoč, Kakor zvezde ti nas tudi Gledaj dol z neba vso noč. Greg. Gornik. Ob vrči. „Jvan, steči na korito 2 vrčem tem mi po vode; l(rne tvoje so nojsice, Tež^e moje so noge." Ki se Jvan obotavljal — v Vrč prijel je za ročaj, Se klobuka poiskal ni, 3a poprej bi bil nazaj. „2 vrčem v roki mi ne skakaj !" Skrbna rekla mati je, Toda Jvan takrat z vrčem Stekel vje po trati je. 4 nesreča ne počiva J/i po noči, ni po dne: Pride, k° najmanj slutiš — Jvan to najbolje ve. tfomaj trikrat je poskočil, Švignil vrč pred sabo v srak, Pa spodrsne mu stopinja, 2 vrčem v roki pade vznak- Jvan, Jvan, znanček dragi, Slušal mamke nisi ti — Zdaj pa ob razbitem vrči Solzne brišeš si oči! tTos. Vole. cJCuča izRušnjava. asvetili so lepi dnovi, Oj, krasni dnovi, prazniki božični, Veselja mnogo so s darovi Prinesli dečici rudečelični. Kot konec bil bi simi srepi, Povsod s veseljem smeh in vrisk se brati. „Kaj hočejo mi dnovi lepi, Kaj hočejo darovi mi bogati?" Ivanek toži s glavo bolno, Od žali, bolečine stiska roko. Kako slaščic je drevce polno, In v skledi jabolka, kako visoko! Skomina reveža po ustih, Na drevcu vidi mišice is meda. „Oh, kaj, ko trga me v čeljustih, Kot da jih jata Sivih mišk razjeda!'' Otekli sta obe mu lici, Gorita vroče mu kot ogla šiva, O kislem grozdju in lisici Na glas mu čita sestra nagajiva. Greg. Gornik. Zvon na poti. /§\trok je bil, ki nikdar ni ^^ V nedeljo hodil k maši, In ko je klical zvon ljudi, Igral se je na paši. De mati mu: „V cerkveni hram Iz line zvon te vabi, In če ne greš, pa pride sam In zdajci te zagrabil" Otrok nato: „Kako prišel Iz lin bi zvon po mener" In že, kot bi iz šole spel, Na trate gre zelene. Ne klenka več iz line zvon, Plašili pač so mati! A strah in gr6za! — Zadi 011 Čez njive kolovrati! In kadar na Gospodov dan Zvon zopet se razlega, Tedaj ne čaka, da čez plan Prišel bi zvon po njega. Otrok se v glasen jok spusti, Strah velik ga objame, Da zvon ga pod-se ne dobi In ga s seboj ne vzame! Čez polja, trate in steze, Čez hrib in cesto belo Hiti, beži, kot veter gre V cerkveni hram, v kapelo. Po Goethe-ju A. Funtek. Peter čebele draži. yče Peterčku rek6: Oče spet gred6 na delo, „Sinček, dobro pomni to: Petru pa se je zazdelo, Blizo panja se ne kaži Da ne bo tako hud6, In čebel nikar ne draži!" Če čebele dražil bo. Čuje se iz panja šum: „Peter! kroti svoj pogum: Če do nas boš neolikan, Kmalu boš strašno opikan!" Vrbovo zdaj vejo v žrelo Peter vtakne ... To je vrelo! Roj čebel se vanj spusti, Pika ga . . . To peče, skli!! Oj, hud6 so ga oklale, Ves obraz močno razdjale; Kdor ga vidi, ostrmi: ,,Je to Peter, ali ni?" Da otroka, ki ne uboga, Tepe šiba in nadloga, Peter misliti ima čas, Predno splahne mu obraz. Posl. „Internus" Tgveličar moj! Poglej siroto zapuščeno, Pred križem bridko joka. Od solz je lice porošeno, Od bolečin srce mi poka. Zveličar moj! Zastonj povžita so zdravila, Zastonj je vsa pomoč človeška! Moj Bog, glej, mater bom zgubila, Če ne otme je moč nebeška! Zveličar moj! Srce zaupno pa mi pravi, Da ne umro še mati moja, Ker tvoja jih pomoč ozdravi. A vendar — bodi volja tvoja! F. S. Fin\gar. cHfirticefi. Na odru zdaj počiva, Kot angeljček miru ; Veselje rajsko vživa Njen duh že pri Bogu, Nje lice obledelo V nasmeh se blag drži; Ima obleko belo, Vsa v rožicah duhti. Najnežuejši med ptici Golobček beli je. Najlepši med mrliči Otrok nedolžen je ! Neralov. Prezgodaj je zvenela, Prezgodaj cvetka ta; Saj ni se še razcvela, Pa mora že s sveta. Očesci njeni modri Zaprti sta lahno, A čelo zlati kodri Ji božajo ljubko. Za gcd. T c--^ Josek. oglejte, dedek dragi, Na svetu mnogo muke Prišli smo voščit srečo Prestali in prebili, Za god Vam kar največo, In mnogo premolili Ki Bog deli jo blagi. Za nas ste, svoje vnuke. -__jii.__S> @__jZZ.__^ ----^--^ g---- Zato Vaš god veseli V zahvalo pa Vam dati Veselo mi slavimo Ni drugega mogoče, In srčno Vam želimo, Kot srca prošnje vroče Da dolgo bi živeli. V nebesa pošiljati, Da Bog in sveti Jurij Enkrat bi Vas pridela Med angeljska krdela V nebo — skoz zlate duri. Jerica. Dedek, jaz tudi molčati ne smem, Ker nekaj povedati vem, Povedala namreč Vam srčno bi rada, Kaj Vam darovala bo družbica mlada. Poglejte, cvetlice vsak v roki ima, Da Vam za vezilo jih da, Naj prve cvetlice pomladi vesele: Vijolice, zvončke, marjetice bele. Vijolica tiha tako govori: »Ponižnost najlepše dehti " Za vzgled mi vijolice bomo imeli, Nikdar se ne bomo ošabno prevzeli. Veselo pri vodi nam zvonček zvončka: »Nedolžnost — ta največ velja!" Zato se od njega mi bomo učili In krstno nedolžnost do groba hranili Kdor pa jo do groba ohrani zvesto, Marjetica pravi tako, Da zlato dobil bode krono tam gori, Kjer Bogu prepevajo angeljski zbori. Milka. Lepo ne znam še govoriti In sreče Vam voščiti. Zato naj kar tako Vsaj za-me dobro bo: Da dolgo bi živeli In radi nas imeli, Kupili Joščku mnogo hlačk, A meni pa še več igračk. F. S. Finfgar. ?oveljni ! Stoj, Krepki roj, Točno vsa povelja Izpolnjuj, Kar je moja \elja, Pa\no čuj!" Dati na dan učim tako, Ko pa s stolpa ^von glasno V šolo mi naznani pot, Vse igrače vržem v kot; V šolo se odpravim ročno, Pa^no tam poslušam uk. Da naloge dane točno Izvršim doma bre^ muk. Stanko pl. Orlovic. Mladi dedek. »Naočnike poglejte mi In kapo, pa povejte mi: Li ne-bi vsem se dedek zdel, Če bi le brke še imel? Vse mi izvrstno pristoji, Le brkic mi pod nosom ni -Kaj bi na to dejali vi ?" „„ Naočniki in kapa, vse, Vse tako kot pri dedku je, A vendar vem, a vendar vem, Da sta različna si v nečem! Na glavi kapo ded ima, A kaj pa v glavi ? — Ha, ha, ha! Sedaj te pa imamo! Ti v glavi nosiš slamo, Le prazno slamo in norost, A dedek v njej ima modrost! Modrost ti v rokah pač držiš, A nič iz nje se ne učiš! Kaj pa na t6 dejal bi ti?8" „Da skoro prav imate vi, Vendar se vsem bi dedek zdžl, Če bi le brke še imel." Smiljan Smiljanovič. Pokaj, pokaj bič. Kaj hiti konjič, Kaj hiti po cesti, Sajie somenj m mesti, tfar je treba nam, Vse dobimo tam: //a somenj! ft[uci beli Trak.ee zlat — žjomo deli Ji na vrat; tfujšku pas kraguljčki. Da bi pel na glas, J^o bo jcr metuljčki J.etal sk°2' vas; Vsega tam je dosti. }{ar si človek Pojšeli, To nasomnjise dobi! :nko pl. Orlovič. VJaj^pravite? Našega J-anka Sj Še videli niste nikdar? Oj J-anka, oj tega junaka, Da drug mu na svetu ni par? Ha glavi poglejte mu čako, Poglejte ob strani mu meč, Oči mu poglejte srdite, Recite, kaj hočete več? tfo takih junakov bi bilo Na svetu veliko število tfončali bi hitro ljudje Vse boje, krvave vojske■' S pogledi junaki Streljali bi taki, Sovražnik bi padal pred njimi, rfot sneg se usuje po zimi. St. pl. Orlovič. tfuharica. _^ Xonce Realka galije, Suh na ogenj vr%e panj, „Čudno, kurim in \alivam, V loncih pa je vedno manj!" In na vrt po peteršiljčka Teče: „To okus je moj I11 Vrne se, pogleda v lonce: TPra\ni skoro so, o joj/" Ona se je\i, a v kotu Smeje se nekdo skrivaj. „Ti si, Lojzek, tukaj notri? No, vse jasno mi je {daj. Čakaj le, tatinski deček," Kuharica govori, In kuhainico srdito Nad glavo mu \aviliti: ^Mo^kim v kuhinji opravka Ni še bilo in ne bo, Da $aslu%ijo kosilo, V go^d, na polje naj gredo!" Greg. Gornik. piščalka. §rinesel sem Tončku piščalko, Piščalko rumeno, lepo, Zelo ga je razveselila In glasno je piskal na njo. Poslušal preproste sem glase In segali so mi v srce, In v srcu na srečno mladost mi Spomini se živi vzbude. In vedno živeje, živeje Se v srcu spomin mi budi, Brezskrbno mladostno življenje r, Mi stopi na mah pred oči. 5 A rad bi se znebil spominov, Vznemirjali so mi srce, Na kosce sem zdrobil piščalko, A Tonček je točil solze. Fr. spoznam jaz vrtec skrit, ©bdefane skrbno j^i ograjen je varno; V tem vrtcu so gredice. V njem sije solnca svit, f|ebeške y njem cveto f\o je drugod viKarno. In vonjajo evetfice, ^ajlepši cvet stoji J^aiiva <|a vrtnar Tja sredi vrtca te^a : Ir[ h feofčfeu privezuje, ftot dru<|ik krafj se zdi, In kot najdražja stvar Vse nje^a duk preseda, aa (jubi in neguje. 'Poznate vrtec ta, 'Poznate cvet, vrtnarja ? f\edofž nost — cvet srca In an^efjčka čuvarja? Naum. cf! n. ^Jeto se že nagiblje proti koncu. Milosrčni mladinoljubi bodo jeli zdaj misliti, kaj naj bi -podarili pridni deci za sv. Nikolaja, sa Božič in novo leto. Drsnem se Vam, ker vem, da tudi ljubite pridno deco, ponuditi v to svrho priloženo knjižico. Upam, da Vam bo ugajala v označeni namen in jo boste blagovolili priporočati še drugim mladinoljubom. Ko bi pa Vam ne ugajala, prosim uljudno, blagovolite jo vrniti z ,,retour!" Knjižica stane kart. i K 20 v.; lično vezana v platnu pa 1 K 45 v., po pošti 10 v. več. Ob tej priliki pa se usojam v imenu društva „Pripravniški dom" Vas še prositi blagohotne podpore (osir. udnine). Društvo je zelo, zelo potrebno obilne podpore. Rado bi nabralo večjo svoto, da svoječasno prevzame Alojzijevišče, ki se mu je že obljubilo na merodajnem mestu; obenem pa še sproti podpira ubožne dijake pripravnike, kateri so pomoči tembolj potrebni, ker se ,Jeranova kuhinja' — že itak preobložena s stroški za gimnazijce — ne more ozirati nanje. Posebno uslugo stori tudi društvu, kdor razširja društvena lista , Vrtec' in ,Angelček'. v Ze naprej se srčno zahvalim za vsak najmanjši dar. Prespoštljivo udani JI nton <3%rzic društveni tajnik. AATOLISKA TISKARNA V LJLBLJANi. Jfečimernost. Mati stara, mati stara Često Milko hčerko kara : „Dragi, dragi otrok moj, Kaj bo, kaj bo še s teboj? Mlada še tako in mala, Že se sučeš krog zrcala; Hčerka, hčerka, otrok moj, Pred zrcalom mi ne stoj! To nečimernostje sama . Slušaj, kar veli ti mama: Greh nečimernost je, greh, Duši strup že v mladih dneh'.' II. Milka sanje je imela; Materi jih razodela. Ko prišel je novi dan: ,,Čuden sanjala sem san. Angelj splaval dol z neba je. In oči v me upiraje Kazal z levo je roko Ogledalo mi lepo. Z roko drugo, z roko desno Držal pa je kačo besno In svarilno zrl je v me . . . Kaj te sanje govore?" Mati se je nasmehljala. Hčerki pa tako dejala: ,, Vidiš, Milka, vidiš ti, Bog pred grehom te svari: Greh nečimemosti jasno Kaže — ogledalo krasno, Kača nema pa veli: ,Greh ti dušo ostrupi'." — Mati je izgovorila, — Hčerka je nato sklenila: ,,Ogledalo spava naj, Da ne zvabi v greh me kdaj!" Al. Peterlin. liidl^cui lasje. «> idek vzdiše, Solze briše In domov hiti, Dečkov roj kriči: „Dolgi kodri Niso modri; Kratke pameti je ta, Kdor ostriči se ne da. Dolgi kodri Niso modri." Mati stol pripravijo, Vidka nanj postavijo, Škarje vzamejo v roki, Gik! ostrižejo lasč. Videk ven hiti. Dečkov roj kriči: „Kratki kodri, Ti so modri; Kratke pameti je ta, Kdor ostriči se ne da. Kratki kodri, Ti so modri." Greg. Gornik. Pripoved Ra o nos/tu. ^ „^)anes zopef mi posneta „,^Jaz je nisem, mama, res ne t Jgmetana je v sfiledi! j&ajček. j0 posnei je; ^eš li, £do jo je pojedel? Kako na desni šapi ^imica, povedi!" In Krog usfec Bel je!"" „(£aKaj, videla takoj Bom! „„d>fi, odpusti, saj povem ti ^fjosel^ mi poSaži---! ^o pravici, mama: J&j, fiaKo je mefielč! ^a sem Jaz namazala sem zajčlču ^Jjela fe na laži!" ^apo, go8ee^. sama."" „Jf[aj 60; afi vedno pomni: JŠfoseR. vse od&rije; J^adar praviš neresnico, «Ixaže, faže!» vpije —.« Smiljan Smiljanič. iDefe, faKo-fe Boflil pese detežje naj bos (Šisto kakor lilija, Kakor posna kapljioa, Kakop zvezdnato nebo; Kakop demant plemenito, Kot zpoalo istinitos Kakop jezepo na gopi, Kakop blesk v žapeži zopi: Krepko,, stalno kakop hpast, Krotko kakop jagnjišek j Vneto le za božjo ©ast — Sveto kakop angeljšekf Posl. ,,Intei nus" )V[odri $lavo. lavo si glavo podpira Bas kot kakšen modrijan; V kaj li je tako zamišljen Danes skoro še ves dan P Njega vam v isgled postavljam, Deca, kakor on i vi Vedno mirno premišljujte Modre, pametne stvari. — Kaj sem rekel! Ah, nikari Ne posnemajte ga, ne, Ker sem še le zdaj sapasil, Da lenuha — polša sre! Kolikrat na prvi hip se Človek gmoti, pa kakdt He, ni vedno tisti moder, Ki podpira si glavo. Stniljan Smiljauič. Zucncui. Zvonijo zvonovi, zvonijo. Zvonijo tak milo sladko, J^o slaveevo bi melodijo Vežemo mi euio uno. fla eitpah spebunih glasovi Nebeško sladko se glase. JI slajše ci vbPani zvonovi, O, mnogokpat slajše zvone. KPiloteev v nebeških višavah Zato, vi zvonovi, zvonite, So spevi neskončno lepi, R skopo mi lepše v nižavah Se petje zvonov teh glasi. Še dolgo zvonite ta spevi Ta spev zadovolja donite, l^i moje je speče odmevi U. Zakrajšček. Bom, bom---- ®oib, bom---" ^ Donel je zvona glas In „Ave" oznanjal Je v tiho vas. Pobožno množica molila je In mnogo pač prosila je Boga nebes — — — Jaz pa naročil sem Glasom zvona: „Nesite prošnje te Tja do neba — — —" Dobrotno je odvrnil zvon: „Bom, bom, bom, bom, Res, bom — - P. Cvetov. I^o poje zvon Ko poje zvon večerni, Se mi srce topi, V ljubezni neizmerni K nebesom hrepeni: Tje gor, kjer Oče večni Kraljuje vekomaj, Kjer bodemo presrečni I mi živeli kdaj! Milka Posavska. @ tfdaJP -p kje? <^£mreti bom moral, — ne vem, kedaj? In sojen bom, pa — ne vem, kako? Ostal bom večno, — ne vem pa, kje? Umrl bom, kadar bo Božja volja; In sojen bom, kakor moja je volja; Pravica odkaše mi večni stan. V nebesih veselje je brez meje, V peklu bresskončno šehti gorje: O dete! pomisli, kam pot tvoj gre. Posl. „Internus". Ptiči v snegu. ^ ^neg pokriva pofja, Hiše, Okrog ogtov veter piše; Veter ima Hud oSra%, Saj mu je pa iudi mra%! Sflad 6i šinit, ko Si mogel, Sko^i steno, sko%i ogel', V Hišo 6i se prišel gret, V Hišo gret, peč sedet. — ga ni kar nič potreba; Tlaj te %unaj sam pre^eSa! Ce Si koga v Hišo Htet, [Ptiči, vas Si rad imel! Oj, vi ptiči siromaki, Jfudo vam je v %imi taki! [Biti ne Si Hotet ptič, Stradati kot vi nič! Cmerno v sneg in ted strmite, V dve guSi se mi drsite, V dve gubi prav kakor j Ce mi je na cesti mraij OH, in to^i vam kot meni [Po krasoti se jeleni, J£o je Sit ves svet gorak, J£o je grmič cvetet vsak! OtoSrO takrat smo %iveti — Veste ti, kako smo peti, Q)a je jvenet velik gtas V širi svet, v deveto vas! Ji^ot pravljica to se gtasi O nekdanjem platem časi, [Pa če O^og nam £dravje da, še pride čas nam ta! ■. . $e-li, pralno je v £ivotki? [Piče ni \a kljun, sirotki? Stojte, dosti nimam sam, J£ruHa pa vam taHko dam, 3)a ga Sode vsem Radosti, Vsem Radosti v trdem posti! 9flCra% je Hud, pa menj skeli, Ce se kaj kljun doSi! — JVflada pa^tarica. ^a goro so\x\cece se m?,a, 'Se-pa t,a mano čreda 1oe\a _goxAa čn\a i\oc je \Au,a, ^ jote AotooI -JejeU ©\lč\ce, \A\mo Aomo9 \ Sti vlcmcVa \yi\ta 3\as — cva, ci ne, W}\\e se ^o^to-O0? o \emrnV se g\as\ io\m. ^(a^maicvjše j\\s\sam V je\>\, Da s\iT\ -3o\V. ga ne \>\, 2)aj Taia je \aVo \mam\ ^{e Aam ap \e\A, ne iam\ Smiljan Smiljanič. (D Xi> K°nJičG) s J/i, kozliček, Moj konjiček, Hi, hi, hi! — — ITrno poskočiva, Kakor iskra živa, Na zelene trate, Tam ho, kozek, zate! Hi, kozliček. Moj konjiček, Hi, hi, hi! Zdaj se veseliva In Boga hvaliva, Ker na travnik greva, Prvič zdaj iz hleva. Hi, kozliček, Moj konjiček, Hi, hi, hi!-- Konjič, naglo tekaj In nikar ne vekaj! Saj sva korenjaka ; Kje še dva sta taka? Hi, kozliček, Moj konjiček, Hi, hi, hi! — -Kozek se razjari In jo v skok udari; Dirja po ledini, Brdu in ravnini. Oj, kozliček, Moj konjiček, Ti, ti, ti! — -Deček zaostaja, Sapa mu pohaja, Kmalu mu poide, Konjič pa uide. Naum, Čadin zuenčel^. -FSTg) ^)aVca 50 <1 so\\'W\\\\, °Ž,eW\a cj\ate jo m'\W. ©če z,a\o so mu W\c\ ^)W\ift\o z,a Vo2,\co ^JjuUjeno ,^ja