""N
H ud«K**r*d rthn tet »
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Str««h
JOLIET, ILL. Ratera Posta«« GnvutMd.
The Urge.t Slo««.!« Weekly ia tke United Štete« of Aanka.
Wedne.day Sabscription rate;
F<r>«ab«n raarly...$1.20
Fm mmbUI.......$2.00
Far«ca CoantriM. ... $300
Telephone 1048
v___s
OF THE GRAND CARNIOLI AN SLO VENI AN CATIIOI.IC UNION
En t« red «» Second-CU«« M«tter December 9, I920,«t the Po«t Offi«e et Joliet, lllinoi«, Undcr the Act of August 24, 1912
Največji »loren.ki tednik ■ V Združenih drla Teh.
Uhaja ««afco »rede.
Naročnina:
Za ClaM. aa lata........»1.20
Za eatlaaa.............$2.00
Za iMuanatTO .....$34)0
NASLOV
■nduitTi ia apraTaBtra iat
1004 N. Chicago Street, Joliet, UL
Telefon: 104S ^
ACCEPTANCE F0R M ATT, TNG AT &PE0IAL RATE 0F P0STAGE PROVIDED F0R IN SECTI0N 1103, AC.T 0F 00T0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
štev. 27.—No. 27.
JOLIET, ILL., 3. JULIJA (JULY) 1923.
PREM0GARJI ZAHTEVAJO VIŠJO PLAC0.
Washington D. C. 30. junija. — Prihodnji teden sc bo vršila v Atlantic Citv skupna konferenca lastnikov premogovnikov in linijskih premogarjev antracita. Kamen te konference je od strani premogarjev doseči 20 odstotno povišanje plače in odobritev pogodbe za dobo dveh let. Na podlagi poročil tT. S. premogovne komisije se operatorji, ozir. lastniki premogovnikov močno upirajo zahtevam premogarjev za povišanje plače.
Razne premogovne družbe . so kaj takega že vnaprej pričakovale, ker je navada, da pri v gabi obnovitvi pogodbe pre-niogarji stavijo svoje zahteve glede večje plače. 20 odstotno povišanje pomenja le nekako zatrdilo, da premogarji ne bodo hoteli obnoviti stare plačilne lestvice; operatorji so v obče mnenja, da se bo dalo s premogarji kaj pobotati, ozir. odstotno zahtevo znižati.
Pri nameravani konferenci l>o igralo važno ulogo poročilo U. S. premogovne komisije, ki bo "do stedaj že dovršeno. V tem poročilu bodo natančno označeni vsi razlogi in podatki v zadevi premogovne industrije, glede življenskih potrebščin premogarjev itd. Označena ko-. misija l*> jasno povedala, če so premogarji opravičeni do 20 odst. povišanje plače ali ne? Dosedanja pogodba med operatorji in premogarji bo potekla letos dne 31. avgusta.
John ITavs Hammond, načelnik 1«. S. premogovne komisije bo napel vse svoje moči, da doseže medsebojni sporazum med operatorji in premogarji in kla na ta način prepreči morebitno veliko stavko.
Prvenstvo v nikanju. Atlantic City, N. J. 27. junija. Xa tu sc vršeči tekmi dečkov iz Združenih držav za prvenstva v nikanju (marble flfroo.ting) je dobil 14 letni TI. McCoy iz Oohimbus, Ohio prvo nagrado. Porazil je 11 letnega Sammv Schneidcrja iz St. Lo-isa, Mo.
Op. uredništva: Ta vest bo gotovo zanimala našega mladega mojstra v nikanju v Jolietu. .Anton Muc-a, o katerega spretnosti je celo pisal neki ljubljanski dnevnik, ler s tem razburil gotove duhovne.
ZA PODRŽAVLJENJE AN-TRACITNIH PREMOGOVNIKOV.
Washington, D. C. ^-Zastopniki unije premogarjev so te dni izročili vladi obširen načrt za nacionalizacijo, ali podržavljanje antracitnin premogovnikov državo Peunsvlva-iiia. Y načrtu se priporoča o-peracijo pod enakomerno kontrolo lastnikov, premogarjev in publiko (ljudstva).
Pri tej priliki je premogar-iko unija ostro kritizirala zadnje poročil«) U. S. premogovne komisije, ki je sestavila nepravilno -lestvico operacij>-vih stroškov premoga; to za-levo naj bi se rešilo potoni javnega zaslišanja.
Premogarji svetujejo v tej zadevi znatno znižanje, kapita-'a premogovne industrije. Samo razni velekapitalisti so v-zrok, da premogarji ne morejo doseči živi jonske normalosti; i ako je tudi prevelika glavnica ega padjetja vzrok visoke ce-•le premoga.
Dosedanjo lastništvo premogovnikov naj bi se preuredilo, >ziroma nacionTrtfrflcalo z iz-lajo posebnih bondov, donašu-jočih do G odstotkov. Za na-cup vseh antracit nih premogovnikov Pennsylvanie, bi za-lostovalo -100 niilijoiiov dolarjev. Ti bondi naj bi bili za nakup vsakemu na razpolago, na po samo milijonarjem. Ako bi se na Ita način podržavilo pennsy l vanske premogov n i ke, bi se ceno tone trdega premora lahko znižalo na 2Sc na mestu proti 78c, kar so premogovniški baroni računali 1. [1918 ali pa jfcl.40 kar ra,"imajo danes za vzdrževalne (operacijske) -t roške.
Dobrotnik pohabljene mladine.
Minntapolis, Minn. — Tu ži-
.*eči 84 letni \Vm. 11. Eustis, ivoječasno kovač, bivši mestni župan, veleposestnik in večkratni milijonar je daroval milijon dolarjev za zgradbo bolnišiiice in zavetišča pohabljenih otrok; začno je daroval v'to svrho tudi 84 akrov zemljišča. Mr. Eustis, ki je tudi sam nekoliko hrom je storil ta človekoljubni čin iijz simpatije do oipilovanja vrednih pohabljencev.
Kakšen je Belgrad? "Bel-grad nima vode. Belgrad se davi v prahu, po dežju pa se pogrezneš v blatu. V Belgra-du umre največ ljudi na jeti-ki. — Ubogi Beograjčani si lomijo noge po divji" kaldr-mi" (cestni tlak). Belgrad nima nobene tržnice. Belgrad nima nobene socijalne u-stanove. Belgrad nima dovolj bolnišnic. Belgrad je polm beračev. Belgrad je poln nesnage. Belgrad nima dovolj razsvetljave" — v tem tonu opisuje Belgrad Pribi-čevičev "Preporod".
4. JULIJA 1776 — 4. JULIJA 1923.
Čast in slava naši zvezdnati zastavi!
Anti-Kukluksovska postava. Springfield, 111. 27. junija.— Guv< rner Srtlall je danes podpisal postavo, naperjeno proti Kukluksovcem v naši državi. Na podlagi te postave je prepovedano kaliti mir, koga s silo odvesti, napasti koga z o-'rožjem, ali nastopati javno v maskiranjh oblekah. Kršilce te postave so bodo kaznovalo z 1 letnim zaporom, denarno globo do.$2000. ali z obojem.
Novoporočenka usmrčena.
Champaign, 111., 25. jun. — Mrs. C. Tilalnar se je peljala s soprogom v avtomobilu, ki se je zvrnil v globok jarek i nt jo ubil, a soproga pa hudo poškodoval. Poročena sta bila. le par tednov. (Malnar je slovensko ali hrvatsko ime.)
PRISEGA IN ZAOBLJUBA NAŠI ZVEZDNATI ZASTAVI.
"Jaz prisegam in obljubil jenu vdanost svoji zastavi in republiki, za katero stoji tu zastava; en nerazdružljiv narodi s svobodo in pravico za vse."
SIMBOL ZVEZDNATE ZASTAVE.
Naša ljubezen do zastave naj ne bo samo sentimentalna, temveč tudi resni]'na in pray:i. Naša zvezdnata zastava ni samo naša zgodovina — čeraivno je bila že več let simbol našega naroda na raznih bojnih poljih, na naših ladjah po raznih morjih In nad javnimi solarni. Ta zastava pomefija zvezo (unijo) držav, proglušenje neodvisnosti, konstitucijo (ustavo): načela za pravico in svobodo, ki sta podlaganaše ljudo-vlade. Skratka, ta zastavi, pomenja vsako dragoceno stvar in pravico, za katero se je .svobodno ljudstvo borilo v minuli vojni napram despotizmu. Ljubimo torej to zastavo! AMERIŠKA VERA.
"Verujem v Združene države kot vlado ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo; kojih pravična moč izvira z dovoljenjem vladajočega ljudstva. Verujem v d< mokracijo in republiko; v suveren narod mnogih suverenih držav; v popolno l nijo, ki je edina neločljiva in v stanovi je nj:i. na načelih svob de, enakopravnosti, pravice in človiVanstva, za kar so ameriški domoljubi 'žrtvovali svoje življenje in bogastvo. Vsled tega smatram za svojo dolžne st, da ljubim svojo domovino, da podpiram njeno Ustavo, da spol mr jem njene zakone in zapovedi, da spoštujem njeno zastavo in jo branim proti vsem njenim sovražnikom. Amen."	-a
NAVAL PRISELJENCEV V 7DRUŽENE DRŽAVE.
New York, N. Y. 1. julija. -Sinoči je prispelo v ne\v-yor-ško pristanišče dvanajst parni kov, na katerih je nad deset itsoč priseljencev 23 raznih narodnosti.
Naval priseljencev v Zdru ženo države je nastal vsled tega, ker se z današnjim dnem pričenja novo fiskalno leto mi podlagi 3% podpisane kvote.
Zdravniki hi razni uradniki na naselju i šk( mu otoku Ellis Island so imeli danes posla čez glavo; delali so neprestano od jutnj, do polm vi. Prvi dan j» bilo na EUis Islandu pripušče-nih 2074 potnikov; od teh sr je ustavilo v mestu New York okrog tisoč. Jutri lx> pripušče nih na Kili« I land nadaljnih 2243 izseljencev. Med številnimi parniki iz raznih evropskih pristanišč je semkaj iz Trst;' prispel tudi parnik "Presiden te "\Vilson" z 439 potniki med krovja; med temi se nahaja jo Italijani in Jugoslovani.
Najbolj razočarani bodo b Grške dtišli _ priseljenci, kojih število znaša na treh parnikili ( krog 3000; no novi postavi ozir. kvoti se sme izkrcati vsak mesec samo fil2 grških izšel jeneev; preostali l>odo skoro gotovo deportirani.
Spor med Vatikanom in Francijo.
Rim, 30. junija. — Dosedanji prijateljski odnosa j i med Francijo in Vatikanom se bližajo koncu vsled tega, ker jt-te dni sv. oče Kij XI. Francijo javno posvaril glede okupacije Poruhrja.
V nekaj dneh bi se moral francoski po-ilanik sv. Stolice vdeležiti kot gost, sestanka kardinalov v Rimu, zdaj je pa do bil od svoie vlflde ukaz, da se tega sestanka ne sme vdeležiti. Vse mogoče je, da bo dosedanji francoski • poslanik Vatikana M. Ponnart uradno odpoklican.
Večina italijanskih listov hvali, nastop papeža glede po-ruhiskega vprašanja; v vatikanskih krogih (zatrjujejo, da Francija oklica sv. Očeta ni pravilno razumela.
Nemci razstrelili vlak.
Pariz, 30. junija. — Na severnem delu pomhrskega okrožja se je danes med Duis-burgom in Crefeldom pripetila velika železniška nesreča vsled razstrelbe bombe na nekem mostu . Zatrjuje se, da so bombo podložili Nemci iz sovraštva do Belgijce. Vsled razstrelbe je bilo na mestu ubitih okrog 50 belgijskih vojakov, številno pa nevarno ranjenih. Katastrofa se je pripetila danes zjutraj ob 1:30 ko je vojaški vlak vo zil čez oni most; pri i« ni je bil mostni čuvaj tudi ubit. •
Na smrt obsojeni Nemci.
Moguncija, 29. junija. — Francosko vojno sodišče je danes nti smrt obsodilo sedem Nemcev iz Poruhrja vsled sabotaže; poleg tega je bil še e-den ohsojen v dosmrtno ječo, drugi pa v petletni zapor. Na smrt obsojeni Nemci so večino-maindnstrijci in sicer JTaase, Maurer, Gruber, Hanna, Scli-^leider, Dreyer in Frey.
Razstrelba kotla na bojni ladji.
Newport, R. I. 30. junija. — Danes se jo na rušilcu "Wil-li«mson" pripetila velika razstrelba vsled tega, ker je strojni kotel počil. Ubiti so štiri [mornarji: 0. Latcliford, kurjač, rodom iz Lebanon, O., H. C. Lincoln, kurjač rodom iz Fairfield, Ala. in Joseph A. Gicquint.o iz Far Rockaway, N. Y. P/>leg tega so nevarno ranjeni še štirje drugi mornarji.
Kampanja za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote še ni zaključena.
Kdo je odgovoren za herrinsko klanje?
Springfield, IU. 30. junija.— Posebni investigaeijski odbor glede nedavne masakre v Her rin, 111. je svoje delo dovršil in izdal v javno-<t svoje tozadevno poročilo.
Glavnim krivcem herrinske-ga klanja se prišteva adj. generala Carhs . Bhwka-a, dalje kolonela milico Samuel N. Tlunterja . uradnike AVilliam-son okraja, nekatere uradnike premogarake unije in nekaj se-hatorjev.
Navedeni odbor pripisuje krivdo generalu Blacku, da se ni pravočasno -zavzel za uvedbo miru v Herrinu, ali da je tja jjoslal prepozno svoje vojaštvo. Vsled tega naj se označenega generala odstavi iz slu/, be. Istotako zadene krivda ko •lonela Hunterja, načelnika narodne milice; zahteva se tudi njegov odpoklic.
Tako tudi ni pravilno postopal šerif okraja Vullianvson vsled česar naj se ga odstrani. Krivdo herrinskega klanja se dalje pripisuje II. "VVillisu in F. Hughesu, uradnikoma pre-mogarske unije, ki bi bila lahko krvave nemire zadušila, če bi lo hotela. Istotako obsoja navedeni investigaeijski odbor nekaj senatorjev, ki so nalašč hoteli herrinsko zasliševanje u staviti.
Poljske mačke za Rusijo.
Varšava, 27. junija.—Iz sovjetske Rusije je semkaj došla posebna komisija. 7j namenom kupiti 10,000 mačk. Mačke se bo poslalo na Rusko, ker pod gane in miši ogrožajo tamošn-ja skladišča.
Leto IX.—Volume IX.
SPOP. MED ANGLIJO IN FRANCIJO ZARADI NEMČIJE.
Pariz, 1. julija. — Francija ;i Anglija, dosedanji orožni za-/(f uici, se bosta morda že juri sporekli.in »kregali; povod oga spora bo povzročilo po-
i	ulirsko^vprašanje.
Anglija je še dne 14. junija . 1. po lordu Curzonu vprašaji Francijo, da naj ji razloži, Vaj pravzaprav zahteva od Nemčije. Zaeno ji je zabičila, ia bo x nasprotnem slučaju oozvala skupaj mednarodno leparacijsko konferenco, (to-ej tudi Ameriko, zaveznike n nevtralce) da se bo skušalo »oruhrsko vprašanje že enknit tešiti; v tem slučaju se bo baje Evropa zopet tresla t
V kolikor se je zamoglo do-edaj dognati noče francoski ni n istrski |ire<lsednik Poin-•are Angliji p m 11 oži ti svojega »ismenega odgovora ker je za-o pooblaščen francoski poslank v Londonu. Kar bo torej a poslanik Angliji glede po-uhskega vprašanja predložil, 'e to kononoveljavno in mero-tajno.
Nastop. Francije in Belgije v Poruhrjn je pričela že večina >ngleŠ«koga časopisja grajati. ) tem piše list "Temps": "Iv<lor izpodkopava poslopje kupne zmage, s steni rzp(Klkt)-)ava moč in prijateljstvo An-ilije. Od Francije se mi nika-kor ne pustimo strahovati."
Za ugodno rešitev reparicij-•kega a^pra-anja se ne zavzemajo samo višji angleški vlad-
ii	krogi, finančniki in časopisje, ampak tudi vse organiziralo delavstvo. Angliji ni povšeč lastop Francije napram Nem-30m, ker jih hoče k tlom potlačiti in na ta način Angliji utr-jati iž rok dobrega odjemalca. Vnglija se boji, da bi Fnmci-ia ne zadobila premoči na kon-inentu in da bi se s po^ljar-
mljenjem Nemcev komunizem ie razširil do angleških mej. V srho rešitve tega zamotanega vjinišanja bo na seji Lige mrodov Anglija zahtevala ]>o-oolno revizijo verzaljske po-r<xlbe.
Francozi nastopa jo bolj strogo.
Amsterdam, 30. junija. — Francoske vojaške «*bl::-t i nastopajo vedno bolj strogo na-'ir.am Nemcem v Poru h r ju. To se je dognalo danes, k » je bilo sedem Nemcev vsled sabotaže ia smrt ol>sojenih.
Tekom 6 meseTne okupacije Poruhrja so dosedaj Francozi amo enega Nemca vsled ob-;odbe izstrelili. Radi upora in -,abotaže s<> pač nahaja v za-norih številno Nemcev, katere •'•aka pi imerna kazen.
Eubonska kuga v Indiji.
Smila, Indija. — Po raznih večjih mestih Indije je pričela azsajati grozna bulx>nska ku-• a, ki je zahtevala 100.000/lo-Ve škili žrtev; samo meseca maiva t. 1. je umrlo za kugo nad 30.000 oseh. Epidemij,o zanesle p<idgane v žitnieali s tem okužile žito. Vlada bo vsled tega vse žitnice .oregradila in skušala uničiti 'o nevarno golazen.
m !
Društvena naznanila in dopisi
B
i
NAZNANILO Društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.
Na naši seji dne 10. junija je bilo zaključeno, da od zdaj naprej ne bo več prost pristop v društvo, amj>ak zopet po letih kakor pred kampanjo. Vsled tega prosim cenj. članstvo društva, da to blagohotno vpošte-vajo ako ima kdo kakega novega člana za pristop v naše društvo, da ne bo potem morda kakega nesporazuma.
S sobratskim pozdravom,
Frank Golobič, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Lovrenca, št.
63, Cleveland, Ohio.
Člane omenjenega društva se prosi, da se prihodnje seje polnoštevilno udeleže. Na tej seji bo mnogo važnih točk na dnevnem redu, katero bo treba rešiti in to je mogoče le z obilno vdeležbo članstva. Seja se bo pričela točno ob pol eni uri popoldne, ter navadno nedeljo.
Dalje opozarjam člane, da se bo društvena veselica vršila dne 15. julija na Ant Goriško-vem prostoru na Green Rd. Randall Oliio, katere naj bi se vsi člatni udeležili. V imenu društva vafbini na to veselico tudi vsa cenj. sosedna društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje. Zabave bode dovolj za vse. mlade' in stare.
Končno bi tudi rad na tem mestu opozoril nekatere člane, ki so v plačevanju asesmenta malomarni. Pomni naj vsak član, kateri prejme opomin za pkičati asefemeut in se ne zgla-si, da bo enostavno suspendiran. Dvakrat sa doti enega lahko nazaj sprejme in tretjič, po Jednotinih pravilih se ga izloči. Posledice naj vsak sam sebi pripiše.
Torej na svidenje na seji in
društveni veselici l
Z bratskim pozdravom,
Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILO.
6 tem se naznanja člainom društva "Friderik Baraga" st 93, Chisholm, Minn., da se vprihodnje vrše društvene seje v Anton Mahnetovi dvorani v-sako drugo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne in ne več v Sartovi dvorani ob 2, popoldne kot do se^aj. Prosim da vsi to vpošjtevajo in da se v večjem številu udeležijo društvenih sej kot do sedaj. Tudi prosim se člane da so bolj točni s plačevanjem asesmenta. Zal, da moram to vedno in vedno opominjati. Zapomnite si, da ases-ment Jednote mora biti poslan do 25. _v mesecu in. po društvenih pravilih mora biti ases-ment plačan društvu do 20. v mesecu. To naj si zapomnijo oni člani, ko mesec za mesecem plačajo šele 27. ali pa_ 30. svoj asesanent.
John Sterle, tajnik.
NAZNANILO. Društva sv. Jožefa št. 103 West Allis, Wis.
Tem potom naznanjam Vsem članom našega društva, da se je na izvanredni seji dne 16. junija sklenilo, da se-korpora-tivno vtleiežimo piknika društva "Naprednih Slovencev" si 3 J. S. P. Z. Sloga v nedeljo, dne 8. julija v State Fair parku. Zbiraimo se pri parku ob 3. uri popoldne.
Sobratski pozdrav
Louis Sekula, tajni.k
seja dine 8. julija t. 1. točno ob 2. uri popoldne. Na to sejo vabim in prosim, da pride vse članstvo imenovanega društva brez razlike; izjema je le važno delo, ali bolezon. Na tej seji bo voč važnih točk na dnevnem redu. Zaeno bomo tudi ritTmotrivali o umestnih točkah za naše delegate, ki se bodo vdeležili prihodnje konvencije K. S. K. J., kaj bi bilo dobro in koristno za vse članstyo n Jednoto.
Dalje bo na prihodnji seji orečitano polletno društveno finančno poročilo ali računi; v-sled tega se seje vdeležite v o-lilnem številu, da boste čuli o 'epom obstoju društvenega iremoženja; čuli boste čemu in :am plačujete asesmente, da 7am ne bo treba morda godr-jti kako je z društvom in ra-uni?
. Cenj. ibratje in sosestre! Ne mstite, da bi vas moral vsak nesec opominjati glede plače-anja asesmenta. Držite se eda in pravil K. S. K. J. ter ruštvenih odredb. Gotovo se e boste hndovati name, ko >om prisiljen člane vsled ne-dačevanja suspendirati; temu i boste sami krivi. — Ko se lovek enkrat opeče, se rad 0-,iba ognja. — Tudi pri našem društvu imamo posebno "vr-e" člane, da nas varajo; vedlo obljulbujejo, da bodo porav-mli dolg, nazadnje pa društvu n bet pokažejo, da ima društvo kodo.
Ni mi za vse take žal; grdo je »a za one, ki so bili zdravi; dojili so bolniško podporo od Iruštva, potem pa isto pustili n mu ostali še na dolgu. V-led tega se ne bo nobenemu Hauu(ici) več ases. kreditiralo lalje kot za dva meseca.
V prihodnjem naznanilu bora ja še celo imena teh "vrlih •lanov naznanil; baš tisti so še elo srečko (trkete) vzeli in )rodali, niso pa tiketov plačali di vrnili, ampak društvu po-razali hrbet. Tako početje ;i lepo, ni bratsko, ni pošteno.
To naj zadostuje za sedaj lani, ki bodo to naznanilo či-ali, bddo že sami sodili kojih e to tiče. Taki člani naj po-nnijo, kako so mora društvo poštevati in koliko društvo *elja.
S sobratskim pozdravom do n K. S. K. Jednote.
Matt Brozenič, tajnik.
95—44 St. Pbgh., Pa.
15 let in 5 mesecev stari sin Joe.
Vročina je bila neznosna ze
več dni; pa so otroci ko* pat v oddaljeno deko Eau Clair Ri-ver; nesreča je pa hotela, da je zašel Joe Bukovec pregloboko v vodo, kjer je tako naglo našel nepričakovano smrt. Lahko si predstavljate materino žalost, so pripelja-mrtvega sina domov; opoldne je še zdrav odhajal od doma, ob pol 5ih so pa že imeli mrliča v hiši. Pokojnik je bil tudi član Mladinskega oddelka pri dr. sv. Družine, št. 136, tukaj na Willardu.
Pogreb se jo vršil dne 26. junija sv. mašo v farni cerkvi
sv. Družine, od tam pa na slovensko katoliško pokopališče. Pogreba so se udeležili vsi farmarji od blizu in daleč in šest belo oblečenih deklic mu je nosilo šopke svetlic v zadnji pozdrav ter mu okrasile gomilo s cvetjem.
Lepa hvala vsem tukajšnjim rojakom, ki so prišli družini Bukovec pomagat in jo tolažili v tako žalostni uri. Prenaglo umrlemu naj sveti večna luč, hudo prizadeti družini pa iskreno sožalje.
Mrs. Mary Perovšek se je te dni povrnila iz bolnišnice na lom k svoji <lružini, kjer se ji '.dravje vidno boljša.
Poljski pridelki letos lepo eažejo, kar je največje veselje farmerje. Pozdravljam vso slovenke armarje in farmarice naše no /e domovine.
Ivana Artach.
163,
Društvo sv, Mihaela,- št. Pittsburgh, Pa.
Naznanjam tem potom vsem članom in članicam našega društva, da se vrši prihodnja
VABILO
na
veselico in igro,
, atero priredi Slov. Katol. 'odp. Društvo Presv. Srca Je usovega, št. 172, K. S. K. J. »Vest Park, O.
na nedeljo, dne 8. julija r vrtni dvorani br. blagajnika lohn Cimperaiana v proslavo bletniee ustanovitve našega Jruštva. Začetek igro ob 2. u-i popoldne.
Spored: Igra "Juntez" in komičen prizor "Kranjski Janefz v Ncvv torku' \
Po igri prosta zabava, ples ier licitacija za neko imenitno ival.
Za lačne in žejne bo vsestransko preskrbljeno. Godba >od vodstvom Mr. Louis Speh-
K obilni udeležbi vabi uljud-
10
Odbor.
Willard, Wis. V nedeljo, dne 24. junija se je pripetil v naši naselbini nad /se žalosten slučaj. Staršem Mr. in Mrs. Bukovec je utonil
Vidu nad Cirknico na Notranjskem.
Iskrene čestitke obema! Mnogo sreče, uspeha, zdravja in zadovoljnosti v novem stanu!
John Zafbukovec.
Bridgeport, Conn.
Rad bŽ opisal dan veselja, caterega smo obhajali v naši laiselbini dne 24. junija t. To je bil v prvi vrsti dan veselja nedolžne mladine; dalje g •mptiika Rev. M. J. Golob-a, pa udi staršev, ko so nedolžni ot-oci opravili prvo spoved in pr-'o sv. obhajilo. Gotovo je bi-
0	dosti truda za g. župnika, da e lepo število prvoobliajaucev a to pripravil.
Ko so se prvoobhajanci zbra-
1	v cerkvenem pri|t ličju v ne-leljo zjutraj, jim je g. župnik azdelil sveče, ter mladino pribijal v cerkev pod podobo sv. •:riža, na kar se je pričela sv. naša. G. žnpnik je najprvo >trokom pridigal v angleškem eziku, zatem pa še staršem v slovenskem; pridiga je bila taco ganljiva, da jo bilo videti uarsikako solzno oko. Po lovzdigovanju so otroci opra-" Ili skupne obhajilne molitve, mkar se je mladina s prižganimi svečami podala pred oltar c prvemu sv. obhajilu. Za-em so sledile z_opot skupne mo-itve za prvoobhajance.
V resnici, krasen in ganljiv >rizor, poln spominov na naša nladostna leta.
Zatoreg se jaz, kot pisec teh /rstic našemu vrlemu g. župniku prav lepo zahvaljujem v i-nenu vseh faranov. Želim nu še mnogo takih veselih dne-•ov v krogu srečne nedolžne nladine. Bog ohrani našega '. župnika še mnoga, mnoga le-a v Y«logradu Gospodovem, nkrat naj mu pa dodeli za to ečno plaičilo v nebesih! . Glede delavskih razmer ome-i-jam le toliko, da se sedaj dela >ovsod, samo zaslužek je slab >ri vediio naraščujoči draginji. \c vemo, kaj bo, če bo vedno ako? Tudi vreme imamo prav igodno in toplo.
S pozdravom do vseh čita-eljev "Glasila".
Poročevalec.
Čestitka.
North Chicago, 111.
Dosmrtno zvestobo sta si ob-'juMla dne 25. junija Jožef Jrum in Ana Zalar. Ženin je ioma iz Iga pri Ljubljani, ne-esta pa od Pirnianov pri sv.
POVRAČUJOCI SE PRIŠEL JEN0I.
Ako je inozemec, ki je bil naseljen v Združenih državah, .odšel v inozemstvo, je on, ko e povrne podvržen načeloma istim, predpisom priseljeniškega zakona, kot da bi prišel prvič v Združene države. Pri tem ni ne de, da je bila odsotnost iz Združenih držav še tako kraitka oziroma, da je do-tičnik zapustil svojo družino v Zdr. državah ali da ima tukaj svojo trgovino, ali premoženje. — Tudi če jo izjavil svoj namen, postati ameriški državljan in ima torej tako zvani prvi državljanski papir, je 011 vendar, ker je inozemec, dolžan plačati davek (head tax), podvreči se pregledu od strani priseljeniške oblasti in mora biti pripuščen od istih na enak način kot vsak drugi inozemec.
Zakon pa vendar napravlja nekatere posebne izjeme v korist onim inozomcem, ki so bili poprej nastanjeni ^Združenih državah.-Tak inozemec, ki je stanoval neprehoma sedem let v Združenih državah in se po začasni odsotnosti povrne v Združeno države, — more biti pripuščen od utvideraostvi
'delavskega tajnika, tudi če spada h katerisibodi vrsti priseljencev, ki je drugače izključena po zakonu. Pristala niške priseljeniške oblasti morajo v takem slučaju, ako so se odločile proti njegovi pripustitvi, vedno opozoriti delavskega tajnika na tak slu-aj in čakati njegove odločitve, predno ga smejo deportira-ti.
Nadalje se od inozemcev, ki •;o bili poprej zakonito pripu-"-čeni v Združene države in so tukaj neprehoma stanovali vsaj pet let, ne zahteva, da z-najo čitati, ako se povrnejo v Združen« države tekom šestih mesecev po svojem odhodu. Ta rok je nodložljiv. Tak inozemec mora dokazati, tla je njegovo pravo, in stalno biva-lii^e v Združenih državah, ^d katerega se je odstranil le začasno z namenom, da se tja povrne. To se dokazuje na obi-•ajni način potom zapriseženih izjav.
Tretja izjema velja glede 'evote. Brez q?ira na to, kako lolgo je bil inozemec nastanjen v Zdr. državah, se 011 sme povrniti v — Združile državo po začasni odsotnosti se smatra )4sotnost do šestih mesecev; cdor izostane dlje časa, je s-natrati, kot da je opustil svo-e ibivališče v Združenih (lrža-.*ah. To domnevo se more ov-eči, ako inozemec dokaže, da e ni mogel povrniti tekom cstili mesecev radi kakega »osebnega razloga in da ni im-•1 namena opustiiti svoje nas-anjenositi v Z lruženih drža-'ali, marveč da jo vedno imel lamen povrniti se k svojemu ukajšnjemu bivališču čim prej nogoče. Radi tega, če inoze-uec aapufeti ždruž. držaive in nisi i, da bo morda prisiljen zostati več kakor šest mese-cv, je priporočljivo, da preei vojim odhodom sestavi pred 'otarjem zaprisežeuo izjavo, 'cateri poudarja, da nima 1111-nena opu-jtiti svoje nastanje-losti v Združenih državafi, namreč da je imel vedno namen, povrniti se v svojo tukajšnje Bivališče čim prej mogoče.
Ako žena ali nedoleten ot-•ok kaikega inozemca, ki je nastanjen v Združenih državah orihaja k rfjemu v Združene države in pritseljeniška oblu^
pronajde, da ima kako nalezljivo bolezn, ni dotični sorodnik kot ostali priseljene« podvržen takojšnji deportaeiji, Zakon določa, da mora biti taka žena ali otrok pridržan na preseljiniški potetaji, dokler se ne ugotovi, da-li se more dotičnik izkrcati brez nevarnosti za druge. Ako te nevarnosti ni, moro biti žena ali otrok* tukaj nastanjenga inozemca pripuščen, ako drugače odgovarja Jdoloobam priseljeniškega izakona. Ako je bolezen lahko ozdravijivia, se jim dovoli bolniška e>skrba do ozdravitve, ako je mož oziroma oče ali druga odgovorna oseba voljna plačati stroške za bolniško oskrbo.
Predsednik Masaryk bolan.
Praga, 27. jun. — Predsednik Masarykj ki ^ nahaja v Afriki radi rahlega zdravja, je nevarno bolan._
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem znancem in prijateljem na»znanjam v svojem imenu in imenu dolioznačenih sorodnikov žalostno vest, da je moja ljubljena hči Katarina Anderson, roj. Wer-ščaj,
dne 9. junija za veelno v Gospe>-du zaspala pre videna s Sveto-tajstvi za umirajoče, v najlepši starosti 22 let. Pokojnica je bila rojena na Calumet, Mich.
Tukaj zapušča mene. žalujočo mater, soproga Charles A. Andersona, štiri sestro in štiri brate. Sestre so: Mrs. Ama-!ia Legan, Mamic, Bertha iu I-da AVerščaj; bratje: Anton, Frank, John in Joe Werščaj.
Iskreno zahvalo izrekam cenj. društvu sv. Ane, W. C. O. F. za lepo prirejen pogreb in darovani venec. Hvala tudi vscan darovalcem vencev in o-nim, ki so blagopokojnico s-■premcli k večnemu počitku. O-H>bito zahvalo izrekam Mr. in Mrs. Jakob Zelko ter Father Plevn i ku.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Večna luč naj ji sveti!
Žalujoči ostali:
Marija Werščaj, mati in ostali sorodniki. .Joliet, UI., 25. junija 1923.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrjenega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog in oče šesterih otrok
Ivan Manfreda, dne 20. junija previden s »v. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal v starosti 46 let Pokopali smo ga na k atol. pokopališče sv. Križa v Indiana-polis, Ind.
Pokojnik je spadal k dvem slovenskim društvom (in enem angleškem): k dr. sv Alojzija, št. 52, K. S. K. J. in k dr. Fr. Prešeren, št. 34, S. N. P. J.
Zahvaljujem se tem dvem društvom za darovane veneje, njih požrtvovalnost in zadnji sprejem pokojnika na pokopališče.
Hvala tudi vsem drugim, ki so darovali vence in sc vdeleži-(li pogreba, ter g. župniku Rev. Cirilu za izvršene pogrebne o-'Tede. — Lopa hvala vsem, ki ^ mo tolažili v teh težkih u-i*ah. Bog plačaj!
Pokojnik je bil doma iz Tol-jnina ob Soči na Primorskem. V Ameriki je bi val 20 let. Tu-^vi zapušča mene, žalujočo so-orOgo in šest nedoraslih otrok v starosti od 4 — 17 let.
Bodi mu lahka ameriška zemlja. Spavaj mirno dragi in nepozabni mi soprog. Večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali:
Mary Manfreda, soproga. Mary, Jožefa, Margareta, Ema, Albina, Hedvika, o-
troci.
indianapoiis, Ind., 26. 1923.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrjenega srca naznanjam židostno vest o smrti noje elragoljubljene soproge
Ane Petric, Valero je Vsemogočni dno 28. naja k Se^bi v boljšo življenje t) klical.
Pokojnica je bila rojena, dne 29. oktobra 1879. v va*fi Žele-beje pri Metliki na Belokranj skem.
Tukaj v So. Chicagu zapušTi •a mene, žalujočega soproga, sestro Ano, omoženo Hujčič; v vVaukeganu, 111. elve omoženi sestri Terezijo in Katarino; v Montam brata Josip Nemani-a in v starem kraju enega bra-a Janez Ncmanič-a.
Iskrono zahvalo izrekam za '•deležbo pri iiogrebu vsem eo-odn.ikom, prijateljem in znancem, posebno pa Mrs. John Pe-f ric in družini iz Jolieta — lalje iz So. Chicago Mr. in Mrs Cuhel, Mr. in Mrs. Komlanc, Vir in Mrs Strubel. Vencev n šopkov je bilo darovanih 12, :a kar s£ vsem darovalcem le->0 izahvaljujem.
Lopa hvala g. župniku Win-klerju za opravljeno sv. mašo adušnico in za pengrebne obve-ie na pokopališču. Lepa hvala Vsem, ki so blago pokojnico opremili k večnemu i>oč.itku; Ine 30. maja.
Priporočam jo v molitev in blag- spomin.
Žalujoči sonrog:
Martin Petric. So. Chicago, 111., 23. jun. 1923.
junija
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem naznan/jamo tužno in žalostno vest, da je nemila smrt vzela vest, da nam je nemila smrt vzela prisrčno ljubljeno ženo, izir. hčer
Marijo Horžen, roj. Cul jan. ki je dne 4. junija previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala v starosti 23 in pol leta.
Dne i junija je bila še zdrava in je delaJa pri Western Electric Co. v Chicagu. V nedeljo je nanagloma zbolela in jo morala takoj v bolnišnico;
I	bilo je že prekasno in nasled-lji dan se je morala zavedno posloviti eni tega sveta*
Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli kropit; ki -o darovali cvetlice in vence za na krso. Najlepši venec je sv. maša, neki mož in žena sta zanjo za sv. maše darovala. Dobri Bog naj jima povrne stotero!
Lepa hvala vsem onkn, ki so 'dago pokojnico spremili k večnem počitku na pokopališče..
Največ stroškov pri pogrebu
II	opravkov sta imela spoštovana Jožef in Julijana Kuk-;nan iz Chicago. Bog naj jima stotero poplača.
Priporooatmo pOkdjnico v noliteV v blag spomin.
Bog ji daj večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali: Frank Horžen, soprog. John in Marija Culjan,
' starši. rJtica 111. dne 25. junija 1923.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1- odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar sa Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) PREMICNIČE. 2. Venera — Danica.
"Ko dan se tzaznava, Danica priplava..." Neveše^ak zasledi mod "toliko številom zvezd na nebu le težko kraj in lej?o pejsatmeznih premičnic. Eno premi eni ce> pa pozna vsakdo, celo priproste-mn narodu je ddbro znana. Kadar so blišči v krasnem svitu po solnonem zatonu na večernem nebu, jo imenujemo Vcčernico, če pa lesketa zjutraj; pred vzhodom, ji pravimo Danica. Med učenjaki je znana pod imenom Venera. Glede od-daljenosti od solnca zavtaema drugo mei^to. Zemlja okroži na svojem potu okrog .solnca, tir. po katerem se giba Venem. Dolgo času so mislili, da sita Danica in Večemica dve raali-i<ni ^vezdi. Pozneje so dognali, da so se zmotili.
Izmed vseh zvezd so Venera posebno lopo in izredno močno sveti. Njen svit postane včasih tako močant da se vrti na nebu ce^.> ob belem dnevu. Homer že ji je (Jal radi njenega krasnega svita priimek "Najlepša". Tudi Slovenec rad upira oko na Danico, najkrasnejšo i/.med zvezd. Ime "dtuica" se rabi tam, kjer je nada, np največja moč. Mladost je polna nad, zato ima mladina svoje "danice". Po pravici. Lepa Danica očara oko človeško doma in na tujem. Hrepeneč po mili domovini poprušuje pesnik Danico na tujem:
Al' na tujem tudi, zvezda me poznaš
Ker na mene doli, ko doma migljaš* Zgodnja zbujc ka, dne oznanovalfea, al', me šp poznaš ? Živo jo zatrjuje; .Jaz poznam še -dobro tebe z-vezdica;
stara mati so te mi zaizna-
mila.
Kaelar prisvetila, s' mo iz sna zbudila daleČ^tam d^ma!
M. Valjavec A V enera nas ne zanima samo radi -noje izredne krasote, .temneč tudi radi razmer, ki se jili na njej opazili in so našim zemelj-kim v marsičem slične. Venera jo zemlji prva sestrica. Pač še ni -mo popolnoma na jamom, kako je na Veneri in kakšno razmere tam vladajo. Opazovanje je namreč zelo o-težkočeno, ker nam ravno, kadar je blizu nas obrača neraz-svetljeno, temno stran. A mno-gnkaj so dognali popolnoma geitovo. Sodoč po tem, kar jc že dognanega in po spoznanih razmerah, jo smemo po pravici imenovati našo sestrico. Seve je med sestrama tudi marsikatera nizliika.
Srednja daljava Venere od srlncaiznaša 14.4 miljonov milj ali IOOjS miljonov kilometrov. Pot, po kateri se giba okoli solnca, je prav malo eliptična, skoroda okrogla. Ta krog premeni v 224 dneh. Tako dolgo je na njej leto. Nobena premič-niea se zemlji ne približa tako, kakoj V^Jiiera, namreč do 5 mili jouj>v milj (35 miljonov kilometrov), a oddalji se nam pa tekli do 34 miljonov milj ali 2.'>8 milijonov klm. Odkod pride, da se nam ne kaže večino enako velika. Njen pravi premer je 1631 milj ali 11,417 klm. Kadar nam je najbolj blizu, je seve največja videti, a hil da nam tedaj obrača temno afran in jo vidimo v daljnogledu ]e kot ozek srp. V srednji daljavi je napol rasvetlje-na in le v največji daljavi se nam lesketa kot. svetla plošča. Iz tega je razvidno, da se opazujejo tndi na njej spremembe, prav kakor na Merkurju. Ka-
kor že prej omenjeno, pride to od tega, da stojimo pri opazovanju na zemlji V čem si sta zemlja in Venera podobni? Pred vsem sta skoro enako velike. Površje Venere je le za dosetiniko manjše od zemeljskega in ravno tako njen polumer, ki ima 1631 milj (11.417 klm.), zemeljski pa 1719 milj (12.033 klm. Enaki sta si tudi glede gostosti; rudnine in ^rganizmi imajo na obeh prib-•ižno isto specifično tezo. Da je mli privlaznost na obeh skoraj »»sta, sledi iz prejšnjega. Predmet, ki pada na zemlji prvo sekundo 4.9 metrov hitro, pade ,'ia Veneri 4.26 metrov hitro. Po najnovejših poročilih traja lan na obeh približno 24 ur, 'cer se tudi Venera v tem času , '.a v,rt i okoli svoje osi, d očim je eto na Veneri krajši (le 224 lni), in seve so krajši tudi let-li časi, namreč približno po 56 lasih dni. Kdor šteje pri nas 0 let, bi bil na Veneri že 65 let t ar. Pri zadnjem opazovanju Tenere, ko jo šla preko solnč-10 plošče,, so z vso gotovostjo 'ognali, da jo obdaja gosto o-• račje. Sarogled (spektrum) je •okazal, da je to ozračje po-sem našemu slično, nasičeno >osebiio z vodnimi sopari. Ka-;ar nam je Venera najbolj bli-u, se namriv kaže v obliki oz-ega srpa. Ob robu tega srpa
0	davno že opazili neke vreze n razna hrbtišča. Ni nobenega ivoma, >da so ti hrbti gorovja !i sicer prav velikanska gornja. Zapazijo so tudi na površ-u cJnie pege in lise; brezdvom-;o so to morja. Površja popeljana ne mbrejo preiskati, ker
e vsled velikih množin vodnih ;>parov le redkokdaj natanko idi. Po dosedanjih opazovanih se lahko trdi, da so morja \ a Veneri večinoma "sredo-emska morja'\ namreč velika ezera. Potemtakem moremei ugotoviti, da sta si Venera ii: emlja približno enaki glede -bsega, površja, gostosti in ežnosti. Na obeh je enako o račje s sopari, meglami iirde-' evjem. Enake so na obeh go-e, doline, morja, enaki tud
1	ne v i in noči.
Ampak v marsičem se Vene •.a in zemlja tudi razločujeta Glavna razlika ne obstaja 1 :tvno v tem, da sije solnce ne emeri še enkrat tako močne n svetlo, kakor pri nas. Iz te a namreč še ne sledi, da b norale biti lu? in gorkota št nkrat tako močni, kajti Vene a ima gostejše ozračje, ki j< .'•iti pred prehudimi solen im i arki. Dalje^je ozračje velike >olj pofzorno^ jasno, tako da s< azgreto površje prej in lažje hladi. Te okolnosti moreji larsikako navidezno razlike , zravnati. Podnebne razmeri ia vsaki premičnici so pred ■ sem odvisne od tega, kako je 'agnjena os premičn ice prot avani njenega tira, ravnin' >ota okoli solnca, ali kakor »ravijo, kakšna je njena eklip ika. Astronomi Peter De Vic< ' e preračunil, ela je kot osi de kliptiko pri Veneri 35 stopinj i oraj e-kliptika sama 55 sto >inj. Ni jiopolnoma dognano di^Je to preračunjenje tudi re .nično in pravilno.
Kako more bolj ali man; 'uignjena osjia premičnici pre Irugačiti vse razmero, bi lah ',co spoznali, če bi roka Vsemo , Ročnega nagnila os naše zemlje hipoma od sedanjih 66 stopin; na 35 stopinj. Podnebja in let Vi časi bi «e mahoma izpreme lili. Večina organizmov bi po rinilo. Zmema pasa bi skora. looolnoma odpadla, vroči (tro oiietii) pas bi se raztegnil viso ko v naše kraje, a petimi bi bil tudi ta vroči pas pokrit s snegom in ledom. Ob poletju V vladala sit.rašna vročina, pozirn pa bil ravno tako tndi nežno sen mraz. Poloti bi silno lilo,
bi strahoviti viharji in na Ljj}1 razsajali grozni pozimi pa bi bili noznaii sno£ni meteži in pritisnil b\.znan«ki mraz. V takih razrt^ ^ilo življenje rv.eprijetn^)rav mll{.110.
Tako pAjž^ pa mora biti na Veneri, L se potrdi, da je De Vico pt^in0 račune 1, in znaša ekliptH^m 55 stopinj. Kaka \x i>itja bi sko-roda ne Opevati, vsaj '...... tja. V novej-
S. Brennerja, ki ga zgoraj o- Kulturno delovanje v vojski.
menim, ela namreč os Venere! V 48 jugoslovanskih peša-
ne našim »lična *
sem času sta je svjn vprašanjem bavil neki S*yenner> r.j. gar pravo ime JVgpiridion PojK-ovič. Baje je oniatinski Žid. Strokovnjaki vpor. ten-ajopos ebno. Naj K^ |a'K0 ali tako, trdil je, tla Optika pri Veneri 110 znaša 55^mvi-č le 14 stopinj.
"S~ tem", pravi om ;lM:i raai«kovalec, "se liipom{\ld. dmigačijo vsi dosedanji na^; ki stmo jih imeli o razmeriue premičn ice. Os Venero je .ti^ neznantno nagnjena, ela je ra lika me^l letnimi časi prav mA
ugodno leži, potem moramo s-koraj gotovo trditi, da je Venera zemlji podobna tudi v v tem, da so na njej tudi živa bitja. Neki zvezdogled na zvezdami Manora trdi naravnost: "Po vsem tem sem jate mnenja, da bi mi na Veneri bolj prijetno živeli, kakor živimo na zemlji, jie oziraje se na njeno meglen ost. in oblačnost."
Omenim še,da 'Venerčanom', prebivalcem, ki so morda tam, zemlja sveti kot 6 do S krat svetlejša zvezda, kakor nam Venera in mogoče je, da upirajo na njo svoje oči še z večjim občudovanjem, kakor mi na Danico. Mogoče je celo, da odmevajo tudi Neveri mile pesmi, zložene na lepe>to na^o Izemlje, prav kakor prepevamo mi z vedno novim ognjem staro pesem: • Tam za goro zvezda sveti, oj, kfik jasno se blišči! Sveti izvezda, daj upreti v tol>o v^ako noč. oči!
dijskih polkih je bilo leta 1921. skupaj 25,044 nepismenih vojakov, od katerih se jih je tekom leta naučilo čitati in pisati 9031, to je 36 odstotkov. To je v resnici lep uspeh dosegel poleg strokovne vojaške izobrazbe g pomočjo poveljnikov, podčastnikov in vojakov. Razen pismenosti so si vojaki pridobili mnogo drugega splošnega znanja o poljedelstvu, nar. zgodovini, zdravstvu itd.
Vino so štajerski vinogradniki prisiljeni prodajati po 12 do 18 kron, mnogo manj, kakor njih vino same stane. Na ta način pride štajerski vine>-gradniki na beraško palico. Čudimo so pa oblasti, ki trpi> da nekateri gostilničarji isto
,!enkostna. Tropični pas ne bo Dekle, kakšna, je Danica, dosti gorkejši od našega ter tak je bil nje duš žar,
obsei;a le kakih 30 stopinj ši rine; zmerni pas zavzema večji olanetov del, kakih 120 sto-p >iuj. mrzi pas pa je omrežen na stalili 30 krogov s podnebjem, ki vlada na otoku Iceland."
Ker je Venera v mimgem na-i izemlji prvo ptnlobna, se nam em bolj vsiljuje vprašanje, ali e najdejo na njej živa, morda ,jelo nam si i ena bitja?
Mnogi razle>gi govore za to, kakor je razvidno iz omenjenih >odatkov in razmer. Kazni zve-'.dogledi nas zatrjujejo, da so ta Veneri živa bitja. Razmere >i ]>a bile za morebitna živa >itja zelo neugodne, če bi bila >s Venere re>« toliko meK»no na-njena do ekliptike, kakor 'iam zatrjuje De \'ico, dasi bi udi v temi sln,V|aju ne manjka-ookolnosti, ki bi bile organiz-nom v prilog. Oglejme) si ne-;aj teh okolnosti. Prenlvseni e trcfba omeniti, da je Venera koraj vedno zavita v goste negle. Take megle so, kakor *emo vsi, pravi solnčnik proti »ekočim solnčnim žarkom, negle "hladijo", kakor pravi »10. Na drugi strani so pa meg-0 zopet prave tople noči ob ara!7<ii. Neprestano prevažajo •reobilno vročino z t.< ]>lih kra-ev v mrzle pasove. Potemtakem moremo opravičeno se«li-i, da jjoste megle na Veneri zravnava jo toploto in mraz,ki >i se morda pojavila na enem n istem prostoru površja v iroobilni meri.
Veliko važnosti so dalje lorja. Razprostirajo se večino-aa ob ravniku in vplivajo na uho, trdo površje tako, ela po-imi ozračje ogrevajo, poleti ia hladijo. Tretjič je jako u-e>dno za živa bitja, ki se mor-'a nahajajo na Veneri, da so - am zelo visoka gorovja, ki lenle višave vsekako prekaša-0 naše najvišjo gore. Ob hudi ročimi so gorovja "Venerča tom" ali "Daničarje^" var-a, hladna zavetja, prava leto-išča. Te okolnosti bi zamogle ziavnatijnarsikako nasjtrotje.
Že pri Merkurju sem omenil, 'a ne smemo vsega soditi po as, po našem zemeljskem kontu. Stvarnik ima nešteto src-Istev na razpolago s kateremi ihranjuje svinjo stvari. Ozrimo e le nekoliko okoli sebe. Naše ;tice — selivko imajo neizbri-djiv na£on da se "selijo", neniajo kraj bivanja, kakor aljtevajo letni časi. Odkod ta ia«;e>n? Mnejigo živali dobijo, ;akor zaluteva letni čas, letno 11 zimsko obleko. Jlido jih <>b-ači? Tisočero sredstev je na ■^Tpolago. Recimo,- os Venere :e preveč nagnjena in razmere .0 ugodne. A vse se lahko zravna, in živa bitja morejo rrav dobro vspevati. Ako se ja potrdi omejijo raziskovalca
ljubeznivoiti cvetlica, rea krasila oltar. (Dalje sledi.)
HOME, J3WEET HOME.
Bilo je 8. maja 1823. ko so
prvič peli v javnosti ono krasno pesem "Home. sweet Ho-mo", katero je zložil John Ho-ward Payne in par tednov nazaj so* vsepovsod po Združenih državah proslavljali stoletnico tega dogodka. Payne je ove-kovečil v tej pesmi staro Pay-novo domačijo, ki še sedaj stoji na East Hampfton, Long Is-land, N. Y., kjer je prebil svoja oitroška leita. Pesem je postala slavna e*>z noč in od tistega časa je ostala priljubljena pri vseh angleških jezik govo-re*ih ljudeh, ker to je edina pesem, ki na tak vzvišen način
izraža "domočutjo" in nas o-pozarja, ela "lepšega kraja ni kot je dom." In v tem domu, kakor se je izrazil G. Cie^slin-
ino prodajajo po 50 kron li- ^ 4,)6G CaniI>,,dl	J)ot"
\	\ f , / j«	•»-» tiLoni ^jioimii
ter.
FARME NA PRODAJ.
Zdaj je najlepša prilika kupiti farmo ker se vse vidi, kako rastejo pridelki. Sadje in grozdje tu izborno uspevaj tako tudi vsakovrstni dragi pridelki.
Na prodaj imam že obdelane farmo s poslopji, razno poljedelsko orodje in drugo blago. 'a*ve, bandere, regallje in! Ako koga življenje na farmi za društva ter član« | v Michiganu zanima, naj se o-
K. S."
J.
MIL BACHMAN
izdeluje 211 S. Hamlin Ave. hic&ffo, 111.
brne za podmbnosti in glede cene na:
Nick Pavlinac, Rout 2 Decatur, Mich.
| roit, Mich. v našem "slogan kontestu", je Trinerjevo zdravilno grenko viivo "zaklad", ker isto je .najzanesljivejše zdravilo' za vse člane družine v slučaju želodčnih neredov. Is-io odpravi slab tek, slabo prebavo, glavobol, flatulenco, ner-voznost in jKx"-u.tek splošne po-bitosti. Vaš lekarnar ali trgovec iz zdravili ga ima v zalogi, Poskusite te tudi Trine»r-jev Liniinent za utrujene mišice in noge, Trinerjev Cough Sevlatiive, Trinerjevo Hand Lo-tion za razpokano kožo, Trinerjev Liejuid Sham])e>e) in druge izvrstne Trinerjevo preparaei-(Advertisement.)

si
II >|



Vsak predsednik Združenih
držav lahko sledi svoje pred-ništvo do izseljenca.
PRED dolgimi, dolgimi leti je pristala ob a-meriški obali ladja. Na nji so bili moški in ženske. Med njimi sta bila oče in mati, kojih nasledniku je bilo namenjeno predsedništvo Zruženih držav.
V tej deželi ima vsak moški in ženska enako priliko. T opomenja, da mora edinole večje razumništvo Zmagati. Mogočno razumništvo mora živeti v zd-ravem močnem telesu. Vsledtega mora današnja mati. ki hoče dati svojemu otroku jasno priliko v Ameriki, gledati na to, da mu da pravilen začetek v telesnem in duševnem oziru.
Kot je dobro mleko življenska hrana, je Bordenovo Eagle Mleko priznano za mleko vseh mlek v vrho hranjenja otroka. Sloves, ki je za imenom ^rdenovega mleka, je posledica večletne prave s^be. Izbirčna ameriška javnost, ki je vajena kuivati. kar hoče in kjer hoče. je posvetila svoje mislvelikemu problemu mleka in velika večina je spozn.^ je Bordenovo Eagle Mleko edino mleko, ki »tvarja močne in zdrave moške in ženske. '
Da vste Ujo uporabljati Bordenovo Eagle mleko za hrano vaše, otroka, smo natisniil v vašem jeziku navodila, kako g :e treba pripraviti za otroke vse starosti in kako ga je t-ba dajati otrokom, ki so preslabo »n premalo hranjeni. hočete ta navodila izpolnite kupon ter ga nam pošljit^anes in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
THE BC^DEN C0MPANY
Borden Building, New York
ark of The Boruen Coh»W
V. S. Pat,
/čžPORip
, KUPON. NAVODILA ZA OBEDI ZA KNJIGA ZA HRANJENJE OTROKE OTROKE
NASLOV _______________________________________________
®s>rdenco*
New
york.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
• Izhaja vsako sredo.		
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriikih.		Združenih državah .
1M4 N. Chicago 8t.	Uredništvo in npravniltvo: Telefon 1048.	JOLIET, ILL
	Naročnina:	Mm
V. m n.AU«. ________$2.00		
Ea inozemstvo M..... ...		-,--
of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENJ AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Vfainted by and in the interest of the order.
1904 N. Chicago St
Issued every Wednesday. OFFICE:
Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
Št. 45.
Na trimesečni seji je društvo sv. Ane 123 razniotrivalo o koristi uaše Jednote in točkah, katere želi društvo da bi se ua prihodnji konvenciji zboljšale.
1) Društvo želi da bi bila splošno centralna bolniška podpora; to bi nikakor ne bilo
v škodo Jednoti, ampak v napredek. Zakaj pa druge Jednote shajajo, ki imajo centralizacijo, čeinu bi torej naša ne?
2.)	Bolniško podporo naj bi se zvišalo na $2. dnevno; prilika naj bi bila dana zavarovati se za $1, ali pa $2, kakor kdor hoče.
3.)	Društvo priporoča, da bi se -zvišalo posmrtniftsko zavarovalnino na $1500. da se da na ta n*£m priliko zavarovrati se tudi za večjo svoto, ako kateri želi..
4.)	Naj bi se tudi poškod-ninSki sklad razdelil na večjo
niste pri tem prizadeti, ali po malih naselbinah imamo pa skušnje v tem.
9.) Podaitki in nasveti izpod
peresa br. urednika Zupan-a so na mestu glede ženskih društev, in jaz se popolnoma strinjam ž njim. Zakaj bi ženske pristopale v moška društva, ako je kako žensko društvo v oni jjaselbini; če ga morda ni, saj si ga pa ustanove. Tudi ženam nič, ne škoduje ako gredo enkrat na mesec na sejo za kakšno uro in pustijo vsakdanjo skrbi iz glave za en čas.
Ker ,je letos prvič v zgodovini na>še dične Jednote dana ženam prilika zastopati svoja društva, upaimo, da se bo tudi za žene kaj koristnega ukrenilo da bodo potem še z večjim veseljem delovale za Jednoto. — Prod vsem mora Jednota o-stati strogo kaltoliška; zakaj
Želeti je, da bodoča konvencija to točko dobro prevdari, ter v-pelje splošno bol. podporo pri naši slavni K. S. K. Jednoti šele potem se bodemo člani medsebojno lahko na*aiivali, da smo pravi bratje, ko podpiramo eden drugega v Vsaki nesreči; onim pa, ki so vedno nasprotovali tej stvari kličemo, mg vendar dobro premislijo v tej zadevi ter se pridružijo dobri ideji, da bi potem skupno delovali za napredek K. S. K. Jednote.
2.) Nadalje naše društvo priporoča, da bi se vpeljalo na prihodnji konvenciji takozva-ni onemogli sklad splošno za vse člane K. S. K. Jednote, to je, ko je član prejel vso bol. podpoTo od Jednote in je še nadalje bolan in je v stiskah, tedaj naj dobiva nekoliko podpore iz onemoglega sklada kakor bi bilo določeno na konvenciji in tako potem bi ne bilo potrebno pošiljati prošenj od društva do društva. Za ta sklad ne bi bilo potreba prispevati več kot od 3 do 5 centov mesečno, toda vsi člani in članice bi morali (e) biti zavarovani (e) v tem skladu.
in to moramo dh raniti p rak lično katoliško.
Želeti je, da bi še druga ženska društva izrazila svoje mnenje; dosodaj se je še malo naših sester (žensk) oglasilo na tem me^tu; čas do konvencije se pa vodno krajša; "Glasilo" bo do konvencije izšlo samo še 7 krajt; torej cenjene mi sosestre na plan z nasveti! Kolikor več nasvetov, toliko boljše.
Marija Hoge, delegatinja.
podporo: na $50.00 in na $100. rSamo eno tako Jednoto imamo za operacije in ravnotako za izgubo rok ali nog in vida na $500 in na $1000., in nag se v-sakdo sam zavaruje kakor hoče; ako bo več plačeval, več bo dobil podpore v slučaju nesreče in naobratnof za 5c ua mesec, kakor sedaj plačujemo za poškodbe, ne moremo v«Jfi zahtevati.
5.) Naj bi se tudi vpeljal prepotrebni sklad za onemogle-Ako je človek nesposoben za delo in se imj more živeti, kajti denar ki ga je morda prihranil, kmalu poide, in ravno tako podpora, ki jo dobiva od društva; človek vendar ne more iti živ v zemljo, ako pa dobiva vsaj nekaj podpore, mu je pri tem veliko pomagano. Gotove se zdravim ne bo dosti poznalo, če bi n. pr. na mesec plačeval borna dva centa za take reveže; morda bo čez čas taka .podpora tudi njemu dobrodošla T
G.) Naše diuštvo podpira tudi idejo glavnega tajnika za
uvedbo 20 letne zavarovalni-
ca mu je popolnoma zdrava, tako bi tak član z drugo (zdravo) roko smel opravljati kako delo doma7 ali okoli hiŽe, in bi . ie takemu ne predbacivalo, da podjporo vleče, na — dela. Morda bo kdo_rekel: Če je bolan, je bolan. — Ne, bratje to ni tako, kajti skušnja me uči; užaljen si bil lahko ko si videl že dosti takih slučajev ravno pri naši organizaciji, ko je bil član pobit, da ni bil zmožen za kom-panijsko_delo, pa je doma kako malo stvar opravljal v to pri-isiljcn, in ko je prinesel bolniško nakaznico na sejo,upajoč da bo dobil malo podpore, pa so mu jo odrekli. Kaj je 011 na to storil? Hm, pustil je društvo in dragam pristopil; tako gre naša organiizacija le počasi naprej.	*
3.)	Mi smo tudi <za to, da bi se član lako zavaroval za $1, $2, ali $3, bolniško podpore, zu kar naj bi sam plačeval primerni asesment.
4.	Dosedanjo posmrtninsko' lestvico naj so zviša še na $1500 in $2000. Pri tem bi moral biti vsak sklad zase, da bi se nikomur krivica godila, ako bi nastal morda v enem skladu cak primankljaj, bi ga morali
3.) Dalje se nam zdi umest-, . „ ... . , . ' , .J	,. , , • nlacati oni, ki vanj spadajo
110 da bi se vpeljalo dnevno * ^	.'
bolniško podporo po $1.00 in "	strmem, z u-
$2.00, kakor br se kateri želel ™db° ,20, letu<°a,,™' vati	j kar bi bilo v veliko kom
ZT)rRavno tako naj bi se V-tffLnoti> da ^/udi/hui ,
peljalo še dva razreda k sedan-! la'hkf° sal» ^mnsko P°dP°™
jim, da se član lahko zavaruje! na s.taraT*' . ™ $250.00, $500.00, $1000.00,1 6-) Tudi mi se strinjamo s
priporočilom
i
br. urednika
$1500, ali $2000.00 s tem bi se	.	. v.
dalo članstvu priliko se tukaj! Glasila da rnij se pri nasi
zavarovati kakor kdo hoče in bi mnogi ostali pri tej Jednoti
Jednoti uvede onemogli sklad za onemogle in neozdravljive
mislim, da ne bi bilo tega treba, samo ko bi bili vsi skupaj združeni. Zakaj pa pri drugih organizacijah zadostuje, ko majo samo 70 centov ases na prvi dolar, in 75 centov na dru-dolar, pa. plačujejo podporo, lokler je član bolan.
Glede sklada za onemogle, se popolnoma strinjam, da se istega vstanovi.
Som tudi zato, da konvencija izvoli konvenčnega predsednika, podpredsednika, zapisnikarja, in druge začasne odbornike.
Kar se tiče 20 letnega zavarovanja, je to precej dobra i-deja; seveda bo ta styar bolj -pomembna za novo pristopile člane, in bolj mlade,, ker za nas -dare, bi bilo malo preveč za plačevati.
Frank Setina,
član dr. št. 93.
OSEPNICE.
ne.
7.)	Za pokritje konvenc-nih stroškov delegatov naj bi
>Se plačevalo tako, kot sedaj:
5c na mesec.
8.)	"Glaisilo" iiaj bi bilo tudi v angleškem jddku tiskano; to naj bi se na vsak način uvedlo, kajti vedno več članov (ie) prihaja iz Mladinskega oddelka v odrasli oddelek, in ta mladina govori slovenščino komaj za silo. Pride parkrat na tjejo in pravi: Kaj bom na soji, saj ne zastopim o čem se govori. Dobi 'Glasilo', katerega še ne pogleda, ker De zna citati; in tako je vedno manj zanimanja za društvo, na sejo hodijo samo stari; in vendar bo morala ta mladina enkrat društvo voditi ko stari člani izmrjejo. Ako bi bilo "Glasilo" pa tudi v angleškem jeziku tiskano, bi vsak vedel, za kaj plačuje, kaj je društvo Jednota itd. Ne rečem, po velikih naselbinah, k-jer imate svoje slovenske šole,
St. 46.
Indianapolis, Ind.
Društvo sv. Alojzija št. 52, K. s. K,j.
1.) Članstvo našega društva toplo priporoča prihodnji konvenciji sp::.ic-ju splošne centralizacije bolniške podpore, ker vidimo, da je ista neobhodno potrebna, kajti dokler se to ne bode zgodilo, mi ne moremo pričakovati pravega napredka in ne bratske složnosti med članstvom K.S.KJ. Veldno bodemo razdvojeni in se vlečemo eni v eno in drugi v drugo s-mer; kako naj se potem pričakuje kakšen napredek med nami? Če pogledamo nekatere druge podporne Jednote, ki že imajo splošno central, bol. podporo, kako se da hitro pridobiti človeka da pristopi v dotič-no društvo ali Jednoto; a vse drugače je pa pri naših društvih. Človek se mora truditi na vse načine, da bi pridobil kakega rojaka za pristop, pa se' mnogi izgovarjajo: 4'Oli, bo-| dem rajši, pristopil v neko
ker bi jim ne bil6 potrebno is-(('la,le; *lovek> tlokler kajti pri drugih jednotah višje'34« ?>ogroša par centov na me-zavarovalnine, ker bi isto lah-l*cc> v	onemoglosti ali
ko tukaj dobili.	dolgotrajne bolezni bo dobil pa
5.)	Nadalje bi bilo pripo- > dolarje, kar mu bo dobrodoš-ročljivo, da se novo društvo10* ™ mu ne bo treba vedno lahko v stanovi in se priklopi! prosjačiti po časopisih, ali s h K. S. K. J. z 8 člani na|,pisnn, ali pa včasih celo od hi-mesto z 12 člani.	* ! še do hiše in prositi zh kak mi-
6.)	Zadnji čas se je opazilo lo^ar-	. priporočilo, da se mora voliti i 7-> društvo m konvenčnega predsednika in predlaga, da bi se tudi na pri-oba podpredsednika, ki bodojhodnji konvenciji vzelo na z-vodili posle tega urada za Ičasa liaaJe 111 odobrila točka, da bi konvencije. | zauaPrej morali biti delegatje
Članstvo' društva sv. Alojzi- popobima. katoliškega prepri-ja št. 52 je proti temu; tukaj | kalija, ker le na ta način smo vidimo neke vrste sovraštvo vigurni, da bo naša dična Jed-do gotovih oseb, ali pa se hoče nota ostala za vedno res K. S. i nekaj vpeljati, oziroma zasa- Jednota, da ne bi bilo tako, Iditi neke vrste kliko, da bi se kakor se je že marsikje drugod začelo spodkopavati ustavo K. ^ricetilo.
S. K Jednote. Članstvo dr. sv.I Bog daj trezne, dobre in v
Alojzija št. 52 je prepričano, da je sedanji glavni predsednik naše Jednote mož, ki spol-nuje in pravilno rešuje svoje u-radne posle, in $» je bil on zmo-1 žen voditi naše Jodnoto po pravi gospodarski poti zadnja leta smo prepričani, da bode zmožen VODITI TUDI PRIHODNJO KONVENCIJO. ... j Naj se ne vtiče ognja v streho, ker je nevarnost, da se vžge celo poslopje. Za danes naj zadostuje to, lal.ko še kaj pridemo! Želeti bi bilo, da se
pr^i*em krščanskem duhu misleče delegate na prihodnji konvenciji v Clevelandu!, Odbor:
Frank Gimpel, predsed. Frank Vesel, taj. in zast. Anton črnič, bjag.
Št. 48.
Chisholm, Minn.
Tudi jaz r>td opazujem, kako se pridno poslužujejo člani in rianice razmotrivanja v priloj bližajočo se XV. konvencije, Prav lepo in ko
k. s. k. j.	im
tudi druga društva oglasijo v[r^no jc> pOVC vsak svoje tej zadevi!	^ mnenje; le na ta način bomo
Odbor dr. št. 52, K. S. K. J.	do zaželjenega cilja
Toni Garbajs predsednik., Glede bolniške iiodpore pri-Jožef Urajnar, tajnik. Uoročam, da se napravi sploš-
Jakob Stergar, zastopnik.
Št. 47. * New Duluth, Minn. Iz urada društva sv. Elizabete št. 171.
Ker se od povsod društva in drugo društvo; tam že imajo! sobrat je pridno oglašajo s svo-splošno bolniško podporo in$*m idejami in nasveti za pn-tudi za več se lahko zavarujem! hodu jo konvencijo, tako priha-kot pri vašem društvu, oziro-^amo tudi mi s sledečimi vrs-ma pri K. S. K. J." — Tako lečami:
se član trudi dam za dnevom,! 1.) Kakor dosedaj razvidno, da se mu le s težavo posreči do-'je veliko število članstva in biti kakega novega člana. Nam društerv za splošno bolniško se čudno vidi da se še najdejo Centralizacijo; isto tudi naše člami, sploh pa še društva* ki jtroštvo odobrava, ker le na ta nasprotujejo skupni bolniški način se bomo lahko smatrali podpori; nam se vidi, da so ta-!za prave sobrate in sosestre. ki Bani naravnost nasprotniki1 2.) Mi smo za to, da če se napredka pri K. S. K. Jednoti.!član pobije na eni roki, a dru
na bolniška centralizacija ker tega nam je najbolj potreba, in da se narodi 1, 2, in 3 dolarje 'bolniške podpore in naj se članstvo lahko zavaruje, za kolikor hoče, kot pri drugih podpori) ih^^-anlzaci jah; potlej 'bomo..lahko pridobivali nove člane. Jaz mislim, da to nt bo nobena vneibovpijoča stvar kot piše sobr&t Panjan, ker no bo noben prisiljen, da se mora zavarcVaiti^a več kot sam ho če. Dajmo še drugjim priliko ki bi se radi razveselili za več ^o bolniško podporo. Sobrat Panijan piše, da pravi sobra glavni tajiyk, da ne zadostuje, 75 centov za en dolar, bolniške podpore, da bi bilo treba ases men,t zvišati na $1.—. Jaz pa
Oseipni-ce, ali dobre i so najbolj navadna nalezljiva bolezen pri otrocih; malo je doraslih oseb, ki bi sploh nikdar ne imele te boleani.
Osiepnice (measles) je prvi o-pisal arabski zdravnik Rha res v 9. stolet ju. •— Kako, ozir. čemu je vsak otrok enkrat podvržen osepivicam zdravniška voda do danes še ni dognala, dasi ravno je dokazano, da je ta lx>lezen nalezljiva.
Otroci, stari manj kot šest mesecev pridejo le redko v do-tiko z osepnicami, pač pa k as nejo. V nekem mestu je iz bruhnila slična epidemija. Izmed 110 otrok v starosti od 8— 18 let so za osepnicami vsi o-boleli izvzemši dveh. Ker so <se]>nice skrigno na-zljive, jih dobi lahko otrok «1 bolnika četudi je pri njem prav malo časa. Kdor enkrat zboli za osepnicam, se prr njem ta bolezen ne bo več ponovila. Naravno poteče o<d 11—14 dni, predno se prikažejo pri bolni-u pivi znaki osepmic. V tem asu in 3 dni kasneje, ko s< znaki prikažejo, — je nalezlji-ost najbolj nevarna; Zii tem '•asom pa ifeita polagoma poje-(ja.
Nalepijav« kal, (bacile) te bolezni je iskati v malih drobili (mikrobih), katere bolnik zloči }>ri kašljanju, ali kilia-nju; prihajajo iz grla in 110-u; njih glavni sedež je pa v ratu. Bolj nerado naleze lovek 'to bolezien v obleki; v-led stanovalnja ali pohištva.
Prve pojave osepnic zapazi-1K> }>ri bolj" težkem tlihanju; o-roka mrazi, teče mu iz nosa; ado se mu kilia; oči ima mot-ic in vsaka svitloba mu je od eč. Zatem se mu prično delati v grlu male, bele pikice; boli ga glava in hrbet; v obče posteča vedno bolj slaboten.
Izpahki na koži se pojavijo ret ji, ali četrti dan po obolelosti tako da je videti nra vratu zu ušesi in čelu male rdečekas-te lise; od tu se ti izpahki širi jo v črevesje, pod rame in na ikoge; to lise trajajo običajno j dni; zatem se na onih mestih pojavijo še male pegice, ki iz ginejo v dobi od 5 — 10 dni.
Ker nastanejo vsled osepnue lahko šo druge bolezni, ali komplikacije, zaradi tega je troba največ, pozornosti. Najbolj običajna komplikacija je bronhialna pljučnica, vnetje črev, vnetje ušes, lodic in sr črta bolezen. Osepniee so oso bito nevarne pri mlajših, sla botndh otrocih, ki imajo pre malo odporne silo, da bi pre magali napad te bolezni. Večina nerazsodnih
ge slabe posledice, da postane otrok jeiičlen, da oglusi, aLi so mu oslabi vid. V v^kom .^lučaju bolezni osepnic naj » m skrbna m^ti takoj poklicala ndjravdfta. Zdravnik ji dal vsa navodila, kako ravnati v taki bolezni z otrokom; tako bo tudi zdravnik otroku veliko ložje pomagal, ker je izkušen, kakor pa kaka nevedna ma-
tL
IZ DEŽELE LJUD02RCEV.
Znano je, da ima Francija širom sveta več svojih kolonij,
Icjer živijo še kanibali, ali lju-dožrei. Francoska vlada si po svojih misijonarjih, vojaštvu in uradnikih prizadeva na vse načine te kolonije kultivirati tudi na polju civilizacije; toda kanibaUfflna nikakor ne moje v goto\-ih krajih zatreti, ker so belokožceni nepristopm-Šele nedavno je bil izdan za o-le pokrajine strog ukaz za odpravo kanibalizma tako tudi ;troge postave 11. pr. kdor iz-nod teh kanibaluv kakega človeka umori in ga použije, je kaznovan s smrtjo; kdor uiiva meso takega mrtveca, čeravno <>a ni 011 umoril, se kaznuje s dosmrtno ječo; kdor pa prisostvuje pil kanibalističnih obre-lih, je kaznoavn na 10 let ječe. Skoro nevrjetno in narav-nost grozne stvari je v Parizu nedavno o kanibalizmu obelodanil Dr. Cuvea, bivši guverner otoka Madagaskar. Nave-• lonec trdi, da kanibalizein ni zadeva nagona ali religije, temveč okusa. Kauibalizem bo v gotovih francoskih kolonijah odpravljen s strogo postavo čez dobo dveh generacij; v nepristopnih krajih kanibalov bo pa ta doba trajala še dolgo Časa.
Ker nekateri divjaki v Afriki še ne poznajo civilizacije, se udi pri izbiranju hrane dosti ne oziraipj in ravno v tej zade-;i smatrajo človeško meso za lajbolj okusno jed.
To poročilo potrjuje tudi dr. UJj»vout, bivši guverner fran-oske kolonije Congo, ki pravi, la je med tamošnjimi domačiji (divjaki) ljudstvo razdelje-10 v tri vrste. Nekatere <lruži-ne so izbrane za bojevanje, Iruge za delavce iu gozdarje n tretje pa za uživanje kot živina-
Če se torej taki slednji družini narodi kak otrok, mu kasneje m„trel>a nič delati, ampak amoje in s})i, samo da je bolj debel ko nastopi čas, da ga za kako veliko svečanost zakol jejo in použijejo.
POZOR JUGOSLOVANI!
Naznanjam vam, da imamo tukaj v Pittsburghu, Pa. edino slovensko delavnico ca izdelovanje klavirjev (piano), harmonik in koncert in. »Tudi popravljamo in izdelujemo fine mehove; dalje popravljamo {'ploh" instrumente in vse druga muzikalične instrumente. Kupujemo stare in rablje-
ne harmonike in koncertine in materi.jih tudi zamenjamo. Tudi i-1 nisi L, da so osepniee neka obi-Imamo v zalogi fine koncert ine
čajna &mnavadna bolezen pri o-trocih, in da jih mora vsak otrok enkrat preboleti, in vsled tega se ne brigajo dosti za ta
iz Nemčije.
Se priporočam za obilna naročila.
Iščem pomagača, ali enega
ko bolezen ko se pojavi pri dru- j za v kompanijo. Vaš rojak
Sin!	♦cil.-o t n 11 I	Ov.nl. r\..	. .
žini. Dostikrat taka zane-. marjenost povzroči otroku ali . smrtni slučaj, ali pa kake dru- j,
Frank Drazumerich,
5122 Butler Str. Pittsburgh, Pa.

K. S. K.
Jednota
Ustanovljena t Joliet«, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraa« * JeUatn," državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III.	Telefon 10«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. junija 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2 ,200.862.00.. GLAVNI URADNIKI: Glavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickorj St. Joliet, IU. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Čok* II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsborfh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—lOth St., Waukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka. st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.	':! •
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo.	. ;
Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave-i Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNjK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, $>206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IIL
Spomini na juden-burške dogodke
1. 1918.
UPOR BIVŠEGA NADOMESTNEGA BATALJONA 17. PEŠPOLKA V JU-DENBURGU.
Bila je nedelja 12.maja 1918. Nahajal sem se istega dne kot vojak pri slovenskem nadome-btern baonu 17. pp. v Judeu-burgu, katerega smo karakte-zirali z bolj pravilnim imenom "Hungerbug." >(Grad lačnih). Sicer smo bili pol dne prosti, a kaj nam je bilo do tega ko smo bili lačni kot volkovi v najtrši zimi po sibirskih stepah. Zadnjo dneve so nam odtrgali še tisto bore malo kruha, ko smo že itak ddbrvali vsak peti dan le en podolgovat hlebček, a po novi naredbi so nam vzeli še četrtino že tako do skrajnosti reducirane porcije. Ležali »mo v barakah, po večini zatopljeni vsak v svoje misli, le tu pa tam se je lahko opazilo gručo, šepetajočo si že takrat o boljši bodočnosti, o zlati svobodi.
Vstal som, ker som si zaželel djužbe, da bi vsaj hipno pozabil kruti glad. Okoli blodeč sem opazoval mladeniče letnika 1900, kateri so pred dobrimi par meseci zapustili svoje domače, ter se preselili v to mučilnico, na katero so mi obudili spomin naši časopisi s pri-občevamjem članka, da se je o-s n o val pripravljalni odbor za prevoz v domovino naših nesrečnih fantov postreljenih od grozne neusmiljene avstrijske soldateske, katera ni imela srca niti za gladu umirajoče lastno ljudstvo
Bili so kakor sem že omenil, mladeniči letnika 1900. Kako jih je uničila ta kratka doba gladovanja! Niti enega zdravega obraza nisem opazil. Stopil sem v sosedno barako. Na slabih, ušivih, z zdrobljeno slamo natlačenih slamnicah so ležali trpim z motnimi očmi, nemo uprtimi v strešno tratmo-vje kakor bi pričakovali od z-g-oraj pomeni.
Vrnil sem se na svoje mesto nekaj pred deveto uro zvečer. Legel sem, a s-paiicc me ni hotel objeti, to pa vsled vtisa, katerega sem pravkar opisal in pa vsled ^ladu, ki je postal resnično neznosen. Slutil sem,da nikakor ne more iti tako dalje, da se bliža pogin Avstro-Ogr-ski in da se mora ta neztfosni
drugimi, se je par minut pozneje pokazalo.
Hočem opisati upor po spominu, kar sem doživel tiste dneve, dokler in koder sem bil očividec dogodka.
Nekako ob 10. uri zvečer poči zunaj strel, a obenem se za-čujejo udarci sekire ali temu podobnega, najbrže po kakih vratih. Skočilo nas je par raz slamnic ter teklo ven. Nismo se motili. Kantina katera je stala na sredi našega bivališča, je bila že ulomljena, vrata razbita, a notri so si nekateri tešili glad. Stekel sem nazaj Ido moje opreme, ter se pričel o-pravljati, tedaj se vrata barake s hroščem odpro, a v barako plane koq}oral Hafner, ki nas nagovori: "Fantje! Dovolj vojne, dovolj stradanja! Opravite se in vsak naj odide ca svoj dom." Žal, da je moral plačati te besede s svojim življenjem. Dalje ga ni bilo mogoče Slišati, ker je nastal velik hrup. Vsi so se z naglico pričeli opravljati in v vseh je vladala le ena misel — dovolj vojne, proč od tod," najesti se do sitega. Nabasali smo si puške, ker so prinesli v barako cel zaboj municije, a nato smo se vsuli iz barake kakor roj čebel. Pričelo se je strašno streljanje, zbijanje in vpitje. Od gladu pobesneli smo clemolirali Vsa skladih*a, koder smo se nadejali, da bo kaj za pod zob. Dobili smo tudi v kuhinjski shrambi sod vina, kateri je bil kaj hitijo prazen, ker Slovenec ceni to zlato kapljico. Korajža je bila tedaj še večja. Vsak je jemal na svojo pest. Eni so si tlačili v torbe kruh, sladkor in druga živila, dočim so drugi udrli v pisarne, da bi prišli do denarja, katerega bi potrebovali za potovanje. Gotovo so ga tudi dobili, ker sem videl popolnoma razbito blagaijno II.
— .
s dvornem delu v bivšem samostanu a oddelek strojnic se je nahajal prav blizu nas, melnda v neki privatni hiši, ravno pri vhodu v mesto. Drvfli smo po cesti do hiše, kjer je bila nastanjena strojnica. Bili smo še kaikih trideset korakov oddaljeni, ko se pokaže z balkona dotičme hiše mal višnjekast plamen, a hkrati hitro rezko pokanje ter sikanje krogel nad uami. Vsak je skočil hitro, kamor je pač mogel, ter si skril vsaj glavo, če mu ni bilo mogo-3c skriti celega telesa. Nekateri so slišali prvič sikanje krogel in so jo raje popihali nazaj. Dotičnii, ki je streljal z balkona, nas liahruli: "Nehiajte streljati vrnite se, drugače bo-jio pričeli mi, a ne tako kakor sedaj nad glavami, temveč med vas." — Nismo hoteli vrjeti, tem besedam, ker so bile izgovorjene čisto v slovenjem narečju ter se ponovno pričeli zbirati aa cesti. A zopet je zapela strojnica prav iratko smrtno pesem, toda za-lostovalo je. Poskakali smo ravno tako hitro v skrivališča, •cakor popreje, vendar so bile pa krogle hitrejše, kajti na cesti je obležalo do trideset fantov, nekaj mrtvih, drugi pa več ali manj ranjeni. Kdo je >il ta junak, ki nosi te ljudi na /osti, ne vem, ker je bila tem-la nelei. Sicer so govorili drugi lan različna imena častnikov n podčastnikov, a o tem mol-kogar. Ne vem, <kako so zma-.rali uporniki, kateri so še ostali pri liiši, ker jaz in nekoliko lrugih smo se splazili po obce-' strem jarku do druge poti, ho-tf|v priti strojnici za hi^bet ter napasti ta oddelek- z dveh strani.
Ko smo prišli v mesto, smo se srečali z drugimi uporniki, kateri so času naše odsotnosti pritegnil nase tudi moštvo strojnice. T ml i pri nadomestni stotinji so se brez obotavljanja pridružili in demoliranje se je pričelo tedaj ne le po erari-'tiiih skladiščih, temveč tudi po privatnih trgovinah, kar je trajalo do ranega jutra. Vračal -»eni se truden, izmučen s vinjeno težkim želodcem Vsled preobilo zavtžitih jedi in pijač na svoje mesto. Prišedši v barako sem padel na slamnico ter takoj zaspal. Vzbudil sem ne nekako ob enejstih dopoldne ter šel nekoliko na pregled. A komaj sem stOpM na cesto, som zagledal, da ženejo gručo Janezov v senci bajouetov tuji vojaki. Hitro sem se skril za tamkaj stoječo drevo, toda prepozno. Opazil me je nekdo od one patrulje in ko so prišli do mene oziroma drevesa, sem so moral na poziv vodje straže pridružiti drugim. Spoznal sem, da govore naši tiratelji mažrsko. Bili so v polni vojni opremi. To je moral biti gotovo kak polk na poti v fronto, a Vsled rabuke je bil poslan semkaj. Zaprli so nas v male celice v samostan. Zatrjujem, da so nas nabasali v Vsako teh lukenj toliiko, da smo ležali in sedeli drug vrh drugega. Pred vrati je stal feurov mažarski vojak, ki je pri vsakem 'hrupu prijemal za držaj
to.'Srečen sem" bil,*da sem se iznebil tega neprijetnega zapora. Dobil sem &e par tovarišev kateri so se tudi na enak načdn izmuznili h zapora v samostanu in s temi smo ugibali kaj se bo »godilo sedaj z nami. Eden pravi: "Decimirali nas bodo." A drugi1 ga zavrne: "Najhujše, kar bo, bo to, da nas bodo pognali sedaj naravnost v strelske jarke." Zadnjemu sem se pridružil tudi jaz, ker (sem vedel, da je avstro-mažarski teror že kdlikor z-rahljan in upal, da se ne bodo upali v^led razburjenja trpečih avstrijskih narodov nad na!s krvnike izzvati s tem nov upor na drugi strani. Imel pa ni prav ne eden ne drugi, kajti Avstrijci bo delali po svoje in s tem "svojim" tudi žalostno končali.
Nekako ob dveh popoldne je prišel vojaški avditor iz
nadomestne stotnije. V tej j oz. vžigalno vrvico ročne gra-zmedi sem butnil ob tovariša, j nate. V takem mučnem položa-, katerega obraz je bil dozdevno i ju sem ostal z drugimi vred ' vc's krvav. Vprašal som ga, kje! tisto ddpoklno in celo noe.
Drugo jutro se mi je posreči-

1923. ^ i . *
j*-___LI.IL««—
■	• • . v. • '	»
menjati nekaj svojega ameriškega denarja. To bi bil lahko izvršil v uradni državni banki; ker je bila pa ondi prenizka cena, so mi nekateri svetovali, da naj grem na oni me-šetarski trg, kjer bom dobil za tretjino več izmenjanega denarja. In tako siem se tjakaj napotil.
Kakšen pogled na to skupino ljudi! Zdeli so se mi, kakor zarotniki finančnega vladnega sistema. Nato sem v-pršal bližnjega mešetarja, po kaki ceni bi mi hotel zamenjati ameriške dolarje.
'Kake vrste dolarje imate!' me vpraša.
"Pristne ameriške."
"Razumem Vas. Ali imate državne bankovce iz Washing-tona, ali privatne?"
Še le tedaj sem spoznal, da delajo Rusi razliko med našimi vladnimi bankovci in bankov-
Gradca. Nagnali so nate iz ba- ci privatnih bank. — Segel rak na dvorišče in pričelo se sem torej v žep in onemu meje zasipavanje. Pred nami je štarju pokazal lep bankovec
stal avditor m nek častnik, kateri nam je prestavljal njegove besede, v slovenščino. Spominjam se, da je govoril da borno najhujše kaznovani, >in tla ne zaslužimo drugega kot *t na vešalih, vendar, ker jo ain cesar Karel polku naklonjen ter mu dal ime njegovega sina Otona "Kronprinz-
naše federalne rezervne banke.
"Dobro!", mi nato odgovori mešetar. "Ker je tukaj zelo mraz, stopiva v bližnjo čajar-110, da preštejeva denar." — Povabilu nepoznanega mi mešetarja sem se rade volje vdal.
"Koliko milijonov rubljev mi boste plačali za en dolar?"
"Koliko dolarjev imate za
Regiment", in ker se je na raz-; izmenjavo?"
nih bojiščih junaško izkazal,! "Šestdeset," sem mu odgo-
izraža upanje, da če odkrito j voril.
imenujemo krivce upora, bodo I "So li to rnieni bankovci po le oni kaznovani s smrtjo, a $20.? Z a bankovce z manjšo v-
mi moramo pokriti in izbrisa^ ti zločin proti državi z nadalj-nimi junaškimi čini na polju časti, in slave. A nihče izmed nas ni imenoval nikogar. Vsak
rednostjo ne plačujemo toliko," mi voli mešetar.
"Torej, koliko mi plačate zanje?" ga ponovno vprašam. "Tri in pol milijona rub-
je izgovarjal le sebe, da se u-jljev." (Danes je vreden ame-pora ni udeležil kot dokaz je riški dolar okrog 30 milijonov navajal svojo Osebno navzoč- rubljev, opomba pisca.) noSt. Ko je avditor uvidel, da "Za to ceno jih ne dam; tone bo zaželjenega uspeha, nam liko so mi ponujali v državni da znamenje za razhod. Zami-j banki," mu korajžno odgovo-šljeni, malo v skrbeh smo se rim.
vrnili na svoja ležišča. Tretji I "Motite se, — ona banka dan jo bil razglašen preki sod plal uje za 1. dol. samo 3 mili-in izvedeli smo, da bo ustrelje-1 jone; jaz Vam pa ponudim pol
nih več uponvikov.
(Konec sledi.)
milijona več." Po polurnem pogajanju sva --1 se pogodila za ceno 4,250,000
Menjalci denarja V gem pa odšel od njega, sem ga
Moskvi	naprosil, da mi opiše nekoliko
. , ^ , * , . svoje življenje in delovanje (Spisal Savel Zimand.)	gpekulallt z denarjem.
Nedaleč od urada \rhovne-;	. . .
i	i	Pravil mi ie, da je Armenec,
ga ekonomskega sveta v Mos-| .	J >.?. J	.'
r .	,____ iwi „ „ )in rojen v Georgiji; pred leti je
kvi se prostira trg obdan z ne-	'. 1
v	vodil neko trgovino v Titlisu.
Tik pred vojno se je preselil v
Moskvo, kjer je vodil mal*o tr-
pevala, jo je kasneje opustil. Za časa revolucije je imel o-
koliko košatimi drevesi; na o-ni strani tega trga stoji "ki
taiska stena" Moskve, na dru .	.....
gi strani se pa dviga poslopje drno s perzijskimi preproga-
bivše "čeke", ozir. urada sov- ^ ^er mu pa trgovina jetskih krvnikov, kjer je bilo ^
številno oseb po nedolžnem us-	wi u-
;	»r , , „ laU.n krog 20,000 zlatih rubljev pri-
trelienih. Na tem trgu lahko j	'	. \
" v !	nr; i hranjenih, katere je vsled na-
zapazis čudne posameznice pn, . .	v d	„
■	1	o-ihlio sveta njegove zene zakopal v
svojem poslovanju eni gioije- ,.	, lr —,, +
. ^ . p ,	riP ' zemljo na nekom dvorišču to
10 svoje roke, drugi štejejo de- . J	v , 4infW|n
nar, zopet drugi pregledujejo J? tedaj znašalo $10,000 aine-
dragulje iu zlatnino med tem! ^ .vrednosti.
ko ostali korakajo som in tja s
Navedenemu armenskemu
prekrižanimi rokami na hrbtu. I trgovcu so revolucionarji do To je postavna in nepostavna cela oplenili trgovino, hiso in i,i..i.i	Mo- Vse imetje; k sreči je umel pa
menjalnica denarja mesta Mo skve
oni zklad šo varno zakopan.
Kolika ironija, da se ta de-!Poleg tega ga 30 pust.la eek« nanui tržnica uhaja blizn so-|« aretirati, da je moral ve,-dnirskega urada (''čeke") aH ">«ecev po nedolžnem p««-...	ki na i bi i-Weti v jeei. Vrnivsi se iz zapo-
rjS^T^^v^k«! rov, jc našel svojo žen« (r^m
deimrno špckillacijo in proti-!Rn-n.o) ž.tcco v nekz sovjet-revolucijo. Celo za dobo naj
je to izkupil, a 011 mi smeje po nudi skodelico, v kateri se je še vedno nahajalo nekoliko krva-vordeče marmelado'. Fovedal mi jo, da so je sam name zal po obrazu zgolj z veselja, da se je zopet enkrat najedel ter si tako napravil še zajterk.
Vtem nas je nekdo pozival: "Fantje, v m<?sto, k strojnici i'n drugi nadomestni stotin-ji." Bili smo namreč ločeni. Naša sfcothija, t. j. III. nadomestna se je nahajala južno vzhod no od mesta, II. nadomest
položaj kmalu spremeniti. Ka-ko so se moje misli strinjale z na stotmja je bila na skrajnem j
lo preriti se ,do vrat, ter prositi stražarja, da me pusti na stran. Po dolgem čaka'nju na druge, katere je vodil drugi stražar, sem prišel na vrsto. Ušel som takrat čisto slučajno, brez liamena. Ko sem prišel iz stranišča, sem pogrešil stražnika. Izrabil sem priliko, preskočil tistih par stopnic iz prvega nadstropja na dvorišče, ter se pomešal med Mažare. Nobeden me ni ničesar vprašal. Prišel sem brez ovire zopet
hujše revolucije je bila nepo->ia mešetarija z denarjem na »m trgu dovoljena, ter is
.1 ski hiši, kar mo je zelo osupnilo.
Mešetar je .nadaljeval: "Moja žena mi je namreč
da sem skril dosti denarja. Posledica temu je bila, da so me zopet aretirali in zaplenili v(& skrit denar; to je plačilo, če olovek preveč svoji ženi zaupa. Vruivši se iz zapora, sem bil suh kot ber^L-; pa tedaj sem zaprisegel osveto boljševikom in raznim "tovarišem" (komunistom); za nezvesto ženo mi ni bilo več mar. Toda kako to osveto izvršiti brez denarnih sredstev? Trgovine ne morem več začeti ker so bile vse podržavljeue; v tovarno delat se mi tudi ni zljubilo. Imel sem pa k sreči dobrega prijatelja Armenca iz aaše rojstne vasi, ki mi je svetoval dobro kupčijo. On se je bavil s tilio-'Uipstvom ljudi ijn blaga čez mejo, pri čemur je delal ogromne dobičke; toda ta posel me ni veselil, ker sem se bal zopet-ne joče. Lahko bi bil tudi postal tajni vladni agent, pa tudi to me ni veselilo.
Ker se je moj prijatelj poleg tihotapstva pdČjal tudi s prekupčevanjem tujega denarja in zlatnine, in ker je pri tem potreboval pomočnika (druga) sva se končno domenila za skupno kupčijo osobito še v-$led tega, ker jaz razumem več jezikov in ker znam občevati s tujci. Tako sva stopila r skupno kupčijsko zvezo."
"I11 kako vam ta kupčija u-gaja?" ga vprašani.
"Izbomo. Delam lepe dobičke in pri tem mi ni treba misliti na lepo obleko, samo da kupčija u.^peva. Živim tudi u-Jotbno. — Kupujem kar najboljše morem, tako tudi prodajam. Zvd er grem v kabaret, kjer se najem in napijem kar si poželi srce. Tudi igralnice za denar obiskujem, kjer mi jo 'Večkrat sreča mila. Denarja potrošim dosti, pa ga tudi dosti zaslužim. V resnici povedano, moj sedanji posel je zlata vreden; poleg tega se pa še polagoma maščujem nad komunisti."
"Kako to?" sem ga vprašal.
"Kar sto danes videli. Državna banka komunistov drži svojo ceno; rada bi spravila ceno na pravo stališče, česar pa ne more doseči, ker ji mi koLikurirano. Kdo je torej močnejši, državna banka, ali naša denarna tržnica, koje sem tudi jaz član. Mi ,smo močnejši kot vse ruske "!čeke", ki nam ne morejo do živega. Mi živimo v Rusiji. Celo sovjetski u-radniki hodijo na naš trg. Jaz sem zdaj v resnici srečen."
Zatem se jo prebrisani iu slabo oblečen mešetar vrnil na svo-je mesto. — Pri tej priliki sem si mislil: Stare Špekulante morijo in jih pošiljajo v ječe ter izgnanstvo, med tem ko so novi špekulantje pojavljajo v vedno večjem številu. Pa kaj rse to? Rusija jo velika država in ima za vse dosti prostora pod sedanjo boljševiško vlado!"
Konj stopil na žico, ubit.
Terre Haute, Ind., 27. jun. — Gus Andcrson je gonil konja, ki je stopil na golo e-lektrično žico' in bil hipoma usmrčon od električnega toka.
nazaj v barako na svoje mes- j precej drago, sem skušal za
te niso zamogli na noben način med tem časom postala nezvos-uničiti Ce je bil n. pr. danes ta. Bojd a se še za svojo kozo, kak denarni mešetar aretiran,! se je zaljubila v nekega boljše-je drugi dan zavzel njegovo viškega vojaka, ki jo bil zapo mesto kak njegov sorodnik, a-!sljen pri sovjetski vladi Sprva li prijatelj. Boljševiki, ki So sem se zelo čudil, kukajo za-
vprizbrUi revolucijo in ki kiju-j mogla moja žena (meščanka) bujejo vsem vladam ne more- dobiti stanovanje v sovjetski io biti kos mali skupini teli j hiši;, pa neka slika, na njem denarnih mešetarjev.	j mizi mi je vse raZtolmacila.
• Ko som dospel v Moskvo, To me je tako vjezilo, da sem sem imel aamo za nokaj mili- nameraval vprizoriti škandal, ionov sovjetskih rubljev. Ker pa nezvesta žena se je Vsled je življenje za tujca v Moskvi toga še hujše -nad mano masce-
ancmor
AH pridejo vaši rojaki v Ameriko.
Konzul Z. D. sedaj prejema prošnje za potne liste in vizume za letošnjo kvoto. CUNARDOVA plovba je najhitrejša na svetu. Potniki za Cunard ne čakajo na parnik, ker Cunard oddaja vsakih jiar dni.
Cunard Line je odredila vse potrebno v Jugoslaviji, da pomaga potnikom, jim prihrani stroške in gredo direktno na parnik. Ta potsrežba je brezplačna.
Za nadaljna pojasnila vprašajte priagentu. CUNARD, LINE |V 140 N. Dearborn St Chicago, IIL
tega
vala; naznanila me je "čeki",'
\ VESTI IZ JUGOSLAVIJE f
Smrtna nesreča štiriletnega* fu Ribnikarju v Srednji vasi se dečka. V Sv. Križu na §ta-[je dne 28. januarja vršila svat-jerskem je 4-letni edini sinček ba. Te srvatbe sta se udeleži-poses trnka Drofenika pasel ja tudi Peter Rotar in 20-letni mlado junico. Otrok se je ig- Joie Rozman, samski, delavec ral na ta način, da si je vrv, \z Srednje vasi. Ko je prišla »na kateri je držal govedo, ovil med napitnicami vrsta tudi na okoli vratu. Nenadoma je ju- Rotarja, se je vmas oglasil Jo-nica zbezlala in vlekla otroka £e Rozman in izaklical igralcu za seboj. Ko je prihitel oče, na hamoniko, naj zaigra, da je bil deček ves razbit in mr- on piCTH| "^lo". Rotar je t^v-	I zavpil, da hoče mir, Rozmanov
Umrl je v Pragi vseučiliškij oče na je poslal po^ojega sina profesor dr. Artur Skedl, last- j Cirila Rozmana, da bi bdstra-nik graščine Skrije v o v Št. Ru- nil nadležnega brata. Med pertu na Dolenjskem. Nje- tim sta se Jože Rozman in Ro-govo truplo so prepeljali v Št. j tar približala. Vstopi vsi Ci-Rupert in položili v družinsko ril Rozman jo porinil naprej grobnico. N. v m. p.!	j 'Z sobe na dvorišče svojega
— Smrtna kosa. Umrl je v '-brata, potem pa še Rotarja. Kranju ofieijal pokrajinske u- J Kmalu nato pa so Rotarjevi prave Franc Podrekar, bivši poslali po očeta Petra Rotarja, član 44Danice". R. I. P.	da 1(iži njegov, sin v blrži-
Smrtna nesreča pred dolenj-;:ii	«^ev. Pri
slom kolodvorom. Ko je vo- ''^elosenju Vokojmka so zd-
teil 11. junija dopoldne pred 10.4 nn'iuški ^c<lenei ugotovili,
uro gostilničarjev sin Vladko ; ,f R<>tar poleg lahkih pos-
Marenče s konjem po Orlovi u-1 l)(>dh ™dob. lilija., v i-.? • _ • ^____;______ I da mu je bila prerezana tudi
lici, je v istem času privozil z glavnega kolodvora brzovlak. Konj se je splašil in odpel od voza. Voz z nesrečnim deč-
;;lavna žila dovodnica..
Jože Rotar je nuni razpravo priznal, da je Rotarja zabodel,
kom je ostal ravno na prelazu ; ^vovarja pa se s silobranom,
preko tira. Brzovlak je raz- . v i* Rotar že pri mizi sto-
bil voz in nfcmesaril otroka, I zagrabil za namizni nož in
da je bil itakoj mrtev.	| ?e mu približal, a ga je on pre-
Nanadoma je umrl v Celju v-1 j)itel.in■ P«rkrat sunil z nožem. , . .	, ,, ... . . ker je Rotar prvi proti njemu
sled kapi g. Lazar kekic, last- . ' ....... v „
•»	-i	* x i. /.iiviotel kun in.taki noz. Po-
li lk premogomlka v Zrecah.	. /
BU je na potu v Velenje, da]* ****** J* stavi1 ?(>rot,^, se' tam oskrbi opravke pri bolniš-|]mt <lve Slavm vprašanji in siki iblagajni. Pohaja iz kmet- ^ r Prv<> ^ozirom mi uboj, dru-
ske obitelji v Liki. Dovršil -' ' Pa	™ *ll<>	Za"
je nižjo gimnazijo v Senju, po-'	^ švigelj je nasve-
tom pa se je posvetil trgovi- tc/al potnikom naj zanikajo
ni. Pred štirimi leti je kupil' ™ lu.PotrdTf (lru^?Javno rudnik Zreče	v, rasam je. Prvomastnik po-
Dve smrtni obsodbi. Dne ; tnil^ov Kollman je prebral
r • •• • _ i i ___i	Piavdorek porotnikov, katere-
C. jumja je nedela pred man-,1	.	\
v i	i r.i i * i____so iporqtni.ki z i) da m s 3 ne
borsko poroto 52-letna vdova f \ *y A	n s "
.... „ .v . rn i, v	;lasovi potrdili. Rozman ie
Cecilija Banu; iz Trebeza pri ... }	' . , .
t> - . i • • ^ •	< h oibsojen na 2 leti in pol tez-
Brezicah, ki ie s sekiro v spa- . v	1
. i leče nju ubila Ivana Brenceta, pri- ■ ' J
ležnika njene hčerke. Brence je bila obsojena v smrt na ve-salih.
Dne 8. junija je bil obsojen v Mariboru na smrt na vesalih 28-letni samski živinski trgovec iz Imenega Janez Sinkovič, ki je letos v noči 7. maja v go-
— Redka krotkost. Mnogo divjih ptic in živali se sicer privadi človeku in ga sprem lja — 'toda kadar se vrnejo med «voje divje tovariše, le prehitro pozabijo to ter zopet i »od i v ja j o. Posebno naš sivi vran je v tem oziru jako pre-
zdu Poličnik (občina Podčetr- j 3nett>" in uaivihan in Je težko tek) ustrelil Janeza Zakrajska, je priti lovcu opreznemu ptiču kateri je kupil na sejmu v Ro- j d« živega. — Gosp. Hinko Mar-gatcu dve kravi in ju gnal do- j kt'U? železniški čuvaj v Otočah mu. Oropal je Obe kravi in,nu Oorenjskem pa ima lepega 600 din. denarja.	j sivega vrana, ki ga je doma iz-
— Nemške motorne ladje za redil že Pretl 4 l^i. ki pa sedaj Jugoslavijo. Nemčija je na ' P°haja in spi v gozdu med svo-račun reparacij že lani poslala ! iimi divjimi tovariši. Zares v Jugoslavijo 6 motornih ladij i"IeP? gledati, kako se med
po 220—250 ton. Te ladje so sedaj v prometu na Savi in Donavi. Sedaj je na potu v Ju-navi. Sedaj je na potu v Jugoslavijo nadaljnih 10 motornih ladij, katerih del se porabi iza promet z Romunijo po kanalu Bege.
— Silna toča, kakšne ne pomnijo lju<lje že od leta 1873., jc -dnz i{09RA «d Bftunf 'i nije St. Peter pri Novem mestu. Najbolj so prizatlete vasi:
St. Peter, Jevše, Le^-d^a, Ms --kovec in nekatere vasi onstran Krke. Dobre četrt ure .je padala toča, tako da je bilo nasu-
."tliki kričanjem divjih svojih i< varišev, ki ge najbrž boje za svojega tovariša, jia klic Mar kcljnov spusti iz višine lepe vran svojemu vzgojitelju na roko in se mu pusti lepo mirno božati. — In ako Markelj pobo .a tudi svojega psička, ga ne-vošljivi vran jezno ščiplje s kljunom. Na njivi pohaja z Maricljnovimi pri delu in po-1 ira črve. — Proti drugim ljudi m pa je silno oprezen in no ;_,ie v bljžino nikogar drugega — Vojaška žrtev. Zvedli mo za slučaj: 20-letni Av-•;ust Brandšteter, ?in delavskih
te po tleh nad dva cm. Strn staršev iz Ljubljani e, po pokli-je-vsa uničena, trava po travnikih zbita v tla, drevje okleščeno. Hvala Bogu, da je vsaj vinskim goricam prizapešeno. Lahko si je misliti, kaka žalost vlada med ljudmi. Naj bi poslanci po svoji moči storili čimprej vse potrebno v prid prizadetim kmetovalcem! — V okolioi Viukovcev v Slavoniji je toča pobilo dne 4. junija zvečer vse poljske pridelke. Pšenica in celo koruza s,ta popolnoma uničeni. Toča je padala četrt ure suha debela kot orehi.
ljubljanska porota.
cu fotograf in edina nada svojih staršev •za stara leta, se je zadetkom maja zdrav in čil od peljal v Belgrad, da nastopi vojo vojaško službo. Uvrš-in je ibil v 18. pešpolk, II. če-o, I. bat. in nastanjen na Ban-;ici pri pel gradu. Okoli 20. naja je došlo Brandšteterjevi moženi_sestri v Ljubljano eks-prosno pismo, v katerem Avgust naznanja, da je bil koj pr ve dni v vojašnici okraden. V času, ko so odšli rekrati na ve-žbanje, mu jc nekdo vlomil v dobro zaklenjen kovček in mr ukradel 180 Din. gotovine, vse
Krvava svatba. Pri Jože- civilno obleko in sploh vse, kar
^je imel v kovčku. Revež je ostal v tujem kraju brez vinarja, tako da niti ni mogel domov pisati. Moral je pa brezpogojno plačati za pranje perila in prispevati za metle, sveče in kar si morajo vojaki še sami kupov*£i. Da zadosti temu, je fant prodajal svojo itak ne preobilo nienažo! V tem je bil pa že obolel na revmatizmu in malariji. Stradanje jo vlomilo še ostalo fantovo odporno moč in še predno So se njegovi domači prav zavedli, v kakem položaju se nahaja Avgust, je došlo iz Belgrada brzojavno u-radno poročilo, da jo Avgust u-■nrl! To je »bilo 3. junija, rav-uo mesec dni po njegovem odhodu k vojakom.. L?Uiko si je misliti, kaiko strašen udarec je 'o za družino. Z največjimi '.rt vam i je'mati začasa vojne, jco je ostala sama z mnogimi najhnimi otroci, poskrbela, da n ji sin izuči v obrti, v kateri >i lahko kmalu postal samostojen in bil potem ostali družini v oporo. Sedaj je pa na en •mili vse uničeno in nadepolni mladenič ži' 1 rohni v zemlji. •Jotovo je, da smrt ne prizanaša lii^i mladosti, toda tu je jas-
10,	da so zakrivile prezgodnjo ^randštiterjevo smrt slabe ra-mere y vojašnici na Banjici. ?rvič bi se ob rednih razmerah ie smelo' zgoditi, da vojak o-joli na revinatizmu — proti nalariji se je težje zavarovati; iko pa že oboli, potem naj se :oj ob nastopu bolezni odpoš-je na zdravljenje v bolnišnico. — () Avgustu Brandšte-erju, ki je še 24. maja pisal ;taršem pismo, kjer toži, da je jolan, ]>a je sporočil njegov to-ariš, da so ga odnesli v bolni-nico, ko mu že nobena roka ne joga ni rabila! Drugič pa nt vina v vojašnici! Fant gre ia vožbe, a v tem času mu to-ariši, ki ostanejo doma, vlo-iftjo v kovček iu ukradejo vso evno imovino! Potom pa ni :ikogar, ki bi poskrbel, da bi ant dobil sv<4^ stvari nazaj a-i pa primerno odškodnino. To
0	nevzdržne rajzmere. Naj
1	obžalovanja vredni slučaj Vvgusta Brandšteterja vpod->ol merodajne kroge, da nada-jujojo delo za izboljšanje raz-ner v armadi. Tako nepotre->no žrtve morajo popolnoma i-ostati.
PREKMURJE.
Gimnazija v Mur. Soboti.
'rekmurci so začeli ceniti svo-o gimnazijo "Novine" jo i-lenujejo najvažnejšo kultumo »ridobitev prekm. prebivalst.-a po prevratu" ter pozivajo taršč, naj dajo otroke v gim-azijo, ker PrekTmirci nimajo vojih ljudi v učenih stanovih,
2	svojih duhovnikov imajo reinalo. Prej je nekaj prek-tiuroev študiralo, toda njihov tudi j je bilo navadno njihovo aznarodovrtnjle. Ob prevratu
1918. »ta bila razen katoliš-ih duhovni kriv iiarodnega mi-ljenja samo en gimnazij,ski •rofesor in en sodnik. Vsi rugi iaš^lancji so bili niažaro-
11.	To lbo,zdaj drugače. Gi-:i mizi ju v Miir.sk i Soboti ima
je štiri razrecle z nad 100 dija-i, prihodnjo jesen se otvori >eti razred. Vsi ti dijaki se ugajajo v narodnem duhu. Pa klopu letošnjega šolskega leta »pravijo zlet v Maribor, na >ohorje in j druge štajerske raje, da vidijo, kako lepi in •odovitni so Slovenski kraji, očim so mažaroni učili, da so
Sloveniji samo pečine, siro-lašni kraji beračev brez slov-tva.
krobarna v Prekmurju. Na
cleposestvu grofa Laparija v lurski Soboti se misli uetano-iti tovarna za škrob (šterko). rake tovarne ni v Jugoslavi-• mgoče. Radi tega, če inozem-i. Tudi veleposestvo kneza Isterhazija v Dolnji Lendavi ■lisli napraviti veliko tovarno, lakjršne še ni v Sloveniji. -
S^verova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej iiuto kot Življouski Balaum)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 60 ln 85 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.
VV. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik 535 E. Jefferson St.	Joliet, 111.
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu.
Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalo-gi imamo tudi lepe ekvirje.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) Spriportča rojakom v vseh otarskili poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu i o •kolici naznanjava, da sva od ,»rln novo
trgovino z grrocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajoči m blagom. Prodajava bla-?o po najnižjih cenah. Po trežba točna/ Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, El.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, ICnajpovo ječmenovo kavo in irapr.rtArana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za
repo z dvema nožema--------$1.1C
Vsak lahko sam tiska. Priprava za toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in
črnilo --------------------------------$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki..........9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........1.00
Suho grozdje in drugo.
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ------------$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110
funtov ----------------------$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New Vork, N. Y.
Zopet nekaj za vas.
kmms Brn^l
HOFFMANOVO GRENKO VINO.
Posrečilo s« mi jc dobiti zastopstvo za znano izbori.o zdravilno grenko vino — Hoffman's Bitter Wme. ki je nedvomno ono izmed najboljši" toni* gvr>ie vrste v Ameriki, pripravljeno je z čistega rdečega vina in izbranih prebavno-jsdravilmh zeliščuuh sokov, in sicer takih, kakršne rabijo in priporočajo odlično vsi ameriški adravuiki. Hoffmanovo grenko vino krepi ze o-dec. mu pomaga pri prebavi, odpravlja pline odstranjuje nplive slabe m pokvarjene hrane in pijače. To jo velikanske vrednosti v sedanjih vročih dneh ko človeku neprestano preti nevarnost, da si z joiljo ali pijačo pokvari želodec. In s tem. da drži ves prebavni sistem v pravem poslovnem redu. Vam Hoffmanovo grenko vino pomaga boriti se proti brezštevilnim slabostim in boleznim, ki izhajajo iz slabe prebave, in Vas brani pred nervozno-stjo in oslabelostjo. Hoffmanovo g-renko vino pomaga pri povrnitvi apc-tita. zgubljenega vsled prenapornosti. istega vzdržuje in pospešuje. Hoffmanovo grenko vino jo priporočljivo bolnim in zdravim/ Prvim zato. da si vrnejo zdravje, a drugim zato, da si zdravje obdrže in utrdijo. V \ a-šem interesu je toraj, da imate Hoffmanovo grenko vino vedno v Vaši domači lekarni, ter ga zavžijete vsaj po-žirek pred vsakim obedom. Prava vrednost Hoffmanovoga grenkega vina se ve še le potem coniti, ko se ga nekoliko časa
1,1 Hoffmanovo grenko vino so razpošilja v zabojih po- 12 steklenic od 1 pt. 5 oz. Ona jo začasano izredno nizka, namreč *12.0<) za zaboj (12 stoki noic) skupno s prevrni no. Ker jo H(ifmanovo grenko vino zdravilo se lahko prodaja v gro-cerijah, gostilnah in slaščičarnah, se tozadevni rojaki posoboj opozarjajo.
IMPORTIRANO PRISTNO LAŠKO OLJE.
Slovenskim gospodinjam, zlasti onim, ki so me do sedaj vprašale če jim morem poslati pristno importirano. laško (oljčno) olje, naznanjam da jtm sedaj lahko postrežem s tem oljem. Razpošiljam ga v plehnatih kantali, polgalon-skih in eno-galonskih. Cona polgalon-skih kant jc: 1 kanta $4.00, 2 kani i $10.00, 10 kant $19.00. Cena eno-galon-ski kant jo: 1 kanta $4.00, 2 kanti $7.75, 4 kanti $15.00.Prevoznina je v navedenih cenah že vračunjena.. .Pri večjih naroČilih večji popust. Pri naročilih za cel sod ^50 gal.) posebno nizka cena. _ Slovenske gospodinje, nehajte rabiti neokusno koruzno
bombažno in druga olja. Mojo oljo jo čisto oljčno olje od najboljše kakovosti in garatiramo. Posložujete se ga. ako hočete da bodo imele solate in druga jedila res pravi okus!
IMPORTIRANE HARMONIKE.
Prod kratkim som dobil iz Štajerskega večje število harmonik. Večina njih jc bila prodana še predno so dospele. V zalogi imam samo še nekaj trivrstnih. dvakrat uglašenih. A-ko hočete lopo in d^bro harmoniko to vrste po nizki ceni. naročite jo še danes. Dalje je na potu zopet večja zaloga harmonik iz Evrope toda, ker jo zaradi nizko cene in iaborne kakovosti povpraševanje pomoji harmoniki zelo veliko, svetujem harmonikarjem, da si vnaprej zasigurajo svojo harmoniko. Cena harmonik od $50.00 do $65.00. Zakaj bi plačevali več? Pišite po natančnejše informacije.
SLOVENSKE GRAFOFONSKE PLOŠČE.
Največji izberi se Vam nudijo pri meni. Pri.meni delite plošče vseh izdelkov. Ako šo nimate mojega cenika, še danes pišite ponj.
GROZDJE IZ DRŽAVE NEW Y0RK.
Kakor že zadnjih par let, tako bom tudi letos radp<*šiljal New-Yorško grozdje prihodnjo jesen. Ako ste namen jen i kupiti kaj grozdja tedaj ne naročajte prej drugje, da dobite moje cene. Sporočite čim prej, koliko ga bodete ralnli. New Torško grozdje jo nedvomno najboljše za naš okus, isto ni prekislo in ne pre-sladko.
Importirane lončne in porcelanaste pipe se Vam nudijo za nekaj časa po znižani coni in sicor 10% pod navadno stalno ceno Ako še nimate slike in cen. pišato mi zanje.
Importiran hmelj lahko dobite pri meni. kakor tudi najboljši malt. Naročite sorazmerno kombinacijo teh dveh predmetov za $1.00 za poskušnjo, ali več.
Importirani sir iz Jugoslavije: Od sirarne v Bohinju som dobil nekaj sira ter ga razpošiljam po 50c funt.
Zastonj pošljem vsakomur ki naroči od mane vsaj za $l.t)0 e-nega ali drugega blaga, pravi importirani slovenski pipec. Denarne in druge pošiljatve naslovite na
JOS. VOGRIČ.
STATION D, BOX 8, NEW Y0RK CITY.
Zastopnike rabim za posamezne naselbine, oziroma ze cele okraje 111 države. Ako imate resno voljo in pravi smisel za tr govmo, se Vaan nudi najlepša prilika.
4leta v ruskem ujetništva
(Piše Josip Grdina, West
Park, Ohio.) ;
(Nadaijevang.e) Nepričakovana '' španjolka' Moč pelinovca Vendar enkrat! Neverjetna vesela novica, ali konec vojne. Misli o povratku v domovino. Bilo je dne 31. oktobra 1. 1918., ko sem oral na polju za Sucavatko. Kakor je to na Ruskem v onih krajih navada, orjejo že bolj pozno v jeseni za gpomlanlaiisko setev, tako sem tudi jaz isti dan oral njivo z dvema paroma volov vpreže-nim v plug. Za poganjati voli sem imel trinajstletnega dečka Andrjuška, sam pa sem držal za plug. Vreme je bilo pusto oblačno, vendar še brez snega. 2e zjutraj ko sem pričel z delom sem čutil neko utrujenost iu glavobol, potem pa čedalje bolj; tudi noge so postajale u-trujene, da sem le s težavo hodil za plugom. Sprva sem mislil da se mi vrne na bolje in nisem smatral stvari za resno Ko gva opoldne z Andrjuško odpregla voli ter jim položila klaje, sem vsled utrujenosti legel na tla da se malo odpo-' čijom; pri tem "sem se tudi dobro zavil v kožuh. Seveda bi po običajni ruski navadi mora kuhati obed, pa ga nisem mo gel, zato je Andrjuška opravi vse namelsto mene ter napoji voli da jih razpreževa; toda jaz nisem mogel več vstati; tudi jedel nisem, ko mi je Andr juška panujad obed, naj se po-krepčam; toda jed mi ni diša la več; glava me je vedno bolj bolela, roke so se mi pa tresle da nisem imel nobene moči več. Andrjuška, uvidevši da mi je slabo me je pričel spra sevati, kaj mi je; ko je pa spoznal, da sem zelo slab je naglo stekel domov povedat gospodarju Peter Mihajloviču Naravno, da me je pritem zelo skrbelo, kaj bo z maito, ker sem tako slab?
Ni trajalo posefono dolgo,kg se pripeljeta Andrjuška iu pa mladi gospodar Andrej, ki je bil za nelkaj časa prost vojašči ne. Andrej me je najprvo vp rašal, kaj me boli in če sem ze lo bolan. Ko je uvklel da sem v resnici zelo slab, mi je takoj rekel, naj grem na voz, da se domov peljem. Seveda mi je moral pri temi on pomagati, da sem se skobacal na voz; zatem me je zavil v kožuh in plašče katere je nalašč zato s sabo pripeljal da se ne prehladim Ko je bilo vse v redu, je naglo pognal konfja proti domu. Do ma me je že pričakoval na dvo rišču stari gospodar Peter ter mi velel, da naj grem talkoj v hišo na peč na ležišče, katero so mi pripravile ženske.
Bil je pu to že skrajni čas kajti zelo sem že oslabel in prsilli me je neznansko bolelo Domače ženske so vedno silile v me kaj bom jedel, toda vsa ponujena mi jedila sem zavrnil, ker mi ni šla nobena stvar v slast; moje stanje se je vet no slabšalo, talko da sem že mislil, da bom umrl; te"sno mi je postalo pri srcu ko sem po mislil, da bom moral umreti na tujem; tistikrat je tudi onih krajih vladala morilna španska influenca, za katero je došti ljudi umrlo; vedno je kateri povedal, da je ta, ali oni umrl, in to me je še bolj plaši lo. Žalostno sem gledal proti oknu na zahajaj K e solnce, ki sije nad mojo domovino (Slovenijo) tam daleč na zahodu, kjer žiivi moj narod. Tužno mi je postalo pri misli, da bom morda pokopan ca vaškem pokopališču v Rtfsiji, kjer se mi je zdelo vse tako pusto in dolgočasno; toda moral sem se v-dati usodi, naj se zgodi kar hoče; le na Boga sem še stavil vse upanje, da morda o-zdravim. Pri tem sem vedno
nMill, kaka zdravila bi mi pomagala, toda ondi niso ime-i povsod hišnih, ali domačih
:dravil na razpolago. Končno
10	mi šine v glavo, da je pelin elo zdravilna rastlina; prosil -em gospodinjo, da mi ga je skuhala oel pisker,ter sem ga potem pil. Ko je v piskru te ?ronike tekočifne zmanjkalo, mi je skuhala drugega; tako *em skozi deset dna vžival sa-mo pelin in malo svežega mleka. ,
\ i
Na nesrečo je med tem ča-*em . zfbolela še mlada gospodinja Pelagija, končno pa ie stari gospodar Peter, katerega je mrzlica tresla, da n'. imel nikoli zadosti odeje na sebi; toda je vendar kmalu okreval. Tudi stara gospo-linja je morala par dni ostat' / postelji, med tem časom j® "se delo pri hiši opravljal mla-
11	gospodar Andrej. Mučne in dolge so bile noč
ie ure v tej bolezni; vse nade,. la še kdaj pridem na Sloven ko, so me zapustile.
Nekega dne sredi meseca lovembra 1918 pribiti naš An-Irej veserv hišo; bil je v me? n; s siibo je prinesel časopis n nek rumen papir, ter obrn jen proti meni zakliče: "Josip, vesela novica! Kar ozdravil >oš, ko jo zveš! "Med tem ni Andrej moli iste papirje, taj berem. 1 Kaj pa je tako veseh»ga?" ja vprašam.
"VOJSKE JE KONEC'f, ni veli veselo." Nemčija je >oražena, ker so Amerikanci zvojevali zmago. Prokleti. \emcc, prav je, da je tepen!' Tako mi je pripovedoval An-Irej, ter mi velel, da naj be-em, pristavši:
"Zdaj pa le ozdravi, da bos' el lahko domov; še jaz se veselim s teboj!"
Res, Andrej Mihajlovič ji? lil blagki duša, kakor tudi njegov oče Peter.
Z največjim razočaranjem n veseljem sem pričel Citati irzojavko na rumenem papirju, potem pa časopis ""Glos (Glas) Hopra", katerega so zdajali donski kozaki za hap-jorsko okrožje. Tu sem či-al, kaj je napravila Bolgarija n Turčija, ter ela se je vojaštvo Avstro-Ogrske uprlo in da je Nemčiija strahovito poraženi. Zmago so izvojevali A-nerikanci, ki so prišli na po-noč Angležem in Francozom. ?ital sem dalje, da tudi maka-

•onarski Italijan koraka V Vs tri j o in tudi onih 14 Wil-;onovih točk (na papirju) je bilo objavljenih kjer se je ned njimi glasila točka: Svoboda in SamoodloKevanje narodov Avstro-Ogrske.
"Lepa ideja, ako ba res taco",* sem si mfelil. Nepopis-10 'sem bil vesel te novice; le tekaj mi je grenilo to moje nepričakovano veselje, to je bila moja bolezen, španska in fluenca. Bog ve, kolikrat sem prečital to veselo novico, \n kar vrjeti nisem mogel, da je res vojske konec. Naš vrli Andrej me je pa tolažil:
Blagor se ti, 'ko ozdraviš poj-leš domov, kjer vlada mir; pri nafe v Rusiji pa kaže Ved no hujše. Srečen si, ker si boš mogel kmalu domov umakniti, nas tukaj pa še čaka veliko gorje. Andrej je imel v tem oziru prav, kajti videl ji že vnaprej revščino in poman-kanje ki jih bo zadelo; sa; drugega tudi ni bilo prrčako vati v takih okoliščinah,, kakor sem jih zadnjič opisal. Ru si, ki so prej stavili vse upanje v Veliko jRuSijo, so se zelo varali. Prej $o povdarjali da je ni boljše države,, kot ji ujih, da v nji nikdar kruha ni zmanjka in da Rusija celo šc druge države z živežem zakla da; da je življenje v Rusiji -najlepše, itd. Toda ti Rusii so zdaj blagrovali nas, vojno) Ifov.
vjete Avstrijce, sebe pa so
smatrali za "nesčastne" (nesrečne), ter so z bolestnimi v-adihi toži-li, kani je zašla njih matuška Rusija! Pri tem so se čule govorice: "Izdani in irodani smo, ter izročeni v roke brezvestnežev!" — Niso se motili.
V resnici, da so se mi smilili Rusi pri tej tožbi, kajti videl sem vse dlelo, kako se jih je vleklo za nos, ker sO verje-i rdeiim oznaujevalcem svobode; med tem sem pa komaj aakal, da ozdravim. Prav zaupno in goreče sem prosil Boga, naj mi podeli zopet z-Iravje, da še enkrat dočakam mi srečni trenotek, ko bom Jal slovo Rusiji ter se vrnil domov.
No, in hvala kogu, bolezen ;e mi je obrnila na boljše; prijel sem polagoma okrevati, ta sem meseca decembra že do :ela ozdravel. Zdaj pa nisem nrslil drugega kot to, kako iti lomov. Dokler sem mislil •javendan ter pri tem nisem pošteval težav, ki me čakajo ia potovanju, bilo mi je res lekaj lahko misliti na to; ko e je pa približal ča's, da -sem iričel resno misliti na povra-ek iz Rusije, tedaj mi je bilo ja tefeko storiti ta odločilni corak. Hrepenel sem nd3 in lan domov in najrajši bi bi car zbežal iz krvave dežele, amo da se rešim. Toela, kačo to izvršiti zdaj v mrzli zimi, cer nisem imel prepotrebne >bleke; vse kar sem imel na ebi, bilo je gospodarjevo, svo-e stvari sem že davno potr jal. Tudi denantih sredstev m >ilo; imel sem tedaj pač okrog .'00 ru-bljev. Večjo svoto mi je potelal moj stric Anton Gr-lina iz Clevelanda, Ohio in m oče od doma, ne&aj rubl }ev sem i mel pa t rilo prislu :enih; toela, kaj je bila ta svo-ica za tako potovanje po ve iki Rusiji? Kot kaplja v mo je. V par dneh mi že lahko lenarja zmanjka, kaj pa po lem? Kje bom dobil živež ii -uzoa osujp	ui0l{ uio
o? Poleg tega mi je pa še pre ila nevaniOst na potovanju cajti oel Vselil strani se jc dišalo o krvavih bojih in pu it ili, ker so streljali na vlake n uničevali železnice, da ni nogel sovražuik dalje prodi •ati. to so velike ovire; v akem položaju se mi je zde lovratek v elomoVno narav-lost nemogoč.Tej misli pa se :e pridružila še druga naspro na misel. Ako tukaj na Ru cem še dlje časa Čakam, lah co dočakam težke dneve gorja n bede, ki je bila neizogibna Morda me čaka tukaj še smrt "sled gladu, sem si predstav ja? Upati in čakati v Rusi j 'ia boljše čase, je bilo narav lost bedasto, ker so že sami iu^i obupa'vali nad nesrečno vojo domovino. Končno sem • e vseeno odločil: Domov grem iaj velja kar hoče, kljub temu la sem že v duhu videl pred •eboj veliiko truda in hudega, ci me je čakalo. Končno me je goreče hrepenenje po domovi-ii iu bojazen pred težkimi elne-•i v Rusiji navdajalo s pogu-nom, da izvršim svoj najčrt. vako sem ta 'svoj načrt skušal zvesti, bom poročal v prihodnji številki tega lfeta.
DRUGI IZKAZ DARO VALCEV.
za nove zvonove na Buhoru pri Metliki.
Gerarchia Cattolica, papeš-5ci letopis zd 1. 1923. je pravkar izšel. Glasom podatkov r letopisu šteje katoliška cer-cev tačas 14 patrijarhov, 216 ladškofij, 927 škofij, 609 tit, jodežev in 27 opatij. Pod Pisem XI. se je ustanovilo 10 lovili škofij, 3 apost. delegaci-:e, 15 .apost. vikariatov, 9 a-)oat. prefektur in 1 opatija. f. Tm rl i so • 1«?»* i K kan lin al i; ^p^tf friarha, 54 hacfe^ofoiv lh sko-
Kolekta v Jolietu, 111. $5.00 je daroval J. Horvat. Po $2.00 sa darovali: John Pe-trio st., Josip Gregorčič, John Košir, Anton Suklje, Anton Muhič, John Kramarič, Jack Konte, Marko Plut, John Kambič. John Petric ml., Neimenovan, Katarina Petric, John Geraich, Josip Z. Stasko. — $1.50 je daroval J. Slo-gar. —
Po $1.00 sq darovali: John Kapele, Anton Gornik, Bara Golobi?, Neža Suklje, Jos. Stukel, Martin Pir, M. Jakša, Rer. Orna-hen, M. Ivec, John Papič, Mary Blažič, Jos. Zelko, Nick Vranicar, Anton Žagar, John Zelko, M. Zma-jič, M. Govednik, Jack Blut, John Žlogar, John Požek, M. Babič, Frances Cinderle, Pet. Jurišič, John Težak, Marko Sloibodnik, Jos. Bučar, John Kambič, Anton Govednik, Joe Jurjevič. Joe Panian. Jos. Videtie, John Jelenic, There->a Jelenič, Katy Jelenič, Peter Plut.
Po 50c. so darovali: M. Ukovič, ^na Kolenc, Jo'ui Skrinar, Ivana Mosta, M. Pezdirc, Fr. Terlep, Mr. javrich , John Markovič, Math Cral, Jack Terlep, A. Smrekar- M. Papeš, A. Plevnik, Fr. Repož, M. Vardjan, dva ne imenovana, frances Legaai. John Kuzraa, Jer-lej Muhič, A Lile^k, Apmes Mal-larič, Jos. Stimc, Mary Papeš, Fi ip Hihler Frances Murn, Ana Božič, Andrej Holman. Marg. Go-ob, A. K. Sehan, Fr. Videč, Jos. )guliu, Math Kunetič, Ther. Ho ujec, Mary Dragovan, John Pez-iirc, John Možina. Ant. Planine. Leo Flander, Math Zavoda, Jer-lej Pire, Marv Bostjančič, Fr. Terlep, Ant. Kramarič, John Ko-•e. Jos. Meznarič, Math Kraševec, John Kambič, Jos. Zaletel, Ag-ics Strniša, Jos. Vlašič, Fr. Ra-nuta, Nick Zugel. Marv Benedik iu'ka Benedik. Math Perše, Ant Pire, Steve Kočevar, Geo. Loparc Bara Zelko. Mary Grhec, Ant Stranc, Jos. Lenck, Fr. Kočevar Tos. Horvat. Marv Hudolin. Mar Jovednik, Katy Klemenčič. Jos Klemenčič, Fr. Kuretič, Dane tat kovic, John Sterle, Fr. Rigler, Jakob Zalar.
Po 25c. so darovali: Mary Ver-rov Ig. Breagar, Mary Molek, Jo-m Gabri jan, Fr. Kerc, Joha Žaleči, John Kolenc, Ant. Juršinič, \Iary Hočevar. Fr. Kogel. Ana Uobučar, Fr. Rifel, Fr. Matkovič. Jakob Gombač. Pet Vidmar, Mike Smrekar, Jos. Gregorčič, U. Janzekovič, Ana Gril, Steve vlarolt, Leo Jerman. Mary Skri-lar, Joe Stefanic^, Jos. Juršinich, Vnton Košičck, Pet. Nemčevič. .renni Meglen, Steve Kozlica, Jos. <us, Ana Agnicli. Jos. Tczak, Fr. >apes, Ana Murn, Jos. Vols, dva '©imenovana, Mariv Matez, Marin Plut. Jos. Golob, Josefine Martinčič, Math Tomšič, Fr. Ver-čaj, Al. Marine.* Jos. Rogina, Ur-iula Konte, Andro Stirn. Mr. Šc-ina. Fr. Sustersič, Mary Bradcs-ca. Math Benedik, Greg^>r Papeš, <>. Kof. Helena i^raj, Fr. Horvat, Math Verbiščar. Nick Zugel, Fr. Petan, Leo Vesel, Frances Pakiš *ara Agnič. Fr. Gale, John Ko-■elc. John Stukel, John Fido, Math Ramuta, Ana Musich, Marin Dechman, Rosie Muhič, Jos. ^raj. Jos. Horvat, Marv Terlep. M. Schweigjer, Pet. Skroko, Nick labich, Karol Kompare, Rud. Ruleto, Ant. IvankoVič, Jos. Slak, lohn Slak, Milan Ratkovič, Angela Gudal, Jcis. Blatnik, John Su-kle.
Po 40c.: John Starašinič in Tohn Sterl. Po 30c.: Dor. Che-puran in Barbara Starašinič, — Po 15c.: Marko Mejaški in Nick Rezek. — J. L. daroval lOc.
Prvi in drugi izkaz znaša skupaj $300.05 (Tristo dolorjev 5 centov).
Dragi mi rojaki darovalci sirom Amerike! Ob zaključku pobiranja denarja, ozir. doneskov za nove zvonove na Suhoru pri Metliki tem potom izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha.
Lepa hvala vsem darovalcem in darovalkam za njih dar. Lepa 11 vala Mrs. Martin Težak in Mrs. Joe Plut iz Crested Butte, Colo. m njih trud in požrtvovalnost pri nabiranju doneskov. Bog Vam povrni!
Lepa hvala Mr. Johnu Težak
iz Chisholma, Minn. za izredno pomoč pri nabiranju doneskov.
Posetbno lepo se zahvaljujem Mr. Martmu Pečavar, ki je kot pooblaščenec nabiral milodare in bil mi kakor desna roka. Hvala mu za njegovo delo, trud in požrtvovalnost !
Še enkrat lepa hvala vsem, ki si količkaj pripomogli ter me podpirali pri tej kolekti.
ste dffovali za plemeniti namen in ste s tem pofcaaati, da vam bije še srce za svojce v rojstni domovini. Vem, da »te težko darovali žulje svojih rok, toda posodili ste Vsegamogočnemu in On Vam bo povrnil z obrestmi, s srečo zdravjem in blagostanje. Torej še enkra: Bog plačaj!
Zvonovi so že naročeni in peli bedo že v začetku avgusta t. 1. Ves nabrani denar sem poslal na pristojno mesto.
Z rodoljubnimi pozdravi, Vaš rojak
John Petnic, kolektor. Joliet. 111., dne 29. junija 1923.
(Advertisement.)
ČLANEK XIX.
Otrok naj se giba.
Malo detese vežba nezavestno, ko brca z rokama in nogama ko odpira in zapira rokii in se steza ter zvija
Številne zakrivljene ali šabljaste noge »o posledica želje starsev, da b idete hodHo, predno je za telesno spo#obp.o	c
Otroški voziček mora imeti štiri r kolesa dobro vamete ter streho, ki ' bo zadrževala preostro luč in veter. Prostoren "mora biti ter imeti dosti prostora za odejo kaj-ti posebno v mrzlem vremenu je glavna stvar, da je dete zavarovano pred učinkovanjem elementov. Vozički katere je mogoče skupaj spraviti so zelo udobni, posebno če hočemo prevesti otroka n« kratke raizdalje. Otroka pa nt smete niiodar pustiti v takih vozičkih dalj časa, ker so pogosto trdi iil neudobni.
Kot že omejneno, ne morejo matere pogosto dojiti svojih otrok ter jim morijo vsled tega nuditi kako drugo • hrano. Dobro, Ssto sveže kravje mleko primerno zmešano z gotovo v množino najfinejšega sladkorja in s' primerno množino vode nudi to nadomestilo za materinsko mleko. Naj-finješo mešanico .izbranega mleka in i najboljšega sla<lkorja dobite lahko pod imenom Bordenovo Eagle Brand Mleko. Že tri generacije so se ame-rSke matere zanašale na to sijajno mleko. Prehranjajte svoje otroke soglasno z navodHi, kajti mleko je najbližje nadomsetilo materinskega mleka.
Bordenovo Eagle Mleko prehranja danes števihie otroke kojih stariši so bili vzrejeni z Eagle Mlekom in kojih stra rstariši krog leta 1890 in 1870 so bili istotako prehranjeni s tem mlekom. Če pomislite, da so Bortje-' novo Mleflco rabile tri generacije in , da se ga poslužuje stalno več in več ljudi, mora biti v tem gotovo vzrok. Ta vzrok pa je, da se je izkazalo to mleko zadovoljivo »n varno za tako dolgo dobo in da mu ljudje zatnpajo.
Prav nič ne pride v poštev, kam greste po vsej tej državi in Kanadi. Vedno boste dobili isto Bordenovo teagle Mleko sveže in popolno v skoraj vsaki prodajalni. V vsakem oziru
vsako mišiico v svojem malem telesu. Celo jok jc neke vrste vežbanje. Ra- je to varno mleko, da se vzreja ž
ditega tudi praviimo, da ni dete nor makio, ki nikdar ne joče.
Tekom dne ko je dete prebujeno, se neprestano giblje. Važno je paziti na to, da nima težke obleke, ker bi bilo sicer ovirano v svojih kretnah. Tudi ga ne smete privezati za predolgo časa v visokem stolišču ali pa na rjuhe tako, da s ene bo mogel ob-bračati in zvijati svojih udov.
Stoliček na kolesih je izvrstno s-redstvo, ki dovoljuje detetu vežban-je na povsem varen način. Taki sto-lifeki so naprodaj v različnih oblikih. Stoički, ki nafj bi naučili dete hoditi, niša priporočljivi kajti nikdar ae s-nicmo siliti otroka k hoji.
njim otroke če ni na razpolago materinskega mleka.
če hočete vzgojiti svoje otroke * močne in zdrave moške ter ženske,je skrajne važnosti njih hrana prva leta življenja. Raditega so >judje že davno prenehali s poskusi. Pametni ljudje, so ne izpostavljajo nobenemu slc-čaju. Če ni materinskega mleka, se ne vzemirjajte vsledte^a pač pa pričnite takoj dajati BBordcnovo Eagle Mleko. Okoristite se z izkušnjami tako številnih milijonov otrok tekom preteklih treh generacij.
Prečitajte ta članek vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo I uporabo.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno 6tvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
nU m.	, ^r	-, - „„
fa. faranov in vseh Sunorčanov. Naj - vsem ljubi Bog povrne ker
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na_ to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudiipo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne škrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
>
Ustanovljena L 1891. članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, pred-SCdnHcj.P.- F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajn.k; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
i_PODPIRAJTE DOMAČA PODJETJA
IN TRGOVCIH!
SVOJI K SVOJIM
OTOK ZAKLADOV
An* leiko spisal R- L. Staran »on. Poslovenil J. M,
(Nadaljevanje.) In sedaj mi je šinila v glavo prva onih norih mislij, ki so toliko pripomogle v našo rešitev. Ker jepustil Silver šest mož na ladi, je bilo jasno, da naša stranka na mogla ladje v-zeti in braniti; in ker jih je ostalo samo šest, jo bilo ravno tako jasno, da kabinska stranka v trenutku ni potrebovala mofje pomoči. Kakor bi trenil, sem zdrknil z ladje, stopil v sprednji del najbližjega čolna in skoro v istem trenutku so odrinili.	,
Nikdo me ni opazil, samo prvi veslač je rekel: ."Ali si ti, Jakec? Drži glavo dol!" Silver pa je iz drugega čolna pozorno gledat semkaj in v-prašal, ako nisem jaz,tukaj; in od tega trenutka dalje sem se kesal za to, kar sem storil.
Mornarji so veslali kot za stavo proti suhemu; in čoln, v katerem sem bil, je bil prvi in ker je bil tudi lažji in imel več veslače v, je pustil drugega daleč za seboj; kakor hitro je prišel do suhega, sem pograbil vejo in skočil iz čolna ter planil y najbližjo goščo, ko je bil Silver z ostalimi še kakih sto k (.rakov -zadaj.
"Jakec! Jakec!" sem ga Slišal klicati.
Lahko si mislite, da se nisem zmenil za to, temveč sem tekel-naravnost za svojim nosom, d6kler nisem omagal.
XIV. POGLAVJE.
Prvi udarec.
Tako sem bil vesel, da sem utekel Dolgemu Johnu, da sem se začel smejati, ozirati se o-koli sebe in zanimati so za čudno deželo, v kateri se mse nahajal.
Prekoračil sem močvirnati kos zemlje, ki jo bil poln vrb, ločja in čudnih tujih močvirskih d rt ves, in dospel sem na rob odprtega dela valovite in peščene pokrajine, ki jo bil o-krog eno milje dolg; tu je raslo nekoliko smrek in veliko krivih dreves, ki so bili podobni hrastu, samo da so imeli listje bledo kot vrba. Na drugi strani tega odprtega kraja se je vzdigovala ena izmed gora z dvema čud in ima skalovitima vrhuncema, ki sta se živo svetila v solncU.
Prvikrat sem sedaj okusil vest lje raziskovanja. Otrok ni bil obljuden; svoje tovariše sem pustil daleč za seboj in pred menoj so cvetele rastlien, ki jih nisem poznal; tuintam sem videl kače 'in razen živali in ptic ni bilo nič drugega živega. Naletel sem na kačo, ki je vzdignila glavo in siknila proti meni in to sikanje je.bilo podobno brenčanju vrtavke. Tedaj si nisem mislil, da je bil'to smrten sovražnik in da je bil njen glas znano klopo tanje.
Nato sem dospel v veliko dreves — ki so bila živi ali vedno zeleni hrasti, kakor sem čul pozneje •— in so rasla doli po pesku kot robidovje ter imela čudno zvite veje in .tako gosto listje kakor treha. Goščava je segala od vrha enega peščenih gričev in se razširjala do roba širokega in s tr-tu je tekel najbližji izmed malih potokov proti sidrišču. Močvirje se je vmočnem soln-čem svitu kar kadilo in obrisi Daljnogleda so migljali skozi njegovo soparo.
Kar naenkrat pa je nekaj Oživelo meti robidovjem; divja raca je izletela in je sledila druga in še tretja, in kmalu je nad celim močvirjem visel cel oblak ptic, ki so kričale in krožilo po zraku. Takoj mi je prišlo na misel, da se mora nekdo izmed mojih .tovari-
FARME NA PRODAJ
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine. TIOGA—GORM AN-VVIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin, štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini Wiscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN,	FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, TIOGA, W1S.	CHICAGO, ILL.
Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejemamo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. JULIJEM na "special interest accountM
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri n as, kjer so varni in Vam nosijo
4% na leto. FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. V
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
30-letni jubilej krone. Meseca maja 1893. leta je dunajski uradni ist objavil zakone, s katerimi se je prejšnja avs-tro-ogrska goklinarska veljava nadomestila s kronsko veljavo. Najmanjša denar edi-nica je bil vinar, ki se je tedaj dobilo zanj, kakor je izračunal neki dunajski trgovec: G zrn črnega popra, 13 komadov dišavnih klinčkov, 3 kose ci-metove skorje, 28 komadov ži-gic, ofsminko litra kisa, 1 do 2 kocki sladkorja, 30 gramov soli, 1 šivanko, 3 bucike, 1 gumb za srajce. Tudi na sadnem in zelenjavnem trgu se je; dobilo 7^1 1 vinar več, nego danes za krono.
Established 1857
KUPOVANJE S TUJO VALUTO
ili vedno lahka stvar. V resnici se le tedaj lahko zanesete na tako kupčijo, če poslujete s kako splošno znano banko.
Naša banka je najstarejša in največja banka v Jolietu; posluje že šestin-šestdeset let. V tem čusu je naredila poslovanjske zveze z vsemi deli sve-
če torej pošljete denar v staro domovino skozi našo banko, ste lahko uverjeni, da boste dobili najnižje cene.
PRIDITE K NAM IN PREPRIČAJTE SE 0 TEM KO BOSTE PRIHODNJIČ DENAR POŠILJALI V STARO DOMOVINO.
Skupno premoženje naše banke znaša nad $13.000,000.00
Zvonove zahtevajo nazaj.
Katoličani Češko-slovaške republike so sklenili pričeti a-kcijo, da jim vrne avstrijska vlada zvonove, katere so med vojsko odpeljali s Češkega in so do danes ostali nepoškodovani.