NAJBOLJŠI ČASOPIS A N n a j j c\ \S N A J Č A NAJCA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXIII, januar 2013, št. 1, 2 Dragi najčani! Ravnateljičin kotiček Na prvem sestanku novinarske ekipe se mi je na obrazu izrisal nasmešek. Novih novinarjev, predvsem iz 6. razreda, se je v šolski čitalnici kar gnetlo. Poleg tega so bili kot novinci sprva vsi navdušeni in so se pridno javljali na dolžnost. Slišati je bilo le: »To bom jaz naredil.« Res lepo, sem si vesela mislila. Če bo toliko novinarjev ostalo, se mi ni treba bati za Najčo. Ugibajte, kaj se je potem pripetilo. Že po enem mesecu se je večina novih »novinarjev« premislila in nehala obiskovati krožek ter s tem tudi pisati za Najčo. Vseeno nam je uspelo dokončati delo in Najča je spet pred vami. Pisali bomo o obdobju, v katerega nekateri še vstopate, drugi pa ste z njim že dobri znanci. V tokratni Najči boste brali o ODRAŠČANJU. O obdobju, ko nismo več otroci, odrasli pa tudi ne. O obdobju močnih čustev. Odgovorili vam bomo na vsa vprašanja, ki ste si jih v zvezi s tem obdobjem postavljali, povedali vam bomo, kako so odraščali nekoč — kako so se spremenile tegobe najstnikov, v intervjujih vam bomo predstavili Marka Juhanta, strokovnjaka za vzgojo, učence naše šole, ki niso oz. ne odraščajo v enakih pogojih kot mi, bivšega grmčana - režiserja Klemna Dvornika. Nekateri učitelji so nam v anketi zaupali vse o svoji prvi ljubezni, spet drugi so nam pravili, kako so odraščali sami. Brali boste tudi o primerni prehrani v času odraščanja, reševali kviz, si pomagali z nasveti o odraščanju, izvedeli, kakšno glasbo radi poslušajo vaši sošolci in sošolke, se nasmejali ob vicih ... Seveda smo ovekovečili tudi dogodke, ki so za nas in našo šolo pomembni. Prispevke smo opremili s kakovostnim slikovnim gradivom, risbami in kakšno duhovito izjavo. Užitek pri branju vam želim! / I ' Ema \ t? .7. JTannrvk, Odraslost ne pride sama po sebi, pot odraščanja je dolga in vse prej kot lahka. In čeprav mladi pogosto slišite, kako morate uživati, ker je to najlepša obdobje vašega življenja, sama še vem, kako je v tem času večkrat težko. Danes so mediji pričakovanja po popolnosti pripeljali do točke, ki marsikateremu mlademu greni obdobje, ki bi lahko bilo lepo, pa ni. Od vsepovsod vas bombardirajo z nasveti, kako ste lahko lepi, neponovljivi, kaj vse morate jesti, obleči, dati vase in nase, da boste popolni, takšni, kot so dekleta in fantje na do popolnosti »obdelanih« fotografijah. Vi pa imate tu in tam kakšen mozoljček, kakšen kilogram premalo ali preveč, premalo oblin in mišic, ste preveliki ali premajhni... Vsi, ki so uspešni, pa so popolni in tako lepi. In namesto da bi uživali v TEKMOVANJA IZ ZNANJA BIOLOGIJA Šolskega tekmovanja iz biologije se je udeležilo 19 učencev in učenk 8. in 9. razreda. Pet udeležencev je prejelo bronasto priznanje. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Stični 30. 11. 2012, je Ema Koncilija osvojila ZLATO PROTEUSOVO PRIZNANJE, Tina Klobučar pa SREBRNO. Obe sta učenki 9. b razreda. svojem telesu, vidite napake, ki jih sploh ni. Zato vam svetujem, da se čim manj obremenjujete s temi stvarmi, si poiščete pametnega prijatelja in z njim pokramljate o vsem, kar vas bega. Seveda pa je odraščanje težko tudi zato, ker imate v teh letih premalo potrpljenja in smo vam odrasli s svojimi stalnimi nasveti velikokrat vse drugo kot v pomoč. A vseeno — vedite, da vam želimo le dobro, in verjemite, da to, da imamo izkušnje in smo vaše obdobje odraščanja že prerasli, nekaj šteje in našim nasvetom lahko verjamete. Delajte, naučite se ob delu uživati ter se zavedajte, da postavljate temelj svoji prihodnji življenjski poti. SLADKORNA BOLEZEN Šolskega tekmovanja iz sladkorne bolezni se je udeležilo 21 učencev in učenk, 18 pa jih je osvojilo bronasto priznanje. Državnega tekmovanja v Litiji so se udeležile tri učenke. Laura Medle je osvojila ZLATO PRIZNANJE, Tara Pleško in Tara Po-lovič pa SREBRNO PRIZNANJE. ZGODOVINA Šolskega tekmovanja se je udeležilo 24 učencev, od tega jih je 8 prejelo bronasto priznanje. Na področno tekmovanje so se uvrstili Matej Brudar, Aleša Blažič, Luka Kese-rič, Ema Koncilija, Peter Majcen in Jakob Hofferle. Področno tekmovanje bo potekalo 5. 2. 2013 v Trebnjem. SLOVENŠČINA Bronasto Cankarjevo priznanje so osvojili 4 učenci iz 6. r., 2 iz 7. r., 1 iz 8. r. ter 4 iz 9. r. Na področno tekmovanje, ki bo konec januarja, pa so se uvrstili Ajda Blatnik iz 8. b ter Andraž Prus in Peter Majcen iz 9. b. RAZVEDRILNA MATEMATIKA V soboto, 27. oktobra 2012, je na OŠ Otočec potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Z naše šole je tekmovalo devet tekmovalcev. Vsi so zelo dobro tekmovali. ZLATO PRIZNANJE in 3. nagrado iz RAZVEDRILNE MATEMATIKE je osvojila Anja Mitrovič. SREBRNO PRIZNANJE iz RAZVEDRILNE MATEMATIKE so osvojili: Sinja Mežnar, Anja Urbas, Eva Brudar, Jakob HofFer-le, Peter Majcen, Aljaž Gorjanec, Luka Keserič in Jon Škerlj. LOGIKA Dne 20. 10. 2012 je na Osnovni šoli Dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu potekalo državno tekmovanje iz logike. Nanj se je uvrstil učenec 8. c razreda, Jakob Hofferle. S 37. mestom v državi je osvojil ZLATO PRIZNANJE. Dober rezultat sta osvojila tudi učenca 9. b razreda, Peter Majcen in Tara Pleško. V hudi konkurenci sta osvojila SREBRNI PRIZNANJI. Petru je do zlatega priznanja zmanjkala le točka in pol. ANGLEŠČINA Na šolskem tekmovanju iz angleščine, ki je bilo 2. 10. 2012, je tekmovalo 18 učencev. Dva sta dobila bronasto priznanje, dva pa sta se uvrstila na državno, ki je bilo 19. 11. 2012. SREBRNO PRIZNANJE je osvojila Alja Štrbenc iz 8. c, ZLATO PRIZNANJE pa Blaž Vovko Bučar iz 8. a. Čestitamo vsem tekmovalcem! Tara Pleško, 9. b ODRAŠČANJE SKOZI CAS »Catharinin (Katarinin) oče je bil mestni pek v srednjeveškem Piranu. Skupaj z bratom Dominikom sta mu pogosto pomagala v pekarni. Njen bratje očetu pomagal pri peki kruha, Katarina pa je ponoči skupaj z mamo pometla in pospravila delovne prostore. Cez dan je z mamo pazila na mlajšega bratca Petra. Le opoldne je vsak dan skuhala kosilo. Takrat je bila stara 10 let. Ko je Katarina dopolnila 13 let, ji je oče našel primernega snubca. Slo je za njegovega prijatelja Janeza, ki je štel nekaj let manj od očeta. Katarina ni oporekala, saj bi jo oče razdedinil in ji odvzel doto, če bi zavrnila poroko, za katero seje oče že dogovoril.«. Zakaj vam to pripovedujem? Večina se vas ne zaveda, kako se je odraščanje včasih razlikovalo od odraščanja danes. Mogoče se vam zdi, da vam starši veliko stvari ne dovolijo, npr. hoditi ven zvečer ipd. Zdi se vam, da so zato vaši starši grozni, drugim pa njihovi starši vse pustijo. Zanima me, kako bi reagirali, če bi se čas zavrtel nazaj in bi pristali v srednjem veku, ko starši otrokom niso dovolili niti polovice tega, kar nam dovolijo današnji starši. Prispevek na temo odraščanja skozi čas sem se odločila napisati prav zato, da bi vas prepričala, da danes starši otroke jemljejo čisto drugače kot včasih, in da bi spoznali, da imamo najstniki danes čisto drugačne probleme. ČAS STARIH GRKOV Starogrški dečki so do 6. ali 7. leta, ko so začeli s šolanjem, ostajali doma, kjer so pomagali na polju, pluli po morju in lovili ribe. Deklice so do 13. ali 14. leta, ko so se navadno poročile, ostale doma. Doma so pomagale materi, delale na polju. Javnih prireditev in pogrebov se niso smele udeleževati, prijateljice pa so lahko obiskale le s privoljenjem staršev. Kakovost življenja je bila odvisna od tega, kateremu stanu prebivalstva si pripadal. Le najpremožnejši dečki so se učili pisati, brati, peti, igrati inštrumente, brali so grško literaturo in telovadili. CAS RIMLJANOV Rimski dečki so bili bolj cenjeni od deklet, saj so kasneje nasledili očeta. Dečki so se do 12. leta šolali v javnih šolah. Podobno kot danes je pouk potekal dopoldne. Ker so Rimljani zelo cenili govornike, so posvečali veliko pozornosti retoriki. Dekleta so vzgajali za gospodinje, ime pa so dobila po očetovem imenu (npr. Klavdija II.). Oče je imel vso oblast nad otroki. Otroka je lahko zavrgel ali ga celo prodal v suženjstvo. Čas, ki so ga otroci preživeli doma in ne v šoli, so izkoristili za igro s frnikolami in z modeli vozov. Igrali so se tudi vojake z lesenimi meči. Zvečer so otroci večerjali skupaj z vso družino. SREDNJI VEK Starši, ki so svoje otroke vzgajali v mestih, so imeli za svoje sinove predvideno, da jih bodo nasledili. Zaradi visokih pričakovanj so jih strogo vzgajali. Fantje so se morali že zelo zgodaj navaditi na alkoholne pijače in nenavadne jedi ter se znebiti strahu. Le nekateri so se šolali pri privatnem učitelju, ki jih je naučil računanja, branja in pisanja - vsega potrebnega, da bodo lahko nasledili očetov poklic. V srednjeveških časih so fantje veljali za odrasle že pri 14 letih. Dekleta so usposabljali za matere in gospodinje, tako da so pomagale pri kuhi, ročnih delih. Ob poroki so dobila doto (denar, hišno opremo, posestva). Dekleta, ki so bila lepša, so dobila nižjo doto, grša pa višjo. O usodi otrok je odločal oče. Izbiral jim je soprogo/-a, ki jo/ga je ocenjeval po poslovnih vezeh, zato se je pogosto pripetilo, da se je ženska poročila z več kot dvajset let starejšim moškim. VČASIH IGRE NA PROSTEM, ZDAJ NA TELEFONU Zdaj ima že skoraj vsak človek doma telefon, računalnik, televizijo ... Včasih pa ni bilo tako. Ce si samo predstavljamo, kako so včasih odraščali, lahko ugotovimo, da se naše odraščanje zelooo razlikuje - imamo več skrbi, kot so jih imeli včasih, a dosti manj časa. In morda si ravno zaradi pomanjkanja časa kdaj zaželimo, da bi odraščali, kot so včasih. Zagotovo vas zanima, kako so svoja otroška in mlada leta preživljali naši učitelji ... Majda Mohar Otroštvo sem preživela pri stari mami v Zagradcu v Suhi krajini. Posadili so me na peč. Naši zajtrki so bili žganci in kislo zelje. Ker sem že takrat rada nastopala, so me povabili v njihovo osnovno šolo, kjer sem prepevala pesem Šivala je deklica zvezdo. Kasneje smo s starši ve- 19. STOLETJE V 19. stoletju, v času industrijske revolucije, so otroke izkoriščali v tovarnah, kjer so delali enako število ur za bistveno manjšo plačo kot odrasli. Takrat se je zmanjšala tudi povprečna starost umrlih, saj so otroci zaradi izčrpanosti od dela v tovarnah zgodaj umirali. Njihova glavna skrb je bilo preživetje in služenje denarja za družino. 20. STOLETJE Sele v 20. stoletju se je odnos do otrok bistveno spremenil. Spremenila se je moda, uvedli so zakone, ki so otrokom do določene starosti prepovedovali delo ipd. Upam, da boste sedaj znali ceniti vaše starše, ki vam določene stvari prepo- ) vejo. Več o našem odraščanju in težavah, s katerimi se srečujemo, pa lahko j preberete v članku Kako odraščanje doživljajo najstniki. E. K. liko hodili na izlete, še prej pa sem morala pojesti juho s korenčkom, ki ga še zdaj ne maram. Otroci sedaj odraščajo drugače, kot smo prej, ker je tudi način življenja drugačen. Jaz sem veliko hodila peš, sedaj pa se otroci vozijo na različne dejavnosti. Največje razlike pa so v tem, da smo moji vrstniki in jaz prosti čas preživljali na dvorišču, računalnikov nismo poznali, še televizije ni imela naša hiša. Roman Mihalič Moje odraščanje je bilo zelo lepo! Bil sem iz vasi, v bližini pa je bil gozd. Živel sem z naravo in z njo tudi odraščal, zdaj pa so otroci veliko bolj tehnični. Imajo telefone, računalnike ... Iz otroštva se mi je vtisnila v spomin narava. Dušan Plut Kot otrok sem večino časa preživel zunaj. Poleti smo igrali nogomet, hokej na travi, se hodili kopat v Težko vodo in gradili bunkerje, pozimi pa smo se veliko sankali in smučali. Radi smo tudi kartali. Televizijo smo gledali zelo malo, po risanki pa je bilo treba v posteljo. Opažam, da današnji otroci malo časa preživijo zunaj in imajo tudi manj ročnih spretnosti. Tihomir Troha Zanimiva je primerjava razlik v odraščanju z vidika odnosov z odraslimi: v mojih časih je bil odnos odraslih do nas, otrok, bolj avtoritaren, strog, odraslim se ni smelo ugovarjati. Imeli so večji nadzor nad nami in bili so doslednejši, ker so več časa preživeli z nami kot današnji starši s svojimi otroki. Takšna vzgoja je iz nas naredila bolj ubogljive odrasle ljudi, kar pa ni vedno najbolje. Tako kot ni dobro, da danes starši preživijo premalo časa z otroki, da jih premalo nadzorujejo in usmerjajo in da jim postavljajo premalo meja in da z njimi v nedogled razpravljajo o njihovih pravicah in potrebah. Takšna vzgoja pa naredi sebičneža, ki ni sposoben sodelovati z drugimi in svoje potrebe prilagoditi okoliščinam. Branko Šuster Zaradi narave dela mojih staršev sem se veliko selil. Preživel sem lepo otroštvo pri dveh babicah in dedkih na podeželju. Družina se je ustalila v Ljubljani. Prihod v veliko mesto ter kmalu zatem očetova smrt sta postavili okvire mojega odraščanja. Poleg grenkih izkušenj, ki so mi oblikovale značaj, sem doživel tudi veliko lepega. Kakšne so razlike med današnjim odraščanjem in prejšnjim? Razlika je v materialnih pogojih. Naša generacija je imela bistveno manj materialnih dobrin. Svet odraslih je bil do nas otrok bolj strog, z nami se niso veliko pogovarjali, bolj so ukazovali in kaznovali. Bili smo manj razvajena generacija, kot ste vi, in bolj pripravljeni za delo. Bili smo manj razgledani kot ste vi, čeprav to ne pomeni, da nismo bili radovedni. Vedeli smo veliko o stvareh, ki vas danes manj zanimajo. Sola je bila po količini znanj manj zahtevna, kot je danes. Veliko smo se družili na igrišču in veliko smo se pogovarjali med seboj. Sicer pa mislim, da energija mladosti išče pot v odraslost na podobne načine, ne glede na čas in prostor. Nuša, 6. a MARKO JUHANT »Če hočete posegati po zvezdah, to lahko storite!« Marko Juhant, specialni pedagog za motne vedenja in osebnosti, je skupaj s Simono Leve izdal knjigo Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami; knjigo, ki bi lahko postala obvezno domače branje - tokrat ne za otroke, pač pa za starše, ki se spopadajo z najtežjo službo - z vzgojo otrok. ■'r V čem se današnji otroci razlikujejo od otrok izpred nekaj desetletij? Pred časom so otroci želeli, da bodo starši dali dovoljenje, da otroci sami poskrbijo za svoje želje, potrebe. Želeli so več svobode za to, da so si oblikovali svoje otroštvo. Danes otroci pričakujejo, da so starši bolj vključeni in da poskrbijo za vse. In otroci staršem danes tudi očitajo, da jim niso dali otroštva, kot ga ima na primer nekdo drug. Kar pomeni manj golfa, tenisa, potapljanj. Računalnik je prestar, internet prepočasen in telefon dela preslabo kvaliteto filmov za na You Tube. Od staršev pričakujejo servisno službo za vse - za prevoze, plačila, pa še motivirali naj bi jih, ko se jim z nečim ne da več ukvarjati. Kako pa vidite današnje starše in njihove vzgojne prijeme? Naredijo, kolikor zmorejo in kar znajo. V današnji množici navodil, kako delati z otroki, se ni lahko znajti. Časa zmanjkuje, denarja zmanjkuje. Otrokom radi dajo vse, radi vidijo nasmejane, zadovoljne obraze. Zato postavljajo premalo zahtev in postavijo meje prepozno ali pa prenizke in predaleč. Veliko otrok ima popoldne cel kup dejavnosti, starši pa jih pridno vozijo naokrog in jim to plačujejo. Se Vam zdi, da so otroci, ko obiskujejo številne dejavnosti, kasneje bolj uspešni kot tisti z eno ali dvema? Odgovor je enostaven: NE! Več ne pomeni vedno tudi, da bo bolje! Starši pogosto pravijo, da so otroci preveč obremenjeni. Se s tem strinjate? Če imajo starši pričakovanja, naj jih podprejo s svojimi ravnanji, pa otroci ne bodo preobremenjeni. Od šole skoraj gotovo niso, od drugih dejavnosti veliko prej. Če se pa nek učenec uči dejansko cele popoldneve in večere, je nekaj narobe - ali z učencem, ki ne zmore, ali s starši, ki ne razumejo, da vsi ne morejo biti odličnjaki. No, ne razumejo, da njihov otrok ne more biti odličnjak, pa to od njega pričakujejo in terjajo. Tak učenec je preobremenjen. Tudi kakšna učiteljica, ki želi sicer dobro, lahko preobremeni učence - s tem, da daje naloge in zahteve, povezane z učenjem v času praznikov. Potem se pa najde še kaka mama, ki s takim navodilom pokvari vsak dan praznikov sproti tako, da sili učenca delati »samo pol ure« ali kaj takega na dan. Od tega ne bo rezultata, le stalne borbe in pritiski, namesto praznikov in namesto počitnic. Počitnice niso »učitnice«! Marsikdo od staršev prelaga odgovornost za neustrezno vedenje in nedelo otroka na učitelja. Kaj je torej naloga staršev in kaj učiteljev? Problem nastane, kadar delo ni ustrezno razdeljeno. Na primer pri domači nalogi učitelj določi, KOLIKO je domače naloge in KAJ je za domačo nalogo. Starši pa določijo, KDAJ v dnevu bo naloga narejena in KAKO bo narejena - spisana ali nakracana ... Če se starši začnejo vmešavati v to, kaj je za nalogo in koliko je nalog, bo učencu vsako delo odveč. Če starši ne privijejo svojega otroka zaradi grdega obnašanja v šoli, se bo ta kmalu grdo obnašal tudi doma. A če podprejo učitelje, bo otrok v šoli ravnal drugače ln tudi doma se bo obnašal lepo. Po domače - če se starši vedno usedejo na tisto stran čolna, kjer je njihov otrok, se čoln prekucne! Prav je, da so z njimi v istem čolnu, a na drugem boku, da vlada ravnovesje. Na drugi strani, torej na strani učitelja! V zadnjem času se učitelji srečujemo s čedalje več otroki, ki imajo težave - od disleksije, hiperaktivnosti ... Zakaj je tega več kot včasih? Več se govori in piše, več se zazna, ker težave prepoznavamo. Par let nazaj so dislektiki šteli v skupino lenih in težko vodljivih učencev. Hiperaktivni otroci so veljali za nevzgojene. Danes vemo, da je vzrok delovanje njiho- vega uma na zelo poseben način. To seveda ni dovolilnica, da se obnašajo neprimerno, je pa razlog, da se vedenje vedno ne enači s tistim zaželenim. Poznamo poti do izboljšanja, prej je bila skoraj samo pot do obsojanja. Vaša knjiga nosi zgovoren naslov Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami. Katere so tiste dolžnosti otrok, ki bi jih morali poznati tako starši kot otroci, pa nanje pogosto pozabljajo? Omejil se bom na tri, čeprav jih je več kot deset ... a. Otrokova dolžnost je, da je aktiven pri vseh opravilih, povezanih z družinskim življenjem, dokler živi v svoji družini. Dolžnost staršev pa je, da jih v ta dela vključujejo že takrat, ko se jim otroci zdijo še premajhni (bodo pa imeli veselje in jih ni treba motivirati!). //■ s/ h -v. Si % VARUH OTROKOVIH DOLŽNOSTI b. Otrokova dolžnost je, da upošteva najvišjo avtoriteto, (starše, če so zraven, učiteljico, kuharico, šoferja kombija, policista, medicinsko sestro, animatorja, vodje pri skavtih ...). Starši otroke navajajo na to, da upoštevajo odrasle in odgovorne osebe okrog sebe. Spoštovali bodo tudi starše, celo v puberteti! c. Otrokova dolžnost je, da se od staršev nauči svoje probleme reševati sam. Dolžnost staršev pa je, da teh problemov otrokom ne »ukradejo«, da jih ne rešujejo namesto otrok. Kaj je najboljša popotnica, ki jo starši lahko dajo otrokom za življenje? Za pošten uspeh najbolj pomagajo delovne navade (kar je enako učnim navadam). Naučijo naj jih, da ne čakajo, da bo nekdo drug rešil njihove težave. Ta bo potem tudi odločal! Družinol Prinaša varnost, upanje, osebe, ki jim lahko zaupaš, se nanje obrneš, ko ti ne gre. Družina odnese pol skrbi in dvakrat poveča veselje! Bi morda za konec lahko dali kakšen nasvet našim grmskim učencem? Nikoli ne obljubljajte, da boste pridni do konca tedna, do konca leta, do konca življenja. Sploh veliko ne obljubljajte. Ravnajte tako, kot je prav, kot veste, da bi morali. Zelo pogosto bo to prav tisto, kar vam ne paše. Zato danes bodite tisto najboljše, kar zmorete. Ne jutri, ne čez en teden. Ne čez eno uro. Zdaj! Ce hočete posegati po zvezdah, to lahko storite. Morda bo že jutri prilika za to. Vedeti pa morate, da vas bo pri tem ovirala ena sama stvar - tista, ki je niste opravili DANES! Jerica Eržek m KAKO ODRAŠČANJE DOŽIVLJAJO NAJSTNIKI V obdobju odraščanja najstniki svet doživljamo drugače. Po eni strani nas ljudje okrog nas jemljejo kot odrasle, npr. ko počnemo kaj, kar ni treba, ko pa bi radi nekam šli sami, nam rečejo, da smo še otroci in da sami ne smemo nikamor. Zanimalo me je, s kakšnimi problemi se srečuje večina najstnikov. Članek je nastal na podlagi ankete o dobrih in slabih lastnostih odraščanja, na katero ste odgovarjali učenci 6.-9. razreda. Na podlagi rezultatov vam je svetovala šolska psihologinja, mag. Irena Adlešič. Kaj so DOBRE strani odraščanja? 1. POSTAJAMO BOLJ SAMOSTOJNI, ODGOVORNI, ODRASLI (130) 2. RASTEMO (55) 3- (NOVI) PRIJATELJI (52) 4- POSTAJAMO PAMETNEJŠI (36) 5- STARŠI NAM VEČ STVARI DOVOLIJO, ZAUPAJO (32) 6. PROSTI ČAS (30) 7- KER GREŠ LAHKO VEN (ZVEČER) (21) 8. DEJAVNOSTI (ŠPORT, PLES, GLASBA ...) (17) 9- VEČ OBLEK (13) 10. SPOZNAVAM SE (10) Kaj so SLABE strani odraščanja? 1. NEGATIVNE TELESNE SPREMEMBE (mozolji, mastni lasje, večja poraščenost ...) (95) 2- SOLA (ocene, veliko domačih nalog) (74) 3- SPREJEMANJE ODGOVORNOSTI (55) 4- PREPIRI S STARŠI IN DRUGIMI (42) 5- MALO (SKORAJ NIČ) PROSTEGA ČASA (30) 6- MOČNA ČUSTVA (žalost, jeza) (28) 7- VEČ PRIČAKUJEJO OD NAS (15) 8. MEDVRSTNIŠKO NASILJE, SLABA DRUŽBA ipd. (15) 9- LJUBEZENSKE TEŽAVE (14) io. LENOBA (14) Ema Koncilija, 9. b ul^- 1 7 Avjtk,...) o ČlovEku fVnEMATIKA Irena Adlešič Mladostništvo je obdobje hitrih in pomembnih sprememb v mladem bitju in v njegovi okolici. Začne se s predadolescenco ali puberteto, ki traja od 10. do 12. leta. Sledi obdobje mladostništva: • zgodnje: od 12. do 14. leta, • srednje: odl4. do 17. leta, • pozno: od 17. do 21. leta starosti. V tem obdobju se pojavljajo številne spremembe, ki so odraz posameznikovega razvoja: • iskanje lastne istovetnosti (ustvarjanje lastne samopodobe), • razvijanje svoje spolne vloge, • urejanje odnosa do staršev in drugih odraslih, • usmerjanje odnosov z vrstniki, • oblikovanje odnosa do dela z razvijanjem ustvarjalnosti, • izbira poklica, • tehtanje različnih vrednostnih usmeritev. V vedenju mladostnika zato opazimo številna nova obnašanja: • čustveno preobčutljiv: hitro dosega skrajnosti, zelo oster čut ima za vse socialne pritiske, sanjavost in zaprtost vase se menjavata s čustvenimi izbruhi, • pozoren je na vsako telesno spremembo: veliko se ukvarja z oblačenjem, pričesko, • v vedenju se nagiba k skrajnostim: skrbi ga, kaj bodo o njem menih drugi, • težko prenaša nasprotje med potrebo po neodvisnosti in potrebo po opori staršev: kljubovanje, • sposobnost mišljenja se razširi: abstraktno mišljenje (kritičen do dogajanj). Tudi v mladostnikovi družini so prisotne številne spremembe: • mladostnik išče nov status: drsi na lestvici otrok - odrasli, zrelost - nezrelost, odgovornost - neodgovornost ..., • odkrije starše kot osebnosti (nepopolne): le-ti se spremenijo v simbole nesvobode in omejevanja neodvisnosti; hkrati pa potrebujejo podporo, spodbudo in sprejemanje, • boj za samostojnost ima podobo upora in kljubovanja - zato starši težko prenašajo trganje vezi, • v poznem mladostništvu (po 18. letu): zrel odnos, ko se mladostnik obrne po nasvet ah pomoč (obojestranska strpnost in spoštovanje). Z vrstniki pridobiva mladostnik številne nove izkušnje: • v skupini vrstnikov ima status enakopravnega: priložnost za pridobivanje novih norm, vrednot in prepričanj, • pridobivanje novih modelov obnašanja, • najde odgovore na vprašanja KAKO (vprašanja, ki so povezana z uspešno komunikacijo, navezovanjem in prekinjanjem odnosov, sodelovanjem, izražanjem čustev, dajanjem in sprejemanjem, prilagajanjem različnim zahtevam). Iz ankete, ki je bila izvedena med učenci predmetne stopnje na naši šoli, vidimo, da opažate veliko več raznovrstnih sprememb, ki jih večinoma uvrščate med pozitivne. Torej čutite, da z odraščanjem nekaj pridobivate, kar je vsekakor odlično za vaš razvoj. Večina vas čuti, da postajate bolj samostojni, odgovorni in odrasli, kar uvrščate med pozitivne spremembe, hkrati pa vidimo, da je sprejemanje odgovornosti zelo visoko uvrščeno tudi med negativne pojave pri odraščanju. V vedenju mladostnikov je torej pojem odgovornosti še zelo nejasno opredeljen, saj ste verjetno zelo veseli takrat, ko vam odrasli izkažejo zau- V anketi opažate, da postajate pametnejši in to uvrščate med pozitivne spremembe, hkrati pa med negativne spremembe uvrščate šolo z ocenami in veliko domačimi nalogami. Gre za dva pojava, ki sta povezana in se jima ne da izogniti: s tem, ko ste sposobni abstraktnega mišljenja, ste sposobni veliko več razumeti, se naučiti več novih stvari in tako vam hkrati šola nalaga tudi več obveznosti ter več pričakuje od vas. Ker pa smo ljudje različno sposobni, različno vztrajni, imamo zelo različne delovne in učne navade, ker nas zanimajo različne stvari, so tudi ocene zelo različne in zato tudi vsi nimamo odličnih ocen. Najpomembnejše je, da znamo oceniti, zakaj se pojavljajo določene ocene, da znamo oceniti svoja šibka in močna področja in svojo poklicno prihodnost gradimo na svojih močnih področjih. panje in podelijo zahtevnejšo nalogo, dovolijo več kot v preteklem obdobju. Vendar pa ni nujno, da se vse te zaupane naloge končajo po pričakovanjih in je potrebno tudi takrat prevzeti odgovornost: torej pojasniti, zakaj ni bilo pričakovanih rezultatov (npr. v šoli) ali zakaj vaše vedenje ni ustrezalo pričakovanjem vaših staršev (npr. dobili ste večerni izhod, niste pa se držali dogovorjene ure prihoda domov). Zato je potrebno izkoristiti komunikacijske sposobnosti, da se stvari razrešijo in da lahko vaši starši meje ustrezno razširijo ali tudi zožijo, če je zaupana odgovornost premajhna ali prevelika. Veliko vas opaža in uvršča med pozitivne spremembe, da imate veliko prijateljev, tudi novih. To je značilno za mladostniško obdobje: druženje se razširi na vrstnike, ki postajajo vedno bolj pomembni za vas s svojimi mnenji in razmišljanji. Za razliko od vaših staršev ter dedkov in babic jih spoznavate in spremljate in komunicirate z njimi tudi preko interneta. Ampak to je le značilnost sodobnega sveta, ki se odraža tudi pri mladih. Bistveno Je to, da pridobivate nove izkušnje v svetu novih vrstnikov. Med pozitivna področja odraščanja uvrščate dejavnosti, ki se jih lahko aktivno udeležujete (šport, ples, glasba ...), da imate prosti čas, na drugi strani najdemo med negativnimi znaki malo (ali skoraj nič) prostega časa. Verjetno morate tu- kaj skupaj s starši oceniti, koliko ur dejavnosti je za vas še sprejemljivo oz. koliko zmorete uresničiti v popoldanskem času, da ostajate zadovoljni in srečni mladostniki ter da za vas te dejavnosti niso dodatna obveznost, ampak aktiven način preživljanja prostega časa. Med negativne pojave odraščanja uvrščate prepire s starši in drugimi ter močna čustva (žalost in jeza), kar so razumljive spremljevalke odraščanja. Sele v mladostništvu začnete opažati, da so tudi za vas pomembni odrasli (starši, učitelji) samo ljudje in da imajo tudi oni napake. Seveda razumem, da bi svet radi spremenili tako, da bi bil najbolj pravičen za vas in zato sledijo prepiri. Pri prepiranju ali reševanju konfliktov pa so najbolj pomembne vaše komunikacijske spretnosti oz. to, kako dobro znate opozoriti na nepravilnosti, ki se pojavljajo, kako dobro znate zagovarjati svoje pravice, ali ste v prepire pripravljeni vključiti tudi tretjo osebo, ki vam je v pomoč. Močna jeza in žalost vsekakor nista priporočljivi, sta pa zelo pogosti. Postopoma se z izkušnjami tudi tu človek »obrusi« in nauči sprejemljivih načinov reagiranja in komuniciranja z odraslimi in vrstniki. Med negativne pojave odraščanja uvrščate tudi slabo družbo. Tukaj poskušate kakšne negativne spremembe pri sebi opravičevati s prijatelji, ki so vas v to potegnili. Ampak veste, slabe družbe ni, je samo vaša odločitev, ali kakšno slabo stvar od drugih sprejmete ali ne (npr. cigarete, alkohol, drogo ...) in od vas je odvisno, kdaj boste uporabili čarobno besedico NE. Za to pa je potrebna lastna pozitivna samopodoba in jasni cilji, kaj v življenju hočemo. F^gr ______m, 'it' rt- Zelo zanimivo je, da med negativnimi pojavi odraščanja najdemo ljubezenske težave, na pozitivni strani pa ne najdemo nič povezanega z ljubeznijo. Vsekakor je ena od značilnosti mladostniškega obdobja zanimanje za nasprotni spol in zato tudi več druženja, bolj tesna prijateljstva, ki sčasoma lahko prerastejo tudi v intimno prijateljevanje. Takšna prijateljstva so spodbudna, saj se tako postopoma učite različnih načinov vedenja in postopoma izoblikujete svoja pričakovanja do nasprotnega spola in do svojega morebitnega bodočega stalnega partnerja. Dobro je, če svoje tovrstne izkušnje delite z odraslimi, najprimerneje s starši. Negativne spremembe, ki so posebej značilne za začetno obdobje mladostništva, pa so prehodne narave in s pomočjo današnjega razvoja kozmetične industrije zadovoljivo rešljive. Verjamem, da jim posvečate veliko časa, saj je za vas videz v tem obdobju zelo pomemben. Verjamem pa tudi, da so vam starši pri urejanju takšnih zadev v veliko pomoč kot svetovalci. Vsi pojavi, ki jih naštevate kot spremljevalce vašega odraščanja, so torej pričakovani. Pomembno je le, da so za vas izziv in jih poskušate razreševati skupaj z za vas pomembnimi odraslimi in vrstniki, da razvijate svojo pozitivno samopodobo in pozitiven odnos do sveta, ki ga na novo odkrivate v drugačni luči kot v preteklih obdobjih. l!// I N T E R V Arijeta Murseli »V življenju se moramo na veliko stvari navaditi!« u Arijeta je najina sošolka, v Slovenijo pa je prišla iz Makedonije pred šestimi leti. Izjemno hitro se je naučila slovenskega jezika. Je delavna in vedno pripravljena pomagati. V Novo mesto si se pred 6 leti preselila iz Makedonije, ker je tukaj delal tvoj oče. Ti je bilo težko zapustiti svoj dom? Ja, bilo je težko zapustiti svoj dom, šolo in se preseliti v drug kraj, kjer ne poznaš ljudi in se moraš prilagoditi drugemu okolju. Najbrž te je bilo na začetku strah ... Česa? Ja, res, na začetku me je bilo strah, ker nisem vedela, kako bo v šoli in kako me bodo sošolci sprejeli. Strah me je bilo tudi, kako se bom naučila jezika in kako se bom prilagodila okolju. Kako si se naučila slovenščino? Slovenščino sem se učila v šoli in doma, pomagali so mi starši in učitelji. Sporazumevati se po slovensko sem se hitro naučila, ampak slovenščina je vsekakor težak jezik, vendar ga počasi izpopolnjujem. Kako si se prilagajala slovenski kulturi, hrani, navadam? V življenju se moramo na veliko stvari navaditi in se prilagoditi okolju. Tudi jaz sem se morala prilagoditi slovenskim navadam. Vsaka država ima svoje navade in običaje, tako se tudi slovenske in makedonske navade razlikujejo. Eda izmed teh različnosti je npr. pust. Tega v Makedoniji ni. V čem se mladi v Makedoniji ločijo od mladih v Sloveniji? ■■■■■■■■■■ N T E R V J U Mislim, da ni neke velike razlike med mladimi. A tega ne morem povsem trditi, saj jaz svojo mladost preživljam v Sloveniji. Kje bi želela preživljati mladost, če bi o tem lahko odločala sama? Zakaj? Šolanje bi rada dokončala tukaj, saj menim, da so tukaj pogoji za šolanje boljši kot v Makedoniji. Tam pa imam tudi družino in sorodnike, ampak vseeno še ne vem, saj še nisem veliko razmišljala o tem. Imam pa še čas. Kaj ti je všeč v Sloveniji in kaj ne? Kaj pa v Makedoniji? Niti tukaj niti tam ni nič takega, kar mi ne bi bilo všeč. Kaj si želiš v prihodnosti? šolanje bom najbrž nadaljevala na Šolskem centru, in sicer na zdravstveni šoli, nato pa še ne vem, kako bom šolanje nadaljevala, saj se še nisem odločila. Ampak že kot otrok sem si želela postati pediatrinja. Nika in Tina, 9. b Lejdi Novak »Rada bi pomagala pri delu z romskimi otroki.« Lejdi je nežno dekle, ki je na OŠ Grm prišlo z letošnjim šolskim letom, saj naj bi na naši šoli romski učenci imeli veliko boljše možnosti za učenje. Zeli si, da bi tudi njej uspelo končati srednjo šolo, najraje predšolsko vzgojo v Metliki. V tem šolskem letu si se z bršljinske šole prešolala na našo. Zakaj? Ker je na bršljinski šoli veliko učencev Romov. V našem razredu nas je bilo pet. Kako se počutiš na naši šoli? Ali kaj pogrešaš stare sošolce? Na tej šoli se počutim v redu. Je pa res, da pogrešam stare sošolce. Prihajaš iz številčne družine, iz družine s petimi otroki, ti pa si najstarejša. Ali si staršem v veliko pomoč? Ja. Največkrat pomagam mami pri pospravljanju. Imam štiri mlajše brate, ki včasih tudi zelo nagajajo. Najraje pazim na mlajša dva. Radi se igramo skrivalnice in spomin. Kako je odraščati v romskem naselju? Lepo. V romskem naselju je veliko otrok, s katerimi se lahko skupaj igramo. Ni nam dolgčas. Ali bi lahko navedla nekaj bistvenih razlik, ki jih vidiš med odraščanjem Romov in odraščanjem sicer? Ja, ampak jih je zelo malo. Romi odraščamo podobno kot Slovenci. Nekaterim Romom ni pomembno, da končajo osnovno šolo. Kar veliko deklet in fantov se poroči že pri petnajstih letih. Romska dekleta se zelo rada šminkajo. Kateri jezik govorite doma? Se je težko učiti v slovenskem jeziku? Ti kdo pomaga pri učenju? Doma govorimo romsko. Ni se mi težko učiti v slovenskem jeziku. Včasih mi pri učenju pred ocenjevanjem pomaga mami. Katera učna snov te najbolj pritegne? Najbolj me pritegne geografija, ker snov ni težka, učiteljica pa je zelo prijazna. Kaj si želiš v prihodnosti? V prihodnosti si želim, da bi bila pomočnica učiteljice Tine Dovič in da bi ji pomagala pri delu z romskimi otroki. Ema Koncilija ODRAŠČANJE ZVEZDNIKOV Nekaj najbolj zapletenega v našem življenju je naša mladost. Takrat pride čas sprememb, ko se iz otrok prelevimo v prave može in žene. Ta čas odraščanja je velikokrat naporen, poln vzponov in padcev, sprejemanja novih odločitev. Tudi zvezdniki niso izjeme in so se tudi oni soočali s podobnimi izzivi kot mi. Kljub temu priznavajo, da so jih te izkušnje naredile močnejše, iz njih pa so navsezadnje uspeli izvleči mnogo dobrega in koristnega. Kot na primer Robert Pattinson. Le kdo ga danes ne pozna kot lepega vampirja Edwarda iz sage Somrak? A včasih ni bil tako priljubljen - nasprotno! Bil je tarča posmeha, njegovi sošolci pa so šli še tako daleč, da so mu lepili skupaj liste v zvezku, mu jemali vezalke s čevljev in ga blatili z žaljivkami. Kmalu so tudi profesorji začeli dvomiti vanj. Kaj pa danes? Je eden tajprepoznavnejših zvezdnikov na svetu, iz šolske izkušnje pa se je naučil biti skromen, a vseeno močan človek. Avtorica mnogih pevskih uspešnic, Katy Perry, je bila v svoji mladosti sramežljivo in naivno dekle, kar so ostale sošolke izkoriščale sebi v prid. Po dolgem času je Katy spoznala njihove zle namene, iz tega pa potegnila redek dar, da zna prepoznavati prave prijatelje. Ivan Cankar, danes vsem poznan slovenski pisatelj, svoje otroštvo opisuje v knjigi Moje življenje. Svoje odraščanje prikazuje kot si- ^ \ ^ cer dosti srečno, a obenem polno grenkobe zaradi grehov, za katere se kesa. Predvsem ga boli izdaja matere, ki jo je globoko spoštoval in ljubil. Njegove izkušnje so nam prinesle čudovite knjige. Tudi drugi zvezdniki so imeli v mladosti težave: Rihanna, Taylor Lautner, Tom Cruise, Adele ... Vsi ti so morali za svoj uspeh imeti voljo in podporo. Pa ne denarne, temveč podporo prijateljev in družine. Postavili so si cilj, v katerega so verjeli in v njem vztrajali. To nam lahko pove, da kljub zdajšnjim težavam ne smemo obupati, ampak moramo dvigniti glave in si postavljati cilje, predvsem pa verjeti v svoje sanje. Ajda Blatnik, 8. b Zagotovo ste že kdaj slišali misel iz naslova tega prispevka. Pa veste tudi, kaj pomeni? O tem sem povprašal nekaj učencev ... Luka Smodiš: »Zdrav duh v zdravem telesu pomeni, da si aktiven, da ješ zdravo hrano in da nisi bolan.« Benjamin Poljšak: »To pomeni, da je tvoj duh zdrav v tvojem telesu.« Jakob Judež: »To pomeni, da se zdravo prehranjuješ in da se dobro počutiš.« Sebastjan Bele: »Zdrav duh v zdravem telesu je to, da se zdravo prehranjuješ in da se veliko družiš s prijatelji.« Anja Mitrovič: »Zdrav duh v zdravem telesu je, če si zdrav, če se dobro počutiš in če zdravo živiš.« Odraščanje je obdobje, v katerem je izjemno pomembno, da se naučimo zdravo živeti. Poskrbeti moramo za telesno aktivnost in za zdravo pre- hrano. O tem sem se pogovarjal z učiteljico podaljšanega bivanja in športne vzgoje Radi Trifkovič. Povedala je, da so telesne dejavnosti za zdravje vse vrste gibanja s pomočjo lastnih mišic, ob katerih se porablja energija. K pomembnemu izboljšanju našega zdravja in daljšemu življenju pripomorejo vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih vzdržujemo skozi daljše obdobje. Pozitivni učinki gibanja: • krepi srce in ožilje, • preprečuje in zmanjšuje debelost, sladkor, holesterol, maščobe v krvi, zvišan krvni tlak, • pomaga pri kontroli telesne teže, pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja. Pravilno prehranjevanje pa da telesu energijo in omogoča njegovo obnovo. Še nekaj nasvetov Pomembno je, da si izberemo tisto telesno aktivnost, ki nam je najbolj všeč, saj bomo pri njej najbolj uživali. Sicer pa nam telesna dejavnost, ki koristi zdravju, ne vzame veliko časa. Za odrasle je dovolj že pol ure zmerne telesne aktivnosti na dan, za mlade je lahko dovolj že ena ura. Da bi začeli s telesnimi dejavnostmi za zdravje, nam ni treba biti v dobri telesni pripravljenosti in tudi ni treba hoditi zdoma. Uvajanje v vsako aktivnost naj bo postopno in tra-ja nekaj minut. Pred vsako telesno aktivnostjo se vedno najprej dobro ogrejmo in delajmo vaje za raztezanje. Končanje telesnih aktivnosti naj bo prav tako postopno. Po telesni dejavnosti prija tudi tuš ©. Gibanje je zdravju koristno, če čutimo, da bi ob povečani zadihanosti, bitju srca in znojenju lahko z njo zlahka nadaljevali še 15-20 minut. Najpreprostejši test primernosti telesne aktivnosti pa je ta, da smo med zadihano aktivnostjo sposobni spregovoriti do 5 besed. Predvsem pa je izrednega pomena to, da dobro prisluhnemo svojemu telesu in ne pretiravamo. Tin Hvalec, 6. c 1 1 ZLATIH PRAVIL XX PREHRANJEVANJA Zanimalo me je, kako bi se morali prehranjevati v dobi odraščanja, zato sem to vprašal vodjo šolske prehrane Valentino Zefran. Izvedel sem enajst zlatih pravil prehranjevanja! OftofAt 1. Jejte redno in se hrani ne odrekajte. 2. Na dan zaužijte 5 obrokov: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. 3- Na dan zaužijte dovolj vode. Brez nje ni življenja - če ne verjamete, poskušajte preživeti 2 tedna brez nje (vse na Zemlji potrebuje vodo). 4. Ce vam vaša postava oz. teža ne ustreza, se ne odrekajte hrani, ampak se redno gibajte in ne jejte premastne in presladke hrane. 3. Vsi dnevni obroki naj vsebujejo živila iz vseh hranilnih snovi - to so ogljikovi hidrati, vitamini in minerali, beljakovine in zdrave maščobe. 6. Za zajtrk, ki je najpomembnejši od vseh obrokov, si lahko privoščimo mleko z žitaricami, kosmiče z jogurtom, kruh z mlečnim namazom. Tudi klasičen sendvič (sendvič, NE pa masten hamburger) ni slab začetek dneva. 7. Dopoldanska malica je zgolj manjši prigrizek, da lažje počakamo do kosila. 8. Za kosilo je najboljši kuhan topel obrok. Ce kosila ne jeste v šoli, je dobro, da se naučite kuhati sami (to ne pomeni, da si znate pripraviti kosmiče, ne da bi poplavili tla). 9. Za popoldansko malico je idealno sadje, še posebej domača jabolka. 10. Večerja je lahko zelo pestra, vendar v zmernih količinah. Lahko izberemo riž ali polnozrnate testenine z zelenjavo. Včasih lahko dodamo manjšo mesno prilogo ali ribo. 11. Pazite nase in na svoje telo. Aljaž Kranjčevič SHEMA ŠOLSKEGA SADJA Tudi letošnje šolsko leto smo se ponovno vključili v EU projekt, poimenovan SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE. To pomeni razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah ob finančni pomoči Evropske unije in Republike Slovenije pri spodbujanju porabe svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja ter zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih, ki tudi povečuje tveganje za bolezni sodobnega časa. Na naši šoli smo omenjeno Shemo šolskega sadja začeli izvajati v mesecu oktobru, in sicer vsem učencem od 1. do 9. razreda ponudimo en obrok sadja in / ali zelenjave enkrat tedensko brezplačno. Sadje je ponujeno med odmori v jedilnici šole ob torkih poleg redne prehrane. Evropska unija je državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, pri čemer pa je velik poudarek tudi na izobraževalnih in promocijskih aktivnostih. Evropski »sistem razdeljevanja sadja v šolah« Naša osnovna šola sodeluje v evropskem »sistemu razdeljevanja sadja v šolah« s finančno podporo Evropske skupnosti. • V okviru sheme so učenci izdelali plakate, ki označujejo razdelilna mesta. • Ob svetovnem dnevu hrane so učenci izbirnega predmeta NPH pripravili razstavo in degustacijo sadja in zelenjave v smislu »5 na dan«, kar pomeni sadje in zelenjava v 5 različnih barvah, kar uživamo petkrat dnevno. ■ Učenci 3. razreda so ustvarjali sadno-zelenjavne solate. • Učenci 8. a, 6. a in 4. a so izpolnjevali spletni vprašalnik, ki je bil izveden v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS. • Skrbimo za zeliščni vrtiček. Načrtujemo Sadno-zelenjavno popoldne v podaljšanem bivanju, kjer bodo učenci ustvarjali presne sadno-zelenjavne prigrizke. Valentina Žefran SVETOVALNI KOTIČEK Zelo me skrbi moj videz. Rada se lepo oblačim, a kaj, ko nisem zadovoljna s svojo postavo. Vsi pravijo, da imam za svojo velikost in starost ravno prav kilogramov, jaz pa se sama sebi zdim predebela. Veliko časa preživim pred ogledalom, opazujem, kako mi pristajajo oblačila in kje imam kaj preveč ■ •. Poskušala sem se pogovoriti s prijateljicami, mamo, a vsi pravijo, da mi nič ne manjka. Jaz pa kljub temu nisem zadovoljna in bi rada shujšala. Kaj mi svetujete? Draga mladostnica, vesela sem tvojega vprašanja, saj bo odgovor dobrodošel marsikateri, ki jo pestijo podobne težave. Tvoj problem je zate največji, ker je tvoj in se z njim intenzivno ukvarjaš. Poskusila ga bom rahlo razčleniti. Najprej; težko komentiram, kako je s tvojo »debelostjo«, saj nisi zapisala višine in telesne teže. Torej se bova osredotočili na tvoje doživljanje sebe in svojega telesa. Praviš, da ti vsi pravijo, da imaš ravno prav kilogramov, pa se sebi zdiš še vedno predebela. Okolica, najbrž sovrstnice, ti dajejo ogledalo, da je tvoja postava ok. Najbrž je to mnenje tebi pomembnih ljudi, ki jim zaupaš, ceniš in sprejemaš. Naši pomembni, torej naši prijatelji, so z nami iskreni. In tako ti tvoje prijateljice iskreno sporočajo, da imaš dobro postavo. Povedale bi ti tudi, če temu ne bi bilo tako. Razmisli torej o sporočilih prijateljic, ki so iskrena in jim poskušaj verjeti. Zakaj torej še vedno doživljaš sebe kot predebelo? Na oblikovanje tvoje podobe o lastnem telesu vpliva in je z njim pogojeno mnoštvo stvari: • v obdobju mladostništva se intenzivno in velikokrat pretirano ubadamo z zunanjim izgledom (to potrjuješ tudi sama, saj nava- jaš, da zelo veliko časa preživiš pred ogledalom, ocenjujoč se, kje je česa preveč), želimo ugajati sebi in drugim, kar je povsem dobro, želimo se dobro počutiti v svojem telesu, biti postavni, lepi, saj je fizični izgled prvo, kar drugi opazijo, doživljanje našega telesa ni nujno realno, naredimo si predstavo o popolnem izgledu, ki je seveda zgolj konstrukt človeštva, saj idealno, perfektno ne obstaja, na oblikovanje podobe o sebi vplivajo nenehna sporočila z vseh strani, ki so nerealna, zaslepljujoča in spotencirana; modna scena z manekenkami, ki so bolj obešalniki kot ženska telesa, retuširane fotografije deklet z naslovnic, ki izgledajo kot lutke, obljube čarobnih reklam, da boste / bomo po uporabi točno te in te maškare imele ravno tako dolge, goste, zavihane trepalnice kot prelestna Mila Jovovich ali Lady Ga Ga ..., idealna postava je lahko edini atribut, ki ga dosežemo in je na L) > ) O C C ( rr ( ^ ^ c r < o • imaš razvite delovne navade in ni ti odveč poprijeti za kakršnokoli delo doma, • imaš najlepši nasmeh, ki se razteza čez tvoj obraz, • v družbi si cenjena, sprejeta, šteje tvoje mnenje ... Proti koncu še ena ugotovitev, do katere sem prišla na delavnicah razvijanja socialnih veščin na naši šoli. Ob mojem vprašanju učencem, kdo je popolnoma zadovoljen s svojim izgledom, praviloma roke ne dvigne nihče ali le redko posameznik, dva. Torej, vsak izmed nas bi pri sebi rad ali lahko kaj spremenil ali poboljšal. Proces pridobivanja samozavesti in oblikovanja pozitivne samopodobe pa je dolgotrajen. Ce ti bo zmanjkovalo energije in moči na tej poti, te povabim, da se oglasiš pri meni in se bova pogovarjali. In, draga moja mladostnica, zapomni si: najboljša si natanko takšna, kot si. Na vsem svetu, med skorajda sedmimi milijardami ljudi, ni niti ene punce natanko takšne, kot si ti. Zato si neprecenljiva, ena, edina in edinstvena. Svetovalna delavka Polonca ogled, da omilimo našo omajano samozavest. Se bi lahko naštevala. Usmerila se bom raje na pomembnejše; usmerjanje tvojega razmišljanja v pozitivno smer. Prepričana sem, da imaš tudi ti obilico plusov, zaradi katerih si krasna oseba: • zagotovo imaš osebnostne lastnosti, na katere si lahko ponosna, • si prijazna, dojemljiva, čuteča prijateljica, ki zna poslušati, se pogovarjati, ohraniti skrivnosti, ki so ti zaupane, stati ob strani nekomu, ki te potrebuje, svetovati, • mogoče si odlična športnica ali plesalka ali pianistka, violinistka, kitaristka ali hip hoperka ali tabornica ..., • si krasna hči in sestra, tvoja družina je ponosna nate in na tvoja dejanja, rada imaš svojo družino in lepo vam je, • imaš dobre učne navade, si dobra učenka, Kam po pomoč v težavah? Šolska svetovalna služba OŠ Grm • Mag. Irena Adlešič, psihologinja, tel. (07) 39 35 933 • Tina Dovič, pedagoginja, tel. (07) 39 35 930 • Polonca Čarf, socialna pedagoginja, tel. (07) 39 35 933 Zdravstveni dom Novo mesto - RAZVOJNA AMBULANTA tel.: (07) 39 16 726 Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto / PUS tel.: (07) 39 34 420 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Tel.: (01) 583 75 35, med 8.00 in 12.00 uro TOM - Telefon za otroke in mladino 116 111 - klic je BREZPLAČEN Vsak dan med 12.00 in 20.00 uro. Spletni naslovi • www.tosemjaz.net Spletna svetovalnica za mlade • www.drogart.org DROGART - preprečevanje škodljivih drog med mladimi • www.las.novomesto.si Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Novo mesto • www.tusmo.si Svetovanje in samopomoč pri samopoškodbenem vedenju Obisk Društva za razvijanje prostovoljnega dela Pri pouku državljanske vzgoje ter etike smo si oceno lahko pridobili s prostovoljnim delom. Učiteljica nam je dala na izbiro tudi pomoč v DRPD. DRPD je društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Je nevladna, prostovoljska, človekoljubna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Njihovo temeljno poslanstvo je širjenje in razvoj prostovoljnega dela (predvsem na področju socialnega varstva, vzgoje in kulture), ustvarjanje pogojev za dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov ter promocija vrednot solidarnosti, strpnosti in medkulturnega dialoga. Za slednje se nas je odločilo kar nekaj. Prvič smo se tja odpravili na predstavitev društva. Dogovorili smo se, da bo vsak dan prišel en par učencev. Nejc Matoh in jaz sva bila na vrsti prva. Ob prihodu naju je pričakala delavka DRPD-ja Mojca Turk. Bila je zelo prijazna ter nama je razkazala prostore. Delo je bilo dokaj preprosto: ko je prišel otrok, ki je potreboval pomoč, ki si mu jo lahko nudil, sta skupaj odšla v delovne prostore ter pričela z učenjem, domačimi nalogami ipd. V delu na društvu sva oba zelo uživala in spoznala veliko novih ljudi, zato sva se odločila, da bova prostovoljno delo opravljala tam tudi z začetkom naslednjega koledarskega leta. Blaž Vovko Bučar, 8. a N/ KOTIČEK Sprva je bil naš eko načrt, da bo v mesecu decembru na naši šoli potekal bolšnjak, kjer naj bi si učenci izmenjavali prinešene stvari. Vremenske razmere pa so nekoliko prekrižale naše načrte, saj je bilo ogromno poplav, ki so uničile domove, zaradi česar so mnogi ostali brez vsega. Odločili smo se, da izvedemo akcijo, ki je potekala 14 dni v novembru. Učenci smo prinesli vse, kar se nam je zdelo, da tisti ljudje, ki so jih poplave prizadele, najbolj potrebujejo; npr. hrano, oblačila, igrače, pripomočke za osebno higieno, denar ... Zbrali smo zelo veliko stvari in na ta način vsem prizadetim v poplavi vsaj za malenkost, kolikor je to sploh mogoče, olajšali trenutke, ki so jih takrat preživljali in jim omogočili lažje shajanje vnaprej. V mesecu decembru so nam v okviru akcije iz Maribora, evropske prestolnice kulture, poslali cvetlične lončke, v katerih so bila semena naše avtohtone vrste, ajde. Kot zanimivost - ajda ne sodi med žitarice, kot marsikdo misli, ampak med dresnovke. Laura Medle, 8. c Šola v naravi Poreč Kot vsako leto smo tudi letos učenci 7. razreda odšli v šolo v naravi v Poreč. Imeli smo se zelo dobro in naredili tudi kakšno neumnost. 1. dan: Komaj smo čakali, da pride avtobus po nas. Ko smo prispeli na morje, smo izvedeli, da so nas učitelji sami razporedili v skupine, ki nam niso bile niti najmanj všeč. 2. dan: Telefoni! Vsi smo bili jezni, ker jih nismo smeli imeti ves dan s seboj, dobili smo jih samo pred spanjem. Lepo smo se namestili in razpakirali svoje stvari. Zvečer po večerji smo se igrali štafetne igre in 7. b je zmagal. 3. dan: Dopoldne smo imeli športne igre. Punce smo igrale odbojko in zmagale so učenke 7. a, pri fantih pa je v nogometu zmagal 7. b. Kot vsak dan smo imeli po večerji razne igre. Ta dan smo igrali košarko in zmagali so učenci 7. a razreda. 4. dan: Z ladjico smo se po zajtrku odpeljali v Vrsar, se malo sprehodili in se nato odpeljali še v Rovinj. Tam smo odšli v cerkev in si ogledali grobnice. Imeli smo še nekaj prostega časa za kopanje, kar je bilo zelo dobro, saj smo smeli iti na vodna igrala. 5. dan: Bil je zadnji dan in vsi smo se pripravljali na nastope po večerji. Bilo jih je kar nekaj in nekateri so bili odlični, nekateri malo slabši. Imeli smo tudi kviz o vsem, kar smo se naučili, in zmagal je 7. b. Po kvizu smo imeli še disko. Tudi nekateri učitelji so malo zaplesali in to je bil najboljši del šole v naravi. 6. dan: To pa je bil najslabši dan, saj smo morali po zajtrku oditi domov, pa še deževalo je. Vse dni smo imeli 4 ure pouka (naravoslovje, slovenski jezik, učenje plavanja in matematiko), peto uro pa smo se vsi skupaj odpravili na plavanje. Bilo je zelo dobro, saj je bila voda ravno pravšnja. To je bila najboljša šola v naravi, saj se je veliko stvari spremenilo tudi med nami učenci in zgodili so se dogodki, ki bodo ostali za vedno samo med nami. Tea in Kaja, 7. b Zbiralna akcija papirja Pa se je spet začela ... Zbiralna akcija papirja namreč ... Vsi razredi so se dobro odrezali, še posebej devetošolci. Kot lahko vidite v spodnji tabeli, je v vodstvu trenutno 9. A. Gospod Tihomir Troha je o akciji povedal tole: »Akcija je potekala uspešno. Mislim, da imajo trenutno vsi razredi možnost za zmago. Letos bo šel denar od zbranega papirja za popravilo zvočne tehnike in reflektorjev. Z lanskoletnim izkupičkom pa smo kupili fotoaparat Nikon z dvema objektivoma za potrebe šole.« 1. A 1121 l.B 1415 1.C 871 1. D 844 2. A 928 2. B 1562 2. C 2201 1. MESTO 3. A 1510 3. B 1594 3. C 1443 4. A 1181 4. B 751 4. C 2031 2. MESTO 5. A 1523 5. B 1901 3. MESTO 5. C 1058 6. A 3022 2. MESTO 6. B 2248 6. C 2832 ZA 2163 ZB 1800 Z C 1899 8. A 1937 8.B 1145 8. C 2980 3. MESTO 9. A 3284 1. MESTO 9. B 1885 9. C 2369 Tara Polovic, 8. a E-dnevnik Takole so se še pred začetkom šolskega leta učitelji usposabljali za uporabo elektronskega dnevnika. Čeprav je vsak začetek težak, se je kmalu izkazalo, da vnašanje podatkov v računalnik pomeni preglednejše evidentiranje dela učencev in učiteljev in da shranjuje ogromno podatkov, ki jih lahko uporabijo za obdelavo in dokumentiranje. sJ~bziza V sredo, 7. novembra popoldan, smo se grmčani skupaj z nekaj centrčani odpravili na težko pričakovan izlet v Pariz. Med potjo smo pobrali še nekaj Skofeljčanov, s katerimi smo se kasneje tudi spoprijateljili. Pot je bila sicer dolga, ampak v pravi družbi je vedno zabavno. Na avtobusu smo se pogovarjali, se vsaki 2 uri ustavljali, nekateri smo budni preživeli skoraj celo noč, medtem ko so jo drugi raje prespali. Prvi dan nas je čakal ogled Disney-landa, zato smo se pred njim ustavili na črpalki, kjer smo se umili, preoblekli in pripravili na nove pustolovščine. Disneyland, čudežni svet Miki miške in njegovih prijateljev, s katerimi smo se tudi fotografirali ... Veliko nas je šlo v hišo strahov, vozili smo se z vlakci, jedli smo palačinke ... Ognjemet, ki se prične ob 22.00, smo za las zgrešili. V tem čarobnem svetu smo torej preživeli svoj prvi dan. Po mojem mnenju bi bila polovica dneva dovolj za ogled Dineylanda in bi lahko preostanek dneva še bolje izkoristili. Vendar smo se vseeno zabavali. Okoli devetih zvečer smo se name- spalo«, saj smo odšli prepozno spat. Z močnim udarjanjem po vratih so nas stili v hotelu. Nekatere sobe so bile končno le zbudili in tako smo se hitro oblekli in odšli na zajtrk v sosednjo večje, druge manjše. Vsaka pa je stavbo. imela štiri postelje, kopalnico, sef, Takoj po zajtrku smo se odpravili v Pariz, ki ima tudi brez predmestij več omaro in mizo, na kateri so nas za prebivalcev kot Slovenija. Na začetku smo si mesto ogledovali iz avtobusa dobrodošlico pričakali piškoti. Ne in videli veliko zanimivih stavb: knjižnico, ki jo sestavljajo 3 velike stavbe v smem pozabiti, tudi telefon je ime- obliki knjig (v njih je celo ena polica slovenskih knjig), spomenik Juliet, pola, ki je pri večini zvonil še pozno membne državne stavbe. Ustavili smo se šele blizu katedrale Notre Dame, v noč. ki ima prelepe vitraže. Potem smo se mimo Louvra sprehodili do parfu- Naslednje jutro naj bi se zbudili ob merskega muzeja Fragonard. Tam smo izvedeli, kako pridelujejo parfume, sedmih, a nas je kar nekaj »sob za- koliko časa zdržijo, v kakšnih stekleničkah so bili nekoč, povohali smo / 37uaat tudi kar nekaj različnih parfumov, saj ima vsak svoj poseben namen. Nekateri smo si tudi kupili svoj parfum. Z avtobusom smo se odpeljali tudi do Napoleonove grobnice, v bivšo vojaško bolnišnico — Les In-valides, kjer je tudi muzej 1. in 2. svetovne vojne. Izvedeli smo veliko novega. Za lep zaključek dneva pa smo se odpravili na obisk boemskega Mont Martra. Imeli smo nekaj časa za kupovanje spominkov, pa smo tudi možnost, da si sami ogledamo cerkev. Kmalu zatem smo se odpravili proti hotelu. Ker je bila to naša zadnja noč v hotelu, smo bili lahko malo dalj časa pokonci in se potikali po sobah prijateljev. Zjutraj smo spakirali, odšli na zajtrk in nato še na zadnji ogled Pariza. Tretji dan je bil meni najljubši, saj smo si ogledali Louvre ter nato še Eifflov stolp. V Louvru smo bili uro in pol, najbolj pa sem si zapomnila slavno sliko Mona Lize, ki je res nekaj posebnega. Razgled z Eifflovega stolpa je bil neprecenljiv. Vidi se cel Pariz in njegova okolica, z vrha smo lahko videli tudi vse znamenitosti, ki smo si jih ogledali. Na koncu smo odšli na panoramsko vožnjo po reki Seni. Žal je začel padati dež, zato se ni kaj dosti videlo. Tako, preostala nam je le še vožnja do doma. Izlet je bil nekaj posebnega in meni je bil zelo všeč. Takoj bi ga ponovila. Res škoda, ker naša šola ne organizira več podobnih izletov, ki bi jih lahko imenovali kar ekskurzije. Če kdo ne bi želel iti, bi lahko še vedno ostal doma. Še vedno je veliko bolje, da odidejo tisti, ki si zares želijo, kot pa nihče. Tako potovanje je nepozaben spomin, na katerem se zabavaš, kljub temu spoznavaš nove stvari in si lažje predstavljaš snov iz šolskih klopi. Zavedam se, da če neko stavbo ah znamenitost vidim v živo, si bom o njej veliko več zapomnila ter izvedela še marsikatero podrobnost. Upam, da bodo prihodnje generacije deležne še kakšnih podobnih izletov. Staša Pavlin, 9. c Imeli smo se zelo lepo. Obiskali smo tudi Disneyland, v katerem smo doživeli veliko adrenalina. V Parizu pa mi je bil najbolj všeč Eifflov stolp, s katerega smo lahko videli cel Pariz. Še bi šel na tako potovanje s sošolci. Klemen Kapš Po dolgi, neprespani noči na strašno neudobnem avtobusnem sedežu smo se zbudili v Franciji. Sanje so se uresničile! V mislih nimam mojih sanj obiska Pariza, temveč sanje večine mojih sopotnikov, da bi poskusih svojo prvo kavo v Star-bucksu. Sicer pa smo se veselili tudi vetra na Eifflovem stolpu, vonja po sladkorni peni v Disneylandu, gneče ob Mona Lizi, bližnjega srečanja z Napoleonom in njegovo grobnico ter straha pred žeparji. Kamor koli smo prišli, so nas takoj obkrožili prodajalci majhnih obeskov za ključe v obliki Eifflovega stolpa, katerih žvenketanje si lahko slišal že od daleč in tako vedel, da moraš v glavi ponoviti svojo taktiko barantanja. Kot oboževalki Taylor Swift mi je bil najbolj všeč most s ključavnicami nad reko Seno, na katerem je pevka en mesec prej posnela videospot, pa tudi vožnja z metrojem. Julija Brudar LOKALPATRIOT-Fotografska izkušnja 2012 »Yeees!!« sem se zadrla po svoji sobi. Dobila sem elektronsko pošto moje prijateljice in v njej je pisalo, da sem zmagala na natečaju Fotografska izkušnja. Bila sem najsrečnejši človek na svetu! Povedala vam bom, kako je do tega sploh prišlo in kakšna je bila nagrada. Pri fotografskem krožku smo se nekega dne odpravili slikat v Kostanjevico na temo mestna dvorišča. Ko smo zbrali vse slike, smo jih poslali LokalPatriotu, ki je natečaj organiziral. Nisem se zavedala, da bi lahko zmagala. Čez kakšen mesec smo dobili rezultate in jaz sem bila prva v Sloveniji! Srečna sem bila kot še nikoli prej. Sele prvo leto sem obiskovala fotografski krožek in sem že zmagala! Všeč so mi bile tudi nagrade. Potovala bi v Francijo, in sicer v Strasbourg na podelitev diplom za zmagovalce, in ogledala bi si razstavo v palači Sveta Evrope. Imela bi brezplačno udeležbo na delavnici Fotopub 2012 in objavo fotografije v evropskem katalogu Fotografska izkušnja. Komaj sem čakala! V Franciji še nisem bila, zato sem se še posebej veselila, ampak do takrat je bilo še skoraj pol leta. Se prej bi se lahko udeležila fotografske delavnice 2012, ki bo potekala med poletnimi počitnicami. A moja mentorica mi je konec šolskega leta svetovala, naj raje počakam še kakšno leto in se delavnice udeležim, ko bom starejša. Kasneje sem še izvedela, daje bila razstava nagrajenih fotografij septembra 2012 v LokalPatriotu. Skoda, ker mi ni nihče sporočil, kdaj bo otvoritev razstave. Z veseljem bi prišla, saj bi spoznala še ostale nagrajenke natečaja, s katerimi bi decembra potovala v Francijo. Ok, so pač pozabili name. Manjkala sta samo še dva tedna, pa bi bila v Franciji. Vse je bilo že pripravljeno! V nedeljo naj bi odpotovali! JUHUHU! Potem pa mi je mami v torek povedala, da ima žalostno novico. Pisali so z Lokal-Patriota in povedali, da izlet odpade, ker nimajo dovolj denarja! »Ka-aaaaj?!! Na to bi lahko prej mislili, saj so vedeli, da gremo v Francijo!!! Groza, sovražim jih!!!« sem se drla mamici po telefonu. Mami je vedela, kako hudo mi je in koliko mi izlet pomeni, zato je na vsak način želela stvar izpeljati. Z organizatorjem se je dogovorila, da sama pokrijem vse stroške izleta. A tudi to ni bilo dovolj. Tri dni pred odhodom so se izgovorili na slabo vreme, češ da bo padal sneg. Čudno, ne? Kdaj pa bo sneg, če ne decembra? To so vedeli že ves čas. Ko sem kontak-tirala še ostale nagrajenke, so bile tudi one prav tako hudo razočarane in vse smo se počutile ogoljufane in izigrane. Taka je bila moja prva fotografska izkušnja. Organizator je s pomočjo naših fotografij izpeljal natečaj, prejel mednarodna sredstva, nagrajenkam pa pustil grenak priokus. Ker v fotografiranju močno uživam, bom s svojim konjičkom nadaljevala. Vendar pa bom zelo dobro razmislila, s kom bom še sodelovala. Kaja, 7. b NOVI OBRAZI NA NASI SOLI Bil je prvi šolski dan, ko smo učenci opazili nove učitelje, ki so hodili po hodnikih. Takrat smo se spraševali, kakšni bodo - prijazni, strogi, zabavni ... V teh mesecih smo si o njih že ustvarili mnenje, tokrat pa jih lahko spoznate še malo bolj. TINAGIMPELJ Se nam lahko v nekaj stavkih sami predstavite? Na OŠ Grm sem hodila kot učenka. Po končani fakulteti sem tri leta delala na OŠ Bršljin, sedaj sem pa zopet tu. Kaj ste študirali in kako ste prišli na našo šolo? Študirala sem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer kemija in fizika. Na OŠ Grm sem prišla, ker so potrebovali učiteljico za kemijo, saj je dosedanja učiteljica Zlata Dobovšek odšla v zaslužen pokoj. Ste zadovoljni s svojim delom? Da, rada poučujem. Delo z otroki me zelo veseli. Če bi delo učitelja vsebovalo še manj administrativnega dela, bi v delu še bolj uživala. Kaj počnete v prostem času? Rada se ukvarjam s športom, hodim na Gorjance. Imam tri mucke, ki mi vedno polepšajo dan. Kako se razumete s svojimi kolegi in učenci? Vsi se trudimo, da smo v najboljših odnosih. Pravega prijateljstva ni brez konfliktov, saj so le-ti vzrok, da jih skupaj rešujemo in naši odnosi tako postajajo vse močnejši. KRISTINA ROŽMAN Se nam lahko v nekaj stavkih sami predstavite? Sem pripravnica na OŠ Grm. Imam podaljšano bivanje in krožek. ■ Kaj ste študirali in kako ste prišli na našo šolo? Bila sem zelo pridna, saj sem naredila vse izpite. Nato sem diplomirala iz premeta likovna vzgoja in se prijavila na razpis za pripravništvo, kjer sem dobila OŠ Grm za pripravniško mesto. Že prej sem pa slišala, da je na vaši šoli zelo dober učitelj za likovno vzgojo (Branko Šuster) in sem si tudi zaradi tega izbrala to šolo. Ste zadovoljni s svojim delom? Seveda, saj je moje delo pestro in zanimivo, hkrati pa tudi zabavno, saj se z učiteljem zelo dobro razumeva. Kaj počnete v prostem času? Veliko stvari. Rada hodim v hribe, oblikujem razne stvari (npr. iz gline), obožujem ples, tek me spremlja že od osnovne šole, zato tudi rada tečem, od družabnih športov mi je všeč odbojka ... Kako se razumete s svojimi kolegi in učenci? Mislim, da so kolegi v redu in da so odnosi lepi. Pri učencih je malo drugače, vendar konflikt hitro rešimo, tako da ni posebnih problemov. MATEJ POVŽ Se nam lahko v nekaj stavkih sami predstavite? Ze od malih nog sem vztrajen in zvedav. Moji starši so komaj dohajali vse nove želje. Več kot deset let sem se ukvarjal z lokostrelstvom in nastopal na velikih mednarodnih tekmovanjih, sedaj pa se posvečam predvsem glasbi in fotografiji ter učim na Grmu. Kaj ste študirali in kako ste prišli na našo šolo? Po osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Novo mesto in študij nadaljeval na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. Čeprav me je ves čas zanimal šport, sem želel o dobri hrani in pijači izvedeti kar največ. Po končanem študiju sem eno leto obiskoval Gimnazijo Novo mesto in opravil splošno maturo, ki je bila poleg sprejemnih izpitov vstopnica za Fakulteto za šport. Zadnji dve leti študija sem namenil specialni športni vzgoji, ki se med drugim ukvarja tudi z gibanjem oseb s posebnimi potrebami. Tako sem na šolo prišel kot spremljevalec. Ste zadovoljni s svojim delom? V študentskih letih sem opravljal veliko priložnostih del, od sestavljanja stolov, obešalnikov za vrata, delov za avtomobilsko industrijo, do kuhanja nedeljskih kosil in animacij. V največje veselje pa mi je delo z ljudmi. Se posebno prijetno pa z otroki in mladimi, ki znajo vračati še več energije, kot jim jo namenimo. Zato je biti učitelj lepo in pri tem zelo uživam. Kaj počnete v prostem času? V prostem času igram v narodnozabavnem ansamblu Aufbiks in se ukvarjam s fotografijo. V zadnjem času se navdušujem nad klasično črno-belo fotografijo na filmu. Če ostane še kaj časa, pa sem sam svoj mojster, tečem, čebelarim in se ukvarjam s podobnimi zanimivimi dejavnostmi. Kako se razumete s svojimi kolegi in učenci? Čeprav je starostna sestava učiteljev zelo pestra, se odlično razumem tako z mlajšimi kot s starejšimi kolegi. Pri učencih gojim odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in upoštevanju pravil. Mislim, da je to učencem všeč in da sodim med prijazne učitelje. Upam ... SIMON TURK Se nam lahko v nekaj stavkih sami predstavite? Sem Turk Simon, učitelj matematike in fizike, prihajam iz Šentjerneja. Kaj ste študirali in kako ste prišli na našo šolo? Študiral sem matematiko in fiziko na Pedagoški fakulteti. Po končanem študiju sem se začasno zaposlil na Šolskem centru Novo mesto. Konec šolskega leta sem izvedel, da iščete učitelja matematike na vaši (naši) šoli. Tako sem prišel na OŠ Grm, kjer se počutim zelo dobro. Ste zadovoljni s svojim delom? Z delom učitelja sem zelo zadovoljen kljub temu, da je javno mnenje o delavcih v šolstvu v današnjih časih slabo. Delo je pestro in polno izzivov. V veselje mi je vsak dan videvati nasmejane otroške obraze, polne energije in navdušenja. Tudi matematika kot veda mi je zanimiva. Kaj počnete v prostem času? V prostem času smučam, igram tenis, se ukvarjam z glasbo, igram pri pihalnem orkestru, se družim s prijatelji. Kako se razumete s svojimi kolegi in učenci? S svojimi kolegi se zaenkrat razumem zelo dobro. Med sabo si pomagamo. Od njih dobim veliko koristnih in dobrih nasvetov. Všeč mi je, ker se lahko na njih zanesem. Mislim, da so to lastnosti prijateljstva. Z učenci se v večini razumem dobro in se trudim, da bo tako ostalo še naprej. Nika Staniša in Tina Klobučar, 9. b ODŠLI SO... »Kam ta čas beži, kam se mu mudi ...« je besedilo slovenske ponarodele pesmi. Mudi se nam v šolo, v službo, iz šole, iz službe, sem in tja, iz dneva v dan. In pride dan, ko se nam ne mudi več, vsaj v službo ne. Dovolj je bilo učenja, poučevanja, dela. V tem šolskem letu ni več med nami treh izjemnih učiteljev, učiteljice kemije Zlate Dobovšek, učiteljice tehnike Branke Moškon in učitelja matematike Antona Bučarja. Zaključili so svojo bogato pedagoško kariero, generacije grmskih učencev so imele možnost, da si ob njihovi pomoči pridobijo zelo kakovostne temelje za nadaljnje šolanje in delo. Upokojila se je tudi naša kuharica Martina Turk. Vsem štirim se zahvaljujemo za predano delo in za prijazen odnos do učencev in do sodelavcev. PRIJATELJI Prijatelji so del našega življenja, v obdobju odraščanja pa imajo še posebej pomembno mesto. Spremljajo nas vsak dan. Z njimi preživljamo svoje dni, se z njimi zabavamo, jim zaupamo ... Kaj nam pomenijo, si lahko preberete v naslednji anketi. Prijatelji mi pomenijo veselje, tolažbo, toplino, druženje. Lahko jim zaupam svoje težave in vem, da jim bom kasneje tudi sama pomagala. Prijatelji me ne spravljajo v slabo voljo in vedo, kaj imam rada in česa ne. Prijatelji me imajo radi. Ana Staniča, 9. b Z njimi preživljam najlepše trenutke v svojem življenju. Skupaj lahko igramo igro LOL. Prijateljem lahko zaupam. Skupaj hodimo na treninge, preživljamo prosti čas. Nik Gabrič, 9. b Prijatelji so ljudje, s katerimi preživljaš najboljše trenutke svojega življenja. Poveš jim lahko vse, kar ti leži na srcu. Ko sem žalostna, me spravijo v dobro voljo. S prijatelji hodiš na zabave, se smejiš. Ko te kdo prizadene, te potolažijo. Nika Staniča, 9. b S prijatelji preživljam veliko časa. So osebe, ki jim lahko zaupam, imamo podobne interese, skupaj igramo Fifo 13 in LOL, hodimo skupaj v kino in se veliko družimo. Sebastjan Bele, 9. a Prijatelj je tisti, ki se ne skriva pred teboj, četudi nisi najboljši. Je tisti, ki te zna usmeriti na boljšo pot in se ne norčuje, ko ga polomiš. Zate bi naredil vse in še več in ni nikoli s tabo v laseh. Matevž Cimermančič, 8. a Prijatelji mi pomenijo veliko, ker jim lahko zaupam in vem, da me ne bodo izdali. Z njimi se dobro razumem. Staša Balkovec, 7. a Prijatelji mi stojijo ob strani v dobrem in slabem. So ljudje, ki jih obožujem in s katerimi smo si podobni. Lana Božič, 7. c Tara Plečko, 9. b LJUBEZNI Pomemben del odraščanja so tudi prve simpatije in ljubezni, ki se običajno ne končajo srečno, a se jih zapomnimo za celo življenje. Zagotovo vas zanima, kako se prvih ljubezni spominjajo naši učitelji in nekdanji grmčani. VESNA ZOBARIČ ^loja prva ljubezen, če lahko temu z-<00 oseb = strah ne^otovosi, y zdl razocdranpa \ ^ / ODRAŠČANJE * /--v - cleio prisilo/; veselje GerharcJ Frause) ob rezultatu po prevldd^ie pri _ uspešnih ljudeh GENU! 5oli = 1 genijev iarctlec ChQpi*»n \ \ nol področjih Jci pl s«teli Twci.n/>^-vt-W0 j,h zdnif^plol so pesnirtilkeN UcENciVvr^^b'''^!;, jizik Mučnimi težavami) iunsPe5;' Einstein-^ oltžoNni^ Lincoln ODLIČNJAKI 'in i . radovedni V#» \ ^ w I M ' sklddoitelj Waoiner arhitekt Pleenik 'poVPrSo? bioloM Darvvin voditeli Ga na h i^ slikar Ktee -filozof Rant kemika Corie bratci Grimm ODRAŠČANJE OB GLASBI 28. aprila leta 1998 sem se rodila Be-lindi Radolovič in Alešu Bartlju. Oba sta izvrstna glasbenika. Skupaj sta pred leti odprla glasbeno delavnico, ki še danes deluje. Oči je nekaj let igral glavno kitaro pri skupini Dan D, gostoval z DJ-em Dekom in priznano pevko iz Los Angelesa. Ce mama igra klavir in violino, oče kitaro, bas kitaro in bobne, ata pa na orglice, je jasno, da bo otrok odraščal ob glasbi. Še ko sem bila dojenček, sta mi starša prek radia predvajala Mozartove in Haydnove koncerte. Čeprav so Hay-dnovi koncerti zamorjene narave, so mi bili všeč. Pri štirih letih sem začela igrati klaviature. Opustila sem jih, ko sem se odločila za violino. Kako sem se odločila prav za violino, pa je prav zanimiva zgodbica. Nekaj let je visoko na okenski polici ležala violina. Ni se mi zdela nič posebnega, kos lesa pač. Ko pa sem bila dovolj visoka, to je bilo pri šestih leti, sem že dosegla do police in se dokopala do nje, do moje prve violine. Začela sem jo raziskovati, vse bolj me je privlačila in kmalu sem se dokončno odločila, da se bom naučila igrati nanjo. Mami me je celo leto prepričevala, da je to zelo težak inštrument in zahteva veliko časa za vaje. Na koncu pa je le obveljala moja in mami sem prepričala, da sem res pripravljena na garanje. Na sprejemnih je šlo vse lepo gladko in sprejeta sem bila na Glasbeno šolo Marjana Kozine. Moja profesorica je postala Valeriya Jenič. Profesorica je iz Rusije, kjer je študirala violino na glasbeni akademiji v Moskvi. Sedaj sem uspešna in se zelo trudim, da bi v posameznem letu vedno bolj in bolj napredovala. Glasba mi pomeni vse. Kot kadilci ne morejo zdržati brez cigaret, tako jaz ne morem preživeti dneva, ne da bi vadila vsaj tri ure. Če ne uspe do ve- čera, se je pa potrebno zbuditi nekaj uric prej in vaditi pred poukom. Zaradi glasbe in glasbenih uspehov sem pridobila samozavest, voljo do spoznavanja nečesa novega, naučila sem se reči ne in vaditi, dokler duša premore. Ja, takšna je moja volja do glasbe. Glasba je nekaj najlepšega. Srečamo jo na vsakem koraku. Glasba ni samo nabijanje tuc ruc tuc' v avtu, glasba ni samo opera in klasični koncert. Glasba je vse, kar slišimo. Tudi pok, ko udariš kamen ob kamen, je glasba. Do letošnjega poletja nisem vedela, kako lep zvok proizvede violina samo ob tolku s pestjo po zadnji stranici. Verjetno se sliši hecno, vendar je res. Tudi kapljice dežja so glasba, samo poglobiti se je treba in prisluhniti zvoku narave. Glasbo rada poslušam, ker me sprosti in misli odtavajo drugam. Ne mislim na težave in se enostavno prepustim melodiji. Lahko je hitra, zabavna, počasna ali pusta. Poslušam jo vsak dan, ali prek slušalk iz telefona ali v glasbeni šoli ali pa, ko se vozim v avtu in jo poslušam po radiu. Poslušam vse zvrsti glasbe, ker spoštujem način ustvarjanja in okus drugih. Ne sodim ljudi po tem, kaj poslušajo, ker se vsak drugače izraža. Imam kar nekaj glasbenih idolov, naj jih naštejem samo nekaj: Axl Rose - pevec GNR, Ashba - kitarist, Steve Vai - kitarist, Sarah Chang - violinistka, prof. Vasilij Meljnikov - profesor, Paganini -skladatelj in pa Antonio Stradivari d J Cu J.B. - tesar. Sama proizvajam glasbo z violino, kitaro, bobni, klaviaturami, glasom in flavto. Trenutno pišem duet za čelo in violino. Z Zalo Vidic sva se namreč odločili, da bova igrali v duetu in začeli v glasbeni knjižnici iskati note za najin duet - a nisva nič našli. Tako je prišlo do odločitve, da ga kar sami napiševa. Glasba ima velik vpliv na moje počutje. Zmeraj se počutim bolje, ko jo poslušam ali igram. Ne vpliva pa na moj stil oblačenja, mišljenje ali izbiro prijateljev. Glasba je nekaj dragocenega in ne poznam razloga, zaradi katerega bi nekdo sovražil glasbo. Moj glasbeni okus ostaja enak. Kot sem že prej omenila, poslušam vse zvrsti, najljubši pa so mi trenutno džez, blues in občasno rock. Ko sem bila še majhna, sem seveda poslušala Račko plavačko, Kuža pazi, Marko skače, a kaj kmalu prešla na klasično glasbo. Po de- setem letu pa sem začela poslušati pop. To obdobje je trajalo dve leti, kasneje me je za rock navdušil Matej, zadnje čase pa sta mi zanimiva džez in blues. Seveda pride v poštev tudi r'n'b, ki ne pomeni Rihanne and Beyonce, ampak stari rythm and blues. Živi ob glasbi in živel boš večno, se glasi moj moto. Upam, da bom sprejeta na srednjo glasbeno šolo ... Držite fige marca. Z glasbo se nameravam ukvarjati do konca, in sicer kot solistka, profesorica ali pa igrati v kakšnem orkestru, morda celo dunajskem. Laura Bartolj GLASBA IN ODRAŠČANJE Glasba nas spremlja na vsakem koraku in v vsakem obdobju našega življenja. Prav v obdobju odraščanja pa ima glasba še posebno mesto. Preberite, kaj o tem menijo naši devetošolci. Lana Oluič: Glasba je nekaj, brez česar si večina mladostnikov ne predstavlja življenja. Mladi se zatečemo h glasbi, ko nam je hudo, ko si ne želimo družbe in ko ne vemo, kaj bi sami s seboj. Ana Kotar: Glasba je nekaj najčudovitejšega. Je moja najboljša prijateljica in spremljevalka že od malih nog. Nikoli te ne pusti na cedilu in ne odide stran, ko jo najbolj potrebuješ. Bor Šteblaj: Glasba je sprostitev, zabava, motivacija in še veliko drugih T*- stvari. Lahko je navdih za nove dosežke, postavljanje novih ciljev in premagovanje težkih obdobij. Kvalitetna glasba je zame glasba, ki ima nek pomen in te nekaj nauči. Izvajalci take glasbe dostikrat govorijo o revščini, ljubezni, smrti, napakah ... Aleša Blažič: Glasba me pomirja ali pa, kot je rekel slavni angleški dramatik Shakespeare: »Iz muzike prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca.« Kristina Jordan: Alije lahko glasba moja prijateljica? Morda celo najboljša? Seveda je lahko! Ko mi je hudo, ležim na postelji, stiskam svojega medvedka in poslušam otožno glasbo, ob kateri se zjočem in se potem počutim mnogo bolje. Ko sem jezna, zaloputnem vrata svoje sobe, vključim rock komad in razgrajam. Ko sem vesela, prižgem narodnozabavno glasno, poskakujem sem ter tja ter se z njo veselim. Glasba torej opravlja skoraj vse dolžnosti prijateljice. Mark Pečnik: Glasbo sem največkrat poslušal ob delanju domačih nalog. Včasih pa to ni bilo najbolje, saj sem namesto 5 minut za nalogo porabil 20 minut. Tara Pleško: Glasbo poslušam na računalniku, MP4-predvajalniku, mobitelu, kar je tudi dokaz, kako je svet napredoval tudi z napravami za poslušanje glasbe, saj so pred leti glasbo poslušali predvsem po radiu, na kasetofonih, gramofonih. Še zlasti gramofoni so mi zelo všeč. Julija Brudar: Moje mnenje je, da so tisti, ki poslušajo pop, countrj, klasično glasbo in podobne zvrsti, bolj pozitivne osebe od tistih, ki poslušajo punk, hard rock in metal. Ana Staniša: Vsakemu človeku je všeč glasba, ob kateri se počuti svobodnega, zato se ljudje družimo s tistimi, ki poslušajo podobno glasbo kot mi. Kaja Povše: Všeč mi je, ko se ljudje brez skrbi zberejo na vasi in si sami naredijo veselico z eno samo kitaro in harmoniko. Neža Turk: Kitara je vedno najpomembnejša prtljaga, ko gremo na morje, izlete ali rojstnodnevne zabave. Luka Keserič: Glasba ne vpliva pretirano na moj življenjski slog. S tem mislim, da na splošno ne vpliva na moje obnašanje, razmišljanje, izbiro prijateljev ali stil oblačenja. Me pa ob vsakem trenutku razveseli in spravi v dobro voljo. Iz mene zvabi na dan vsa dobra čustva in brezskrbnost. Kadar poslušam glasbo, ki mi je pri srcu, gre skozi mene skupek vznemirljivih občutkov, ki jih ne morem najbolje opisati. Sem pa prepričan, da jih je vsakdo že doživel in občutil. Takrat živim v trenutku in se ne oziram na druge stvari. Vedno, če je le možno, pesem pojem in z nogo ali roko tap-kam v ritmu pesmi. Kadar poslušam samo glasbo in ne počnem nič drugega, se povsem posvetim poslušanju. Spremljam vsak udarec po bobnih, vsak zven kitare, vsak ton (zvok) in seveda tudi besedilo. Andraž Prus: Glasbo rad poslušam, saj mi da zadovoljstvo, občutek svobode in voljo in veselje do življenja. To, da igram trobento in glasbo tudi sam izvajam, se mi zdi nekaj najlepšega, kar mi je Bog dal v življenju. Glasbo vedno bolj vrednotim. Skozi leta se je moj glasbeni okus zelo spremenil in mislim, da sem se v tem smislu spremenil. Zdaj bolj razumem, da je potrebno poslušati glasbo, od katere imam korist, glasbo, ki me kot osebo bogati in me dela boljšega človeka. GLASBENA LESTVICA Tudi v letošnjem letu smo za vas pripravili glasbeno lestvico. Učenci in učenke predmetne stopnje so lahko glasovali za 3 tuje in 3 domače pesmi. Pri domači glasbi je 1. mesto zasedla pesem Ti, moja rožica ansambla Modrijani. Pri tuji glasbi pa je s 100 glasovi 1. mesto zasedla pesem Gangnam style, ki je očitno zelo popularna, saj je imela pred drugouvrščeno pesmijo veliko prednost. Pesem I follow rivers je namreč dobila le 18 glasov. DOMAČA LESTVICA: 1. Modrijani - Ti, moja rožica 2. Lojze Slak - Čebelar 3. Ansambel Lojzeta Slaka - V dolini tihi TUJA LESTVICA: L PST - Gangnam style 2. Triggerfinger - I follow rivers 3. Rihanna - Diamonds MODRIJANI - Tl, MOJA ROŽICA Kakor pozni cvet poletja, v vrtu mojem vsa dehtiš, sredi pisanega cvetja od mlajših se mi lepša zdiš. Rad utrgal bi te nežno, ti roža moja vročih sanj, za ljubezen s tabo bežno, srce gori mi noč in dan. Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica, kraljica mojega si srca mladega. Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica, na pragu zrelih let, najlepši cvet. Kakor pozni cvet uvene, iztekel se nekoč bo čas, ne bi rad, da ti brez mene postara se telo, obraz. Preden konec bo vročine, utrgam ta dehteči cvet, prej kot mu lepota mine, bo zame z njim čaroben svet. PSY - GANGNAM STYLE Oppan Gangnam Style A rum de wo sa rang su ro wo Gangnam Style Gu re no hey gu re ba ro no hey A reum de wo sa rang su ro wo Na je nun ta sa ro un in gan jo gin yo ja Gu re no hey gu re ba ro no hey Ko pi han ja ne yo yu rul a neun pum gyo gi nun yo ja Ji gum bu to gal de ka ji ga bol ka Ba mi o myon shim ja ngi tu go wo ji nun yo ja Oppan Gangnam Style Gu ron ban jon i nun yo ja Gangnam Style Op op op op oppan Gangnam Style Na nun sa na ye Na je nun no man kum ta sa ro un gu ron sa na ye Ko pi shik gi do jo ne one shot te ri nun sa na ye Gangnam Style Op op op op oppan Gangnam Style Ba mi o myon shim ja ngi to jyo bo ri nun sa na ye Eh- Sexy lady Gu ron sa na ye Op op op op oppan Gangnam Style Eh- Sexy lady A rum de wo sa rang su ro wo Op op op op Gu re no hey gu re ba ro no hey A reum de wo sa rang su ro wo Eh eh eh eh eh eh Gu re no hey gu re ba ro no hey Tvvi nun nom gu wi ye na nun nom Ji gum bu to gal de ka ji ga bol ka Baby baby na nun mol jom a nun nom Tvvi nun nom gu wi ye na nun nom Oppan Gangnam Style Baby baby na nun mol jom a nun nom Gangnam Style Op op op op oppan Gangnam Style You knovv what I'm saying Gangnam Style Oppan Gangnam Style Op op op op oppan Gangnam Style Eh eh eh eh eh eh Eh" Sexy lady Eh- Sexy lady Op op op op oppan Gangnam Style Op op op op oppan Gangnam Style Eh- Sexy lady Eh- Sexy lady Op op op op Op op op op Eh eh eh eh eh eh Eh eh eh eh eh eh Jong su ke bo wi ji man nol ten no nun yo ja I te da shi pu myon mu ko ton mo ri pu nun yo ja Ga ryot ji man wen man han no chul boda ya han Oppan Gangnam Style i y° ja Gu ron gam gak jo gin yo ja Na nun sa na ye Jom ja na bo wi ji man nol ten no nun sa na ye Te ga dwe myon vvan jon mi cho bo ri nun sa na ye Gun yuk bo da sa sa ngi ul tung bul tu ngan sa na ye Tara Pleško, 9. b Gu ron sa na ye ^^cUj M) a JŽua^aIa PfuS^bu w, C MODNI KOTIČEK Ko odraščamo, z nami odrašča tudi naš okus. Se pred nekaj leti so našo garderobo izbirale mamice, kaj pa zdaj? Vsak ima svoj okus, ki si ga je ustvaril med odraščanjem, in vsak je svojevrstno odličen, a še vedno imamo modne smernice, ki so sedaj IN. ZIMA Ib leto kljub mrazu in snegu ne boste zgrešili z živimi barvami, celo nasprotno, vaše barvno izstopanje bo popestrilo ta mraz! Svoja oblačila temnejših barv lahko popestrite s pisanimi šali, kapami in rokavicami. Tudi čevlje temnejših odtenkov popestrite s priponkami, barvami in obeski. Dekleta, nadenite si ogrlice in zapestnice z bleščicami, saj so letos zopet v modi. Prav tako so to leto v modi plaščki, ki jih lahko kombinirate s kul ovratnimi rutami. Fantje, potrudite se in se uredite v živih barvah, ki predstavljajo veselje! Nič ne bo narobe, če zraven dodate telovnik. POMLAD Letošnja pomlad bo pravo nasprotje zimi, saj bodo žive barve nadomestile pastelne in bolj nežne barve, pravšnje letnemu času. V modo bodo zopet prišle oblekice in srajčke, z njimi pa tudi nakit, ki bo tokrat izražal vašo osebnost. Dekleta, glavo gor, v modo zopet prihajajo krila, tunike in nakit. Biti morate ustvarjalne in polne življenja, da boste kljub svetlim odtenkom žarele od energije. To boste dosegle z lasnimi dodatki, rutami, nakitom in držo, ki izraža vaše počutje. Fantje boste morali biti še ustvarjal-nejši kot dekleta, saj tokrat prihajata v modo siva in črna, ki ju lahko kombinirate s supergami, ki naj bodo za spremembo totalno odbite. Ajda Blatnik, 8. b A ar-ecLub OKI/ I V' V V /CKiAOAcCC^ 5. Če se samemu sebi zdiš grd/-a, na internetu poišči sliko nekega slavnega zvezdnika/-ce in si jo prilepi čez obraz. 6. Če te starši ne pustijo na koncert tvojega naj ljubšega glasbenika/-ce, se tja izmuzni na skrivaj. Zagotovo bodo ponosni na tvojo iznajdljivost. Šaljivi nasveti za čas odraščanja Odraščanje je blazno resna in blazno naporna stvar. Se strinjate z mano, kajne? Da pa vse le ni tako črno, boste lahko spoznali v šaljivih nasvetih ... Vzemite jih resno, za posledice pa odgovarjate sami! 1. Ko se ti pojavi prvi mozolj, ga poslikaj in sliko pritrdi na steno sobe, saj se ga po mnogih drugih ne boš več spomnil. 2. Če v trebuhu začutiš čebelice in metuljčke, ne pij insekticidov ali katerih drugih sredstev proti insektom. 3. Ko dobiš fanta / punco, ga / je ne pretepaj, saj morda ne bo hotel/-a biti več s teboj. 4. Svojo simpatijo boš vedno očaral/-a s stvarmi, kot je na primer pitje soka skozi nos. 7. V obdobje pubertete vstopi oborožen/-a s strelnim orožjem. 8. Če ima tvoja simpatija že fanta / punco, stopi do nje in jo nadeti, da ti je nezvesta. 9. Če nisi zadovoljen/-a s svojimi oblačili, nanje z rdečim flomastrom napiši imena slavnih znamk. 10. Če želiš zelo hitro odrasti, si kupi čevlje z 20 cm visoko peto in takoj boš večji/-a. Aljaž Kranjčevič, 6. b s T T E A že veš, kakšna oseba si? Reši ta test in ugotovi, ali si težavna, zaljubljena ali BFF oseba! Obkroži odgovor, ki najbolj velja zate! Na koncu preštej, koliko določenih znakov imaš (!! ?), in poglej, kaj to pomeni! ©©©©© 1. Starši ti pravijo, da moraš nehati z gledanjem televizije, ti pa a. se skregaš s starši. !! b. pokličeš svojo / svojega BFF-ja-1 [ r c. razmišljaš raje o svoji simpatiji. ? 2. Učiteljica ti da dodatno nalogo, ti pa ...: a. prosiš svojo / svojega BFF-ja, da ti pomaga-!,!- b. jo narediš skupaj s svojo simpatijo. ? c. ugovarjaš učiteljici. !! 3. Prosti čas preživiš tako, da a. povabiš k sebi domov svojo / svojega BFF-ja-!, !- b. greš v kino s svojo simpatijo. ? c. gledaš televizijo in igraš igrice na računalniku. !! 4. Prijatelj/-ica te povabi, da se skupaj učita. a. Takoj si za-! j !- b. Ne moreš, ker si že zmenjen/-a s simpatijo. ? c. Tečnariš, da se je preveč za učiti in na koncu se nič ne naučita.!! 5. Simpatija te prosi, da gresta na sprehod. a. Ne moreš, ker je tvoj/-a prijatelj/-ica bolan/bolna in mu/ji neseš domačo nalogo! b. Seveda, samo da se oblečeš. ? c. Kompliciraš o slabem vremenu. H 6. Bolan/bolna si in teden dni te že ni v šoli. a. Sprašuješ se. koliko boš moral/-a prepisati, namesto da bi se lotil/-a dela. !! b. Prosiš BFF-ja, da ti prinese prepisat! j !- c. Tvoja simpatija ti je že prepisala snov. ? 7. Seliš se ... a. Simpatijo prosiš, da ostaneta v kontaktu. ? b. Posloviš se od BFF-ja in si zelo žalosten/žalostna-! ‘} c. Razbijaš si glavo s tem, kako bo v novem kraju, šoli, hiši, kakšni bodo novi sošolci/sošolke ... !! 8. Greš na zabavo ... a. Povabiš še svojega/svojo BFF-ja!,} b. Nočeš iti, ker nikogar ne poznaš. !! c. Greš skupaj s simpatijo. ? zV)M šoivVk SA/OVI SoŠoLok^ L po/f << REZULTATI Največ !! znakov SI BFF OSEBA! Živiš za svojo/svojega prijateljico/ prijatelja. Ko je bolan/bolna, si mu/ ji vedno pripravljen/-a pomagati in ti je dolgčas brez njega/nje. Prosti čas najraje preživiš s svojim BFF-jem in se z njim dolge ure pogovarjaš po telefonu, facebooku ... To je zelo lepo, le pazi, da račun za telefon ne bo prevelik ©. Največ ? znakov SI ZALJUBLJENA OSEBA Neprestano si vesel/-a, se smejiš in nič ti ne more pokvariti dneva. Vsako prosto minuto misliš nanj/-o in vsakič, ko ga/jo vidiš, čutiš metuljčke v trebuhu. Ker si zasanjan/--a, imaš včasih problem s koncentracijo, zato pazi, da se ti ocene ne poslabšajo ©. Največ' znakov SI TEŽAVNA OSEBA Nič se ti ne ljubi delati, vse ti je brez veze in ti je vedno dolgčas. Nad vsem se pritožuješ in se obremenjuješ z nepomembnimi stvarmi, namesto da bi delal/-a kaj koristnega. Prosti čas najraje preživiš za računalnikom ali pred televizijo, pri tem pa tudi rad zafrkavaš druge. Pazi, da ti ocene ne padejo in da ne izgubiš kakšnega prijatelja ©. Tina Klobučar 5h5TEJ ZA/AKE /a/ ,PR.E&EfU -v rezultate a OVEN HOROSKOP V tem mesecu se ti bo zgodil lep prijateljski trenutek, ki ga boš ohranil/--a v lepem spominu. V šoli ti bodo malo padle ocene zaradi ljubezni, ki jo boš kmalu srečal/-a. Ljubezen: ** Prijateljstvo: ***** Šola:* BIK V naslednjem mesecu boš zelo čustven/-a, saj te bo v naslednjih dneh zapustila najboljša oseba. Z ljubeznijo bo tako, kot je sedaj, se pa bo še izpopolnila. Ljubezen: ***** Prijateljstvo: / Šola: *** DVOJČKA Našel/-a boš osebo, ki kvari tvojo prihodnost. V šoli boš napredoval/--a. Spoznal/-a boš svojo simpatijo, s katero boš preživljal/-a najlepše trenutke svojega življenja. Ljubezen: ***** Prijateljstvo: *** Šola: ***** RAK Svoje skrivnosti tokrat ne boš zaupal/-a svoji prijateljici / prijatelju, ampak osebi, za katero si ne bi nikoli mislil/-a, da ji lahko sploh zaupaš. V šoli boš popustil/-a, saj boš mislil/-a le na to, ali naj pustiš svojega fanta / punco. Ljubezen: * Prijateljstvo: ***** Šola: ** LEV Prijatelji te ne bodo hoteli imeti v svoji družbi, saj hočeš biti (zmeraj) glavni / glavna. V naslednjih dneh te bo fant / punca povabil/-a na zmenek, vendar se ti bo zdelo, da na to še nisi pripravljen/-a. Ljubezen: **** Prijateljstvo: * Šola: *** DEVICA Zdelo se ti bo, da te tvoja punca / fant vara, vendar je ta oseba le njegov najboljši prijatelj. V šoli se boš izkazal/-a na tekmovanju. Ljubezen: **** Prijateljstvo: **** Šola: ***** TEHTNICA V šoli boš spoznal/-a novega prijatelja, ki bo kasneje postal/-a tvoj najboljši prijatelj. Ker imaš rad/-a svojo ljubezen, jo boš v naslednjih dneh povabil/-a ven. Ljubezen: ***** Prijateljstvo: ***** Šola: **** ŠKORPIJON Poskušaj se osredotočiti predvsem na šolo in na svojega najboljšega prijatelja, ki ti skuša nekaj pomembnega povedati. Ljubezen: *** Prijateljstvo: * Šola: ** STRELEC Ce si že dalj časa zaljubljen/-a v neko osebo, ki ni dostopna, je morda sedaj čas, da jo spustiš od sebe. V šoli ti bo vse šlo kot po maslu. Ljubezen: ** Prijateljstvo: *** Šola: ***** KOZOROG Prijatelj / prijateljica ti bo stal/-a ob strani ne glede na to, da misliš, da ti dela le škodo. V šoli boš malenkost popustil/-a, saj se boš v naslednjih dneh razšelZ-a z najdražjo osebo. Ljubezen: * Prijateljstvo: ***** Šola: *** VODNAR V prvi polovici tedna lahko pričakuješ nadvse zanimivo dogajanje v ljubezni in prijateljstvu. V šoli bo tako kot do zdaj. Ljubezen: ***** Prijateljstvo: ***** Šola: **** Že v začetku tedna lahko pričakuješ izziv, obenem pa boš zaključilZ-a neko zadevo, ki ti jemlje ogromno energije. V šoli boš malenkost popustilZ-a, saj boš sanjarilZ-a o svoji simpatiji. Ljubezen: ***** Prijateljstvo: *** Šola: *** Nika Staniša, 9. b Grmska obveščevalna služba Pred kratkim so novinarji Dolenjskega lista opazili učenca naše šole, oblečenega v novo uniformo za dežurne učence, kako »šprica pouk«. Ker je še mladoleten, ne smemo izdati njegovega imena. Ugotovili so, da zaradi stiske z denarjem doma vsakodnevno dela zaposlen pri CGP. Ravnateljica se je odločila, da bo par, ki se bo najbolje odrezal na plesnih vajah in valeti, odšel na državno tekmovanje v klasičnih plesih, ki bo v Ljubljani v mesecu juliju. Poziva vse učence in učenke 9. razreda, da se na vajah izkažejo po svojih najboljših močeh, saj so nagrade zelo velike. V mesecu maju bo šola zaprta en teden, zato bomo lahko svoje prvomajske počitnice podaljšali za kar sedem dni. Na žalost pa se bo zaradi tega šola zaključila 1. 7. in ne 24. 6., kot je to predvideno po šolskem koledarju. To bo povzročila prenova jedilnice in kuhinje, saj na šoli ne bo zagotovljene prehrane. VICI, VICI, VICI Dve blondinki se peljeta z avtom mimo njive. Pa srečata tretjo blondinko, ki vesla sredi njive. In reče prva: »Pridi, ji greva na pomoč.« Pa pravi druga: »EH, KAJ NE VIDIŠ DA JE VODA PREGLOBOKA?!« Janezek je pred tablo in učitelj mu reče: »Štej do 10.« Janezek: »2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10.« Učitelj: »Kje je pa 1?« Janezek: »V redovalnici.« Janezek reče učiteljici: »Ko bom velik, bom pristal na soncu.« In ga učiteljica začudeno vpraša: »Kako, saj te bo sežgalo!?« Janezek ponosno: »Pristal bom ponoči.« Mož in žena kuhata kosilo. Ko jesta, pa mož vpraša ženo: »Kako pa tako dobro kuhaš, jaz pa nič ne znam?« In reče žena: »Kako neki, gledam kuharske oddaje in se naučim.« Mož že malo užaljeno: »Jaz tudi gledam nogomet, pa ga ne znam tako kot Messi.« »Učiteljica, je pošteno, da je nekdo kaznovan za nekaj, česar ni storil?« »NE. To ne bi bilo pošteno.« »Nisem napisal domače naloge!« »Janezek, povej primer za rimo!« »V vodi stoji gospod Jurca in voda mu sega do kolen.« »Ja, kje pa je tu rima?« » Ko bo prišla grozna plima, bo pa tukaj tudi rima.« »Halo, gospa učiteljica? Rad bi opravičil izostanek od pouka mojega sina.« »Kdo pa kliče?« »Moj oče!« Zdravko se je zvečer najedel fižola in naslednje jutro je v šoli spuščal smrdljive vetrove. Učiteljica ga je poslala iz razreda. »Razumem, da sem moral iz razreda, a ne razumem, zakaj so drugi ostali v njem!« SEPTEMBER 2012 3.9. . Učenci od 2. do 9. razreda Himna, predsednikov nagovor, pozdrav ravnateljice 3.9. Učenci 1. razreda, starši Himna, predsednikov nagovor, pozdrav ravnateljice, kulturni orooram. soreiem učiteljic 3.9. Strokovni delavci Usposabljanje za uporabo e-dnevnika 5.9. Razredniki 1. r, starši Roditeljski sestanek 6.9. Razredniki 6., 7. r., starši, učenci Roditeljski sestanek 8.9. 10.9. Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c Razredniki 4., 5. r., starši, strokovni delavci Odhod v SN - Poreč Roditeljski sestanek, predavanje M. Juhanta in S. Leve 11.9. Razredniki 8., 9. r., starši, učenci Roditeljski sestanek 11.9. Razrednik 3. a, učenci N D: Zdravniški pregled, ZD NM 12.9. Razredniki 2., 3. r„ starši Roditeljski sestanek 12.9. Učenci 8.-9. r., učitelji Športni dan - atletika, Portovald 13.9. Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c Vrnitev iz SN - Poreč (učenci v petek prosti) 18.9. Razrednik 3. b, učenci ND: Zdravniški pregled, ZD NM 18.9. Učenci 4.-7. r, učitelii Športni dan - atletika, Portovald 20.9. Učenci, razredniki 9. r., spremstvo Ekskurzija: Goriško 21.9. Posamezni oddelki Tehniški dan 1.-9. r.: Dan mobilnosti 21.9. Učenci, mentorica Sol. tekmovanje iz razvedrilne matematike 22.9. Tekmovalci - sladkorna bolezen, mentorica Delavnica, priprave na tekmovanje 24.9. Strokovni delavci UK - Izobraževanje - Ocenjevanje znanja 25.9. Atleti, mentoni Ekipno atletsko prvenstvo, Portovald 25.9. Razrednik 3. c, učenci ND: Zdravniški pregled, ZD NM 25.9. Učenci, učitelji Ločujem, Zemljo varujem - predavanje 26.9. Razredniki 3., 6. r., učenci Zbiranje starega papirja 27.9. Člani sveta staršev, vodstvo šole Sestanek 28.9. Učenci, mentorji Logika, šolsko tekmovanje 29.9. Učenci 1 -9. r., učitelji, spremstvo SN:Pohod OKTOBER 2012 2.10. Učenci 3. c, spremstvo Zdravniški pregled, ZD NM 3.10. Učenci, mentorji Občinsko prvenstvo v Krosu, Bajnof 3.10. Ekipa Igre brez meja, spremljevalec DPM Dolenjske Toplice, teden otroka 3.10. Učenci 4., 8. r. Zbiralna akcija starega papirja 4.10. Učenci, učitelji podaljšanega bivanja Športno-družabno srečanje s starši 4.10. Razredničarke, starši Pogovorne ure za starše 5.10. Dan pedagoških delavcev 6.10. Izbrani učenci Teden otroka: Veleizlet 9.10. Učenci, učitelji 4. r. TD: Izdelovanje rakete, Trška gora 10.10. Atleti, mentorji Državno ekipno tekmovanje - finale, Slovenj Gradec 10.10. Učenci 5., 7. r. Zbiralna akcija starega papirja 11.10. Učenci 7., 9. r., spremstvo KD: Knjiga o džungli, APT 12.10. Učenci, mentorica Šolsko tekmovanje: Sladkorna bolezen 15.10. Učenci 6. r., spremstvo KD: Knjiga o džungli, APT 16.10. Učenci 8. r., spremstvo KD: Knjiga o džungli, APT 16.10. Učenci 9. r., spremstvo ND: Obisk Srednje kmetijske šole 17.10. Učenci 1., 2., 9. r. Zbiralna akcija starega papirja 18.10. Učenci, mentorica Šolsko tekmovanje iz biologije 18.10. Strokovni delavci Konferenca 18.10. Učenci 9. r, spremstvo TD: Obisk KŠ Grm, Bajnof 19.10. Učenci 1. razreda, parlamentarci KD: Sprejem učencev v šolsko skupnost 19.10. Predstavniki oddelkov Zasedanje šol. parlamenta, čitalnica 20.10. Tekmovalci, mentorica Državno tekmovanje v logiki 22.10. Učenci 8. r., mentorji Šolsko tekm. v angleščini 22.10. Strokovni delavci, ŠR Učenje učenja, 2. delavnica Jesenske počitnice (do 2.11.) NOVEMBER 2012 6.11. Učenci 8. b, razrednik Sistematski pregled, ZD NM 7.11. Učenci 6. b, razrednik Sistematski pregled, ZD NM 7.11. Ravnatelji šol NM občine Delovni sestanek, OS Grm 8.11. Starejše deklice, trener Občinsko prvenstvo v košarki, OŠ Šmihel 8.11. Razredniki, starši Pogovorne ure 8.11. Razredniki, starši 9. r. RS: Poklicna orientacija (Polonca Čarf) 8.11. Razredniki, starši 4. r. Roditeljski sestanek 10.11. Starejši dečki - rokomet Občinsko tekmovanje, ŠD Marof 12.,13.11 Ravnateljica Strokovno srečanje ravnateljev - Portorož 12.11. Košarka - starejši dečki Finale občinskega prvenstva, OŠ Grm 13.11. Učenci 8. c, razrednik Sistematski pregled, ZD NM 14.11. Učenci, razredniki 8. r. KD: Igralec, CD, Plečnikova Ljubljana 14.11. Strokovni delavci OŠ Grm Konferenca: Predstavitev kandidatov za ravnatelja 15.11. Učenci 4. r., spremstvo KCJT: Butalci, gledališka predstava 15.11. Razredniki, starši 5. r. Predavanje za starše: Ocenjevanje znanja, PU 17.11. Starejše deklice, mentorica Občinsko prvenstvo v rokometu, ŠD Marof 19.11. Učenci 9. r., mentorice Tekmovanje v znanju angleščine, šolsko 19.11. Učenci 8. r., mentorice Tekmovanje v znanju angleščine, državno 20.11. Starejše deklice, trener Občinsko prvenstvo v odbojki, OŠ Grm 22.11. Predstavniki v svetu staršev Sestanek, čitalnica 24.11. Starejši dečki - rokomet Področno tekmovanje, ŠD Marof 24.11. Učenci, mentorica Državno tekmovanje: Sladkorna bolezen 27.11. Starejše deklice Področno tekm. v rokometu, ŠD Šentjernej 27.11. Učenci, učiteljice 2. r. ŠD: Igre z žogo 29.11. Strokovni delavci šole Konferenca UZ 29.11. Učenci, učiteljice 4. r. TD: Izdelovanje situl, okraskov 30.11. Učenci 4. r., ekokoordinatorica Ločujem - Zemljo varujem, 2. faza projekta DECEMBER 2012 1.12. Starejši dečki, mentor Občinsko prvenstvo v mal. nogometu, ŠD Stopiče 3.12. Učenci, razredničarki 4. b, 4. c Odhod v ŠN: CŠODFara 4.12. Starejši dečki, odbojka Občinsko prvenstvo, OŠ Grm 4.12. Pomočnik ravnateljice Sestanek na ZRSSŠ OE Novo mesto 5.12. Ravnateljica Sestanek na ZRSŠŠ OE Novo mesto 6.12. Učenci 2.-9. r., mentorji Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 6.12. Razredniki, starši Pogovorne ure 7.12. Učenci, učitelji 3. triade, E-transformer Ogled reciklaže elektronskih odpadkov, OŠ Grm 7.12. Učenci, defektologinja Delavnica za OPP: Terapevtski pes 10.12. Učenci, razredničarka 4. a Odhod v SN: CŠOD Fara 10.12. Strokovni delavci, upokojenci Prednovoletno srečanje 12.12. Učenci 1., 2., 3. r., spremstvo KCJT: Dinozavri v cirkusu, predstava 13.12. Mentor, starejši dečki Področno prvenstvo v malem nogometu, OŠ Loka 14.12. Prijavljeni učitelji naravoslovja Astronomija, OŠ Drska 15.12. Šahist, mentor Področno posamično prvenstvo, OŠ Drska 15.12. Starejše deklice Področno prvenstvo v košarki, ŠD Marof 18.12. Mentor, starejše deklice Področno prvenstvo v malem nogometu, OŠ Šentjernej 18.12. Strokovni delavci Konferenca UZ 21.12. PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI 18.-21. DNEVI DEJAVNOSTI, 6.-9. r. 24.12. BOŽIČNO - NOVOLETNE POČITNICE JANUAR 2013 4.1. Učenci 9. r., plesni učitelj Začetek plesnih vaj za valeto 5.1. Mlajše in starejše deklice in dečki Občinsko atletsko dvoransko prvenstvo, ŠD Marof 5.1. Šahisti, mentor Državno posamično prvenstvo v šahu, OŠ Podbočje 7.1. Učiteljice 2., 4., 5. r. Potrditev identifikacije nadarjenih 8.1. Učiteljice, učenci 2. r. TD: Življenje nekoč in danes 10.1. Strokovni delavci, starši Pogovorne ure 12.1. Učenci, mentorji Astronomija, državno tekmovanje 14.1. Učenci, mentorji 3. krog tekmovanja LEFO 16.1. Učenci, učiteljice 3. r. ŠD: Igre na snegu 17.1. Tekmovalci v namiznem tenisu, trener Občinsko in področno prvenstvo, ŠD Stopiče 18.1. Učenci, učiteljice 3. r. ŠD: Igre na snegu 19.1. Učenci, mentorica Državno računalniško tekm. Bober, FRI Ljubljana 23.1. Učenci, učiteljice 2. r. Zimski športni dan 24.1. Učenci, učiteljice 4. r. TD: Izdelava vozil na zunanji pogon 25.1. Učenci, učitelji 1. r., spremstvo KOT: Bobek in barčica, predstava 26.1. Šahisti, mentor 1. turnir v dolenjski kadetski ligi, Žužemberk 26.1. Mlajši dečki, mentor Občinsko prvenstvo v malem nogometu, ŠD Marof 29.1. Mentorji TJA, učenci 9. r. Regijsko tekmovanje 29.1. Mentorji TJA, učenci 7. r. Šolsko tekmovanje 29.1. Mlajši dečki, mentor Polfinale občinskega prvenstva v košarki 29.1. Učenci, mentor Področno tekm. za Cankarjevo priznanje, Dol. Toplice 29.1. Strokovni delavci 1. triade Ocenjevalna konferenca 30.1. Strokovni delavci 2. triade Ocenjevalna konferenca 31.1 Strokovni delavci 3. triade Ocenjevalna konferenca 1.2. Predstavniki v ŠP, mentorica Zasedanje parlamenta, tema Odraščanje 1.2. Učenci, razredniki Obvestila o uspehu NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XXIII, januar 2013, št. 1, 2 uredniški odbor novinarji 6., 7., 8. in 9. razreda širši uredniški svet Jerica Eržek / odgovorna urednica, lektorica, mentorica Renata Blatnik / urednica Male Najče Branko Šuster / mentor likovnega oblikovanja Renata Blatnik, Irena Strasbergar / likovno oblikovanje Male Najče Nina Kranjec / urejanje besedilnih datotek Matej Povž / urejanje slikovnega gradiva Ema Koncilija / urednica fotografij priprava za tisk Studio Enota, Tomaž Grdin 650 izvodov Januar 2013 Osnovna šola Grm Novo mesto