Leto XII.
V.b.b.
Dunaj, dne 30. marca 1932
Št. 13
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: „ KOROŠKI SLOVENEC
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politiino in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrletno : 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25"—; celoletno: Din, 100.—.
Ob Dimavu se jasni.
Kancler dr. Buresch Išče za Avstrijo pomoči. — Francozi svelu|ejo podonavskim državam gospodarsko solidarnost in federacijo. — Avstrija se boji protinemškega vpliva v federaciji. — Jugoslovanski zunanji minister izjavljajo senatu, da je Jugoslavija za odkril in lojalen sporazum srednjeevropskih držav. — Čehosiovaški minister odklanja vmešavanje Nemčije in Italije v notranje zadeve držav ob Dunavu in priporoča ludi Avstriji več samostojne politike. — Avstrija sloji še vedno na razpotju.
Kancler naše države je dobro poznal gospodarski položaj Avstrije, ko se je v februarju obrnil do velesil s prošnjo, naj posredujejo za nujno odpomoč svoji sosedi ob Dunavu. Dosti dolgo se že govori, da je nemogoč obstoj države, ki izdaja letno za milijardo šilingov več v inozemstvo kot jih sprejema. Slednjič so pritirala kanclerja dejstva, da je storil zadnji korak v rešitev potapljajoče se ladje. Gospodarski organizem je skoroda izkrvavel in grozil je vsak trenutek državni bankrot. Do obupnega položaja je dovedel poleg že itak po legi in položaju slabokrvnega gospodarskega telesa še usodni polom največjega avstrijskega kreditnega zavoda. Po polomu tega zavoda je bilo že prekasno, da bi se ohranil doma ves devizni zaklad narodne banke, ki je služil v kritje našega denarja. Devizne odredbe so bile sklenjene, ko je bil hlev že skoro prazen. In ko je dospel za državo najopasnejši trenutek, je kancler povabil k sebi dunajske diplomatske zastopnike velikih držav, jim objasnil državni položaj in •razložil, da je Avstrija prisiljena, da, če treba, z uvoznimi prepovedmi izenači gospodarski pasivum. Dobro je vedel kancler, da pomeni ta korak k uvoznim prepovedim zadnji in najnevarnejši in najriskantnejši poizkus rešitve iz obupnega položaja. Uvozne prepovedi bi zahtevale od avstrijskega ljudstva velikanske gmotne žrtve in izredno naklonjenost sosednjih držav. Cena blaga, ki ga naša država uvaža, bi visoko poskočila in zvišala živi jenske pogoje vsakega posameznika. Dočim bi življenje postajalo vedno dražje, bi vendar ne smelo biti niti najmanj govora o zvišanju plač ali znižanju davkov. Poleg tega dejstva, ki bi zahtevalo od državljanov brezprimerno požrtvovalnost, se pridruži še druga težkoča, da bi se z uvozno prepovedjo ne mogle sprijazniti sosedne države, ki se tudi ne nahajajo v nikakem rožnatem položaju. Če bi odgovorile na isti način, bi postal naš položaj še zamotanejši. V tem spoznanju je kancler v drugem delu svoje izjave evropskim diplomatom izrazil željo, naj bi se gospodarski delokrog razširil na vse sosedne države in na vse države. Pod pritiskom vse-nemškega tiska je moral takoj dostaviti, da pri tem nikakor ne misli na kako federacijo držav, pri katerih bi bila izključena Nemčija.
Francoski predsednik Tardieu je odgovoril na klic avstrijskega kanclerja z načrtom podunavske federacije.
S tem načrtom gospodarskega sodelovanja vseh srednjeevropskih držav se bavi danes vsa evropska javnost. Baš v tem vprašanju je pokazala taista javnost, kolikor seveda pride do izraza v časopisju, neverjetno razko-sanost in razdrapanost. Tako veliko je pomanjkanje enotnega koncepta, da bo treba Nemcem morda samim ugrizniti v kislo jabolko in odločiti, li naj naša Avstrija res izkrvavi ob tem skritem boju evropske diplomacije.
Kancler je želel, naj bi se našel rešilni način vsaj do velikonočnih praznikov. Pa preostra borba se bije in zaenkrat res še ni izgloda. Ostaja seveda še vprašanje, li ne bodo dejstva in položaj tokrat močnejši od besed in li ne bodo sama narekovala način rešitve.
V tem lovu evropske diplomacije za lastno koristjo sta vendar dve svetli točki. V izja-
vah obeh najmočnejših srednjeevropskih držav — Jugoslavije in Čehoslovaške — je dovolj treznih in dobrohotnih misli. Saj je bil celo njun utis na sicer tako ljubosumno in razdraženo vsenemško avstrijsko časopisje izredno ugoden. V velikem tednu je govoril v jugoslovanskem senatu dr. Marinkovič, jugoslovanski zunanji minister, o najvažnejših vprašanjih jugoslovanske zunanje politike in dejal k načrtu federacije takole:	Avstro-Ogrska ni nikdar
igrala velike gospodarske vloge in njeno razbitje ni moglo ustvariti tako velike krize. Francija predlaga, naj bi se podunavske države medsebojno sporazumele na gospodarski podlagi in naj bi potem skupno zahtevale od drugih držav zopetne in še večje sporazume, s katerimi bi se uredilo celotno gospodarsko življenje kontinenta. Pravilna je misel Francije, da bo treba cebo svetovne vojne vso plačati in poravnati. Temu pa ne bi zadostoval blok podonavskih držav, ker bi ne mogel zadostovati samo sebi in ostati ločen od vsega ostalega sveta. Morebiti vežejo Jugoslavijo z drugimi državami še večji interesi kot s posameznimi podunavskimi državami in na ljubo neke federacije ne moremo zanemarjati starega prijateljstva in starih trgovinskih vezi. V tem smislu hočemo doprinesti k uresničitvi francoskega predloga in smo za iskren in lojalen sporazum in za mednarodno sodelovanje.
Čehosiovaški minister dr. Beneš je podal stališče svoje vlade k vprašanju podunavske federacije takole: Češkoslovaška je za pogajanja srednjeevropskih državic, da si ugodijo medsebojne carinske prednosti. Odklanjamo pa misel carinske unije teh držav kakor tudi vsako politično akcijo. Brez Romunije in_ Jugoslavije nočemo storiti niti koraka. — Češkoslovaški je federacijski načrt velikopotezen dokument, da se je končno priznala malim državam ob Dunavu pravica, da si smejo svoje zadeve same urediti in voditi. Srednjeevropske države so politično dovolj zrele in močne, da bodo znale voditi samostojno politiko in si prepovedujejo vmešavanje zunanjih držav v svoje notranje zadeve. Nemčiji naj ne bodo srednjeevropske države samo kolonije, ki bodo služile nemškemu političnemu in gospodarskemu razmahu. Če Nemčija in Italija ne pristaneta na francosko pobudo, ki vsebuje popolno samostojnost podonavskih državic, Češkoslovaška noče sodelovati v podonavskem bloku in se zanj ne bo niti pogajala.
Izjavi obeh državnikov sta nenavadno jasni in vse avstrijsko časopisje izraža svoje presenečenje nad njima. Seveda občutijo v njih tudi očitek sebi, da bi končno res že bil čas, da bi se Avstrija vzdramila do samostojnega političnega vodstva in ne prepuščala svoje usode še zanaprej tujim rokam.
Vsako tozadevno prerokovanje je težko. Le eno smemo trditi: odkritosrčnost je v politiki prvi korak za dosego sporazuma. In ta korak je z načrtom federacije vsaj deloma storjen. Vsako gospodarsko in politično zbližanje med narodi pa smemo z vsem srcem pozdraviti, ker pomeni zopet košček bližje vsesplošni rešitvi. Končna rešitev pride seveda šele, ko bo v svetu in ljudstvu utrjena zavest, da je
vedno bolje gledati v sosedu prijatelja in brata kot pa sovražnika.
Kako pravi stari pregovor iz našega kme-tiškega življenja: Spoštuj soseda, če hočeš sam dobro gospodariti! Torej velja isti pregovor tudi za mednarodno življenje in politiko.
O obmejnem prometu.
Kako urejuje nova začasna trgovinska pogodba med Avstrijo in .Jugoslavijo z dne 9. marca 1932 obmejni promet.
Z 9. marcem je stopila med obema sosednima državama v veljavo nova trgovinska pogodba. Poleg širšega carinsko-tarifnega dela prinaša tudi sporazumne sklepe obeh držav glede obmejnega prometa. Na željo nekaterih naših čitateljev prinašamo kratek osnutek tega dela trgovinske pogodbe.
Pri obolenjih vsled prehlada, revmatičnih,
skrninastih in živčnih bolečinah so Togal-tablete neprckosljive. Toga! izloča scalnično kislino in deluje vsled tega direktno na koren bolezni. V vseh lekarnah. Cena S 2,40.	5/2
Obmejna paša.
Obmejnim prebivalcem avstrijske republike in kraljevine Jugoslavije je dovoljeno goniti živino na planine, ki se nahajajo v sosednji državi. Goniti se smejo goveda, konji, ovce, koze in svinje. Pri tem se smejo uporabljati samo pota, ki so po pogodbi določena ali katera naknadno dovoli obmejna oblast. Lastniki živine morajo biti v posesti živinskega lista, ki je lahko tudi skupen za vso živino, če je ta ene vrste. Obenem morajo oddati prej obmejni carinski oblasti seznam vseh komadov živine in v njem navesti vrsto, spol, starost, barvo itd. Prodaja živine na paši ni dovoljena. Za prisilno klanje je potrebno posebno dovoljenje občine v slučaju, da se kolje onstran meje. Vsi živinski pridelki (mleko, maslo, sir itd.) se morajo prinesti nazaj v državo, kateri pripada lastnik živine. Le tako je njihov prenos carine prost. Obmejna listina daje lastniku živine pravico do obiska planine. S tako listino se lahko izkažejo tudi pastirji, če pasirajo mejo pri iskanju živine.
Obmejni promet.
Obmejno cono, za katero predvideva pogodba posebne ugodnosti, tvori pas, širok 10 km ob državni meji. V tej obmejni coni je dovoljen carine prost prenos ali prevoz iz ene države v drugo za sledeče predmete:
Seno, slama, krmilna zelišča, stelja;
sveže in suho sadje, sveža zelenjad, sveže in kislo mleko;
les za kurjavo, premog in šota;
moka, kruh in navadno pecivo do 5 kg;
5 jajc;
meso, sir, maslo in smetana do 1 kg.
V inozemski obmejni coni smejo prebivalci tostranske obmejne cone mleti in žagati brez polaganja kavcije. Dovoljen je carine prosti prenos zdravil, orodja v popravo, dovoz živine k živinozdravniku, tehtanju, biku. Dvojnim posestnikom, to je takim, katerih posestvo je po državni meji deljeno, je dovoljeno goniti živino črez mejo na pašo, obdelovati polje, nositi hrano delavcem, prevažati orodje, semensko žito in spravljanje poljskega pridelka.
Posestnikom s pašnim servitutom onstran državne meje so dane smiselno iste pravice kot dvojnim posestnikom.
Prebivalci obmejne cone imajo pravico do obmejne prepustnice in se smejo v obmejnem pasu sosedne države prosto kretati. Oblast
^Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillll^
Cena odprodaja se je pričela!
Modna trgovina SCHLICHTINGER ■ CELOVEC, Wienerg. 4
Najcenejši nakupni vir plaščev, oblek, bluz, predpasnikov, čevljev, klo^ bukov, moškega, ženskega in otroškega perila, nogavic, kratkih nogavic
in mnogih drugih potrebščin.
Obleke		. . od S	3-90	Ženske srajce . . . .	. ... od S	1-58
Plašči			18 -	Kombineže			1-98
Moške obleke			55-	Nogavice			— •69
Moške hlače			5-50	Kratke nogavice . . .		—•55
Moške srajce			2-78	Reformne hlače . . .		1-98
Moške spodnje hlače . . .		1 86	Štajerske hlačice . . .		2-98
Moški klobuki			4 —	Čevlji			4’90
Moški in ženski dežniki .	•	* tt	tf	4-50	Telovniki			3-90
S
Požurite se, ker mi prodajamo samo tako dolgo še, dokler traja zaloga kljub podražitvi po starih cenah.	38	Govorimo slovenski!
Vabilo
na
40.redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Zilski Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 3 aprila 1932 ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih^
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Opomba: Ako ob določeni uri ni zastopanih zadostno število deležev, se v smislu pravil vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število zastopanih Članov.
Vse zadružnike vabi
NAČELSTVO.
Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško
vabi na	ji
razstavo in zaključno | prireditev	®
kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Dobrli vasi, ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila v Društvenem domu.
Razstava se otvori ob osmih zjutraj in traja do sedmih zvečer. Predmeti so na prodaj.
Popoldne ob treh se vrši zaključna prireditev s pestrim sporedom :
Deklamacije, solospevi, govor, petje moškega in dekliškega zbora, prizori »Slepa deklica«, »Rožice«, »Ples zamorcev« itd.
Pridite na zadnjo vigredno razstavo in dajte svoje dobre volje še drugim !	47	Vabi odbor.
lahko izstavi prepustnico za več družinskih članov. Otroci pod 12 let ne rabijo te listine. Z obmejno propustnico je dovoljeno v inozemstvu bivanje za največ tri dni. Pasiranje državne meje peš je dovoljeno samo podnevi; izjeme se dovolijo v času poljskega dela. V nujnih slučajih smejo zdravniki in živinozdrav-niki vršiti svoj posel v obmejnem pasu sosednje države lahko samo s propustnico.
Turistovski promet.
Turisti in smučarji, ki so v posesti članske izkaznice turistovskega, oziroma smučarskega društva, priznanega od obeh držav, se smejo s to izkaznico svobodno kretati v obmejnem pasu, ki ga loči v Avstriji od ostalega tuzem-stva sledeča meja: Peč—Sovče—Podklošter, železniška proga od Podkloštra do Mlinar, beljaška proga od Bekštanja do Ledine, cesta od Ledine preko Št. Jakoba—Podgorij—Sveč —Bistrice—Svetne vasi—'Borovelj — Glinj—
Šmarjete—Apač—Galicije—Žitare vasi — Že-neka—Štebna—Šmihela do postaje Pliberk in odtod železniška proga do državne mele. V Jugoslaviji tvori mejo obmejnega pasu sledeča črta: Peč—državna meja do Triglavskega vrha—cesta Mojstrana—’Dovje — Jesenice— Žirovnica — Begunje—Tržič—Kokra—Sv. Ambrož—Stahovica—Luče—T ravnik—Urška gora—Prevalje. V tem pasu je turistom in smučarjem dovoljena uporaba cest, železnic, potov, obisk gostiln, planinskih koč. Legitimacija opravičuje bivanje v inozemskem obmejnem pasu za kvečjemu tri dni. Prepovedano je nositi s seboj orožje, fotografične aparate. Turisti se smejo nadalje poslužiti še sledečih železniških prog izven obmejne cone:
Žitara vas—'Pliberk,
Tržič—Kranj—Žirovnica.
Med temi progami ni dovoljen izstop. Kdor se hoče te ugodnosti poslužiti, mora javiti svojo namero prej bližnji orožniški postaji.
Štednja v upravi. Konferenca dežel se je vršila v Solnogradu pod predsedstvom solno-graškega deželnega glavarja dr. Rehrla dne 21. t. m. in 22. t. m. o vprašanju, ki smo jih že objavili. Glede skrajšanja uradne poti, da naj odločujeta o katerikoli zadevi samo dve oblasti, se je izdelal zakonski predlog. Samo za socialne zadeve naj bi veljale tri oblasti, pa tudi tukaj z izjemami. Predlagalo se je dalje, da najivelja tudi za osrednje oblasti Gmesečni rok za rešitev akta. Dalje se je sestavil osnutek društvenega zakona, osnutek o združitvi manjših oddelkov pri deželnih vladah in osnutek o skrajšanju uradne poti pri socialnem zavarovanju. Dr. Pehrl je mnenja, da je upravni aparat veliko preobširen in da zadostuje za osrednjo upravo 2000 uradnikov, ki se naj vsi nastanijo z uradi v bivšem vojnem ministrstvu. — Finančni odbor Društva narodov je končal razprave in sestavil poročilo za Svet, ki pa bo šele objavljeno. Za Avstrijo menda odbor predlaga posojilo, ki naj pomaga državi iz sedanjega položaja, vendar se naj Avstriji za odplačevanje dolgov v inozemstvu ne dovoli nikaka preložitev plačil. — Nemški tisk pozdravlja angleško stališče glede podonavske federacije in pravi, da se približuje nemškemu in italijanskemu stališču. Vse to skupaj pa Avstriji ne bo pomagalo nič, ker ima denar samo Francija.
Jugoslovanski bankovci. V predzadnji številki smo poročali, da nežigosani lOOOdinarski bankovci niso več plačilno sredstvo in da se bodo tudi žigosani bankovci po 1000 Din. vzeli iz prometa, ko bo državna tiskarna dotiskala nove bankovce po 1000 Din. Nežigosane 1000-dinarske bankovce še sprejema v zamenjavo jugoslovanska Narodna banka. Poroča se sedaj, da bodo vzete iz prometa tudi novčanice po 10 Din. z datumom od 1. novembra 1920, to so takozvani kovači z modrim tiskom, in novčanice po 5 Din. Te novčanice bodo zamenjane v enaki vrednosti z drugimi novčanicami. Za zamenjavo je časa sicer še tri leta, vendar je previdnost božja mast. Po tem roku te novčanice ne bodo več zakonito plačilno sredstvo. Lastniki jih bodo lahko po tem roku predložili v zamenjavo le glavni državni blagajni. Kdor ima iz preteklega desetletja v kakem skritem kotu še kakšen jugoslovanski bankovec, naj skrbi za to, da ne bo trpel škode.
Irska se osvaja. Pri zadnjih volitvah v irski parlament je dobila večino stranka de Valere, ki je za popolno odcepitev od Anglije. Kmalu za tem je bil de Valera izvoljen za predsednika irske republike. Sestavil je novo vlado iz samih republikancev. De Valera pa more vladati samo s podporo drugih strank, ker nima dvotretjinske večine. Delavska stranka je izjavila, da bo podpirala de Valero samo pod pogojem, da ne bo izzval gospodarske ali kakršnekoli druge vojne z Anglijo in če bo preprečil tudi vsako notranjo državljansko vojno. Slično izjavo je podal zastopnik opozicije. De Valera je svoji stranki skozi 10 let marsikaj obljubljal. Sedaj bo moral svoje obljube izvesti. Zaenkrat je sporočil parlamentu, da bo vlada stavila predlog, da se ukine prisega zvestobe angleškemu kralju. Angleže to ne razburja toliko, ker je notranja zadeva Irske. Pogodba med Irsko in Anglijo prisege angleškemu kralju namreč ne zahteva, ampak samo irska ustava. Finančni minister je ob tej priliki izjavil, da bo ustavljeno plačilo 3 milijonov funtov šterlingov letno, ki bi jih morali Irci plačati Angliji. Tudi to Angležev ne spravlja iz ravnotežja ter pravijo, da je na svetu v denarnih zadevah vedno mogoč kompromis. Irska se je namreč obvezala plačevati Angliji za razlastitev lordskih posestev letno 3 milijone funtov šterlingov. Najtežje stališče bo imel de Valera radi odprave zakona za zaščito republike.
4 milijone skodelic
Kathreiner-ja
dnevno!
Bi se v Avstriji pilo toliko
Kathreinerla, če bi
obstojala boljša sladna kava?
In pri tem je Kafhreiiter
tako poceni!
Na Kitajskem se je vojna vihra nekoliko polegla. Sklenjeno je bilo začasno premirje, kateremu sledi definitiven mir, če pride namreč do sporazuma. Obe vladi sta pogoje za premirje sprejeli in premirje je bilo razglašeno. Angleška in japonska mornarica odhaja iz Šanghaja. Japonska spravlja proč tudi vojsko. Pravi se, da jo pošilja v Mandžurijo, kjer se ponavljajo upori proti republiki, na drugi strani pa baje Rusija združuje ob mandžurski meji močne edinice. Japonska kakor Rusija imata interes nad Mandžurijo. Pravi se sicer, da povzroča nemire kitajska neredna vojska, vendar se je uporabljal ta izgovor doslej še vedno, kadar se je šlo za to, da se ustvari povod za novo osvojevanje. Kitajcem pride zelo prav, da Amerika in druge države, ki so podpisale pogodbo o nedotakljivosti kitajskih meja, ne nameravajo priznati nove mandžurske republike. Sovražnosti so ustavljene in na vzhodu ni nič novega, gre se samo še za umik čet in likvidacijo spora.
III	DOMAČE~KOVICE	II
Občinske volitve
imamo zopet letos na Koroškem, in sicer se vršijo v nedeljo dne 24. aprila. Volijo vse občine razen Celovca občinske svetnike. Za vse volilce izredno važen dan.
Naša ustava nam nalaga dolžnosti, daje nam pa tudi pravice. Dolžnosti imamo toliko, da se niti ne spoznamo več, pravico pa imamo pravzaprav samo eno, da si volimo svoje zastopnike tako v občinske svete, kakor v deželni in državni zbor sami, neodvisno od drugih, na
Sv. pismo
(. in II. zvezek, izdano od Mohorjeve družbe, v platno vezano, se ugodno proda. Vpra§ati je f v upravi lista.	51
podlagi splošne, tajne in neposredne volilne pravice. Glede dolžnosti nimamo izbirati, tukaj je treba ubogati in dati, prosto voljo pa imamo pri izvrševanju volilne pravice. Nihče nam ne more ukazovati, koga naj volimo.
Mi smo že mnogo doživeli in so nas dogodki napravili politično zrele. Vsled naše zrelosti vemo, da nas morejo v občinah pravilno zastopati samo naši ljudje, ki kandidirajo na listi Koroške slovenske stranke, ker ti niso vezani, dočim nastanejo združene liste na osnovi sporazumov. Če na teh listah naši kandidati ne dobe ali nimajo večine, so navezani na sokandidate drugih strank, to je, da so odvisni. Zato je najboljša samostojna kandidatura. Četudi malo, a to bo zdravo in neodvisno.
Kjer naši zaupniki še niso vložili kandidatnih list, je 3. april zadnji dan. Pozabiti se ne sme na 25 podpisov, ki morajo biti na isti poli in lastnoročni. Samo podpis volilca je veljaven. Po veljavnem volilnem redu se sicer volijo stranke, vendar igrajo pri občinskih volitvah veliko vlogo osebe. Vsled tega mora vsebovati kandidatna lista vplivne in priljubljene slovenske može, katerim morejo volilci brez skrbi zaupati glasove.
Pri sestavi kandidatnih list je mogoče prišlo marsikje do spora. Vemo, da so to predvsem osebni spori. Spori so že sami na sebi nezdravi, še bolj pa v takih slučajih. Interes slovenske manjšine mora biti vedno nad osebnim interesom. Zato proč z osebnostmi med volilnim bojem! So v politiki politični mrliči, so pa tudi v celici državnega ustroja, v občini. Kdor se ni mogel uveljaviti in kdor nima za seboj večine vaških zaupnikov in volilcev, mora računati s položajem, mora računati z dejstvi, drugače bi se moglo trditi, da je politično nezrel. Zvezde nastajajo, zvezde ugašajo. S tem na svoji časti dotični še ni prizadet. Danes jaz, jutri ti! Tako je v življenju.
In kjer ne gre vse v redu, je mogoče do 17. aprila še izpopolniti kandidatne liste. Sramotno pa bi bilo, če bi kateri bivših odbornikov priporočal abstinenco vsled tega, ker ga ni več na kandidatni listi. Da hoče priti tudi mladina do besede, je popolnoma umljivo, nima pa namena, da bi zapostavljala starejše izkušene odbornike. Starejši izkušeni človek malo govori, a njegove besede so temeljite in najboljša šola za mlade kandidate, ozir. občinske svetnike.
Do 17. aprila je treba prijaviti tudi volilne priče. Po dve priči pripadata vsaki stranki za vsak volilni lokal. Priče sicer nimajo veliko besede, a so kljub temu izredno važne, ker morejo voditi kontrolo nad tem, kdo je že volil.
Naši zaupniki so pridno na delu. In videti je, pri naših volilcih odločnost, možatost in samozavest. To so dobre lastnosti, ki nas bodo privedle do uspehov dne 24. aprila, ko bomo volili vsi našo pristno domačo
Koroško slovensko stranko.
Konkurz je razglašen o imovini pokojnega iandbundovskega deželnega poslanca, posestnika in lesnega trgovca g. Mihaela Fajnika v Št. Neži pri Velikovcu. Zdaj naj bi Landbund pokazal, da gre zvestoba tudi preko groba in da za njega ne velja pravilo, da je zamorec storil svojo dolžnost. Sicer pa bi mogli pomagati sedaj tudi rajhovski naseljenci, za katere se je rajni tako toplo zavzemal in jim pripomogel do marsikaterega posestva in kredita.
Bilčovs. (Naši župani.) Zopet imamo pred durmi občinske volitve in za temi tudi volitev župana. V današnjih časih in pri sedanjih težavnih razmerah ni bog ve kakšna dobrota nositi naslov župana. Dobro bi bilo, vsem ustreči in se nikomur zameriti, storiti pa zmi-raj tako, da bi bil volk sit in ovca cela. Kriza je povsod velika, z gospodarstvom so velikanske težave in denarja primanjkuje povsod. Marsikateri očitek se sliši, da je tega in onega kriv župan. Težko je, toda upajmo, da nam prinese bodočnost boljših časov in vsi bomo lažje in prosteje dihali. Naša naloga danes je ta, da si izberemo pri občinskih volitvah može, ki bodo iz sebe potem postavili pravega moža, ki bo odlično zastopal naše težnje v gospodarskem, narodnem in verskem oziru. Odkar je dobilo leta 1848. kmetiško ljudstvo več -svobode in so se osnovale občine z župani na
čelu, je našo občino vodilo skupno 11 županov. Prvi I. Andrejaš, p. d. Krajger na Potoku je bil rojen leta 1801 in postal leta 1848. župan naše občine. Bil je izvoljen v Celovcu in ko se je vračal domov, so ga z veliko častjo sprejelj. Pokali so topiči in zvonili zvonovi. Ljudstvo pa je reklo: Prvemu so zvonili, a zadnjemu pa se ne bo. Dvajset let je županoval in imel velik ugled pri ljudstvu. Od leta 1868. do 1871. mu je sledil Safran Filip, p. d. Pomoč v Bilčov-
su.	Od 1871. do 1886. Simon Zablatnik, p. d. Kumr v Bilčovsu, od 1881 do 1887 Ogriz Nikolaj, p. d. Miklavž v Bilčovsu. Ko je ta umrl, ga je nadomestoval do leta 1889. Franc Kru-šič, p. d. Vrban v Pugradu. Od 1889 pa do 1892 je bil župan Janez Šefman, p. d. Šenhleb v Bilčovsu, od 1892 do 1910 Jakopič Janez, p. d. Jakopič v Pugradu, od 1910 do plebiscita 1920 Martič Filip, p. d. Plave v Bilčovsu. Ko so leta
1920.	prevzele avstrijske oblasti zopet naše ozemlje v svojo upravo, je bil Franc Krušič ml., p. d. Vrban v Pugradu do občinskih volitev leta 1921. postavljen za gerenta. Od leta
1921.	do 1928. je bil Šelander Lovrenc, p. d. Tišlar v Kajzazah župan, od leta 1928. pa do letos nam županuje g. Franc Krušic, p. d. Ru-pej v Velimi vasi, katerega naj nam Bog ohrani še dolgo let.
Žihpolje. (Cerkveni shod.) Kakor prejšnja leta, se obhaja tudi letos na Žihpoljah na „belo nedeljo41, to je dne 3. aprila t. L, prvi letošnji cerkveni shod s sledečim sporedom: Ob 7. ,uri je prva sv. maša, na to pridiga; ob 8. in (49. uri sv. maše; na to je zopet pridiga in slovesna
sv.	maša. Popoldan ob en četrt na tri so pete Marijine litanije s sv. blagoslovom. Zaupajmo posebno v sedanjih težkih časih v božjo pomoč in priporočimo se na naši domači Marijini božji poti Marijini prošnji!
Št. Janž v Rožu. (Občni zbor Hranilnice in posojilnice.) Iz poročila načelstva na zadnjem občnem zboru naše kreditne zadruge posnemamo: Vsled gospodarske krize je otežkočeno tudi delovanje zadruge. More se trditi, da je bilo preteklo poslovno leto od vseh najslabše. Celih 40 let ni bilo treba posojilnici najeti kredita pri Zvezi koroških zadrug za izplačilo vlog. Naša posojilnica je bila vsa leta ena najmočnejših kar se tiče vlog; po vsej Sloveniji je imela naložen svoj denar. Tudi v letih 1925 do 1928 je zadruga procvitala. Vedni strah pred „puči“ je omajal zaupanje v šiling in ljudje so dvigali denar in kupovali tuje valute. Tako je zadruga izčrpala ves svoj od-višni denar. In ne občuti krizo samo naša zadruga, ampak vsi denarni zavodi. Išče se sedaj izhod iz te krize, a prizadevanja finančnikov, gospodarskih strokovnjakov in diplomatov niso prinesla uspeha. Strašni egoizem in sirovi materializem sta se zagrizla v ljudstvo. Na eni strani silno kopičenje zlata, na drugi strani pa brezmejno uboštvo in stradanje. To vede v komunizem. Pa bi se še dalo kaj prište-diti, a ljudstvo noče ničesar več slišati o varčevanju. In še to, kar se prištedi, se večinoma nalaga v tujih denarnih zavodih in bankah, četudi jih je že toliko zaprlo prostore in so mali vlagatelji utrpeli ogromne izgube, dočim še nobena zadruga ni skrahirala. Denarni promet se je nanram letu 1930. znižal za 25.648 S in to vsled nazadovanja hranilnih vlog. Posojila so se popolnoma ustavila. Kljub mnogoštevilnim opominom znašajo zamudne obresti 7000 S, kar jasno govori o težkih časih našega kmeta. Stanje hranilnih vlog se je znižalo za okroglih 18.900 S. Dvignilo se je 70.000 S, da presega dvig vloge za okroglo 27.000 S. Naloženega denarja ob koncu lanskega leta skoro ni bilo več, zvišali pa so se davki za 170 S. Načelstvo je uradovalo vsako nedeljo in praznik, po potrebi sta načelnik in blagajnik šla v pisarno tudi v delavnikih. Uradnih ur je imelo načelstvo 185 Načelstvo se je po svojih skromnih močelr potrudilo, da je zadostilo zahtevam strank. Upamo, da bo poročilo načelstva o tekočem poslovnem letu ugodnejše in da bomo letos prebrodili vsaj višek gospodarske krize.
Koroške novice. Deželna vlada je sklenila, ! da se vršijo volitve v kmetijsko zbornico v jeseni letošnjega leta. — Dne 25. marca je v Št. Petru pri Celovcu pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Valente. '.Bilo je zažgano. — Dne 19. t. m. smo imeli na Koroškem 19.170 podpiranih brezposelnih. Število je padlo samo za 8 oseb. — Nai Koroškem imamo 10 pivovarn, ki so lani producirale 130.881 hi piva. — Koroška letovišča se letos bojijo, da ne bo feostov. Listi priporočajo, da bi letovišča nastavila primerne cene, ki bodo prilagodene naši plačilni zmožnosti.
Šmarjeta v Rožu. (Smrtna kosa.) Tukaj se je zgodil te dni izreden slučaj: imeli smo tri pogrebe na en dan. Na cvetno nedeljo je umrla Štoparjeva stara mati, popoldne Uršula Travnik, pd. Magčinja na Kočuhi, zvečer pa Pogra-čičev Miha. V torek, dne 22. marca smo vse tri ob ogromni udeležbi ljudstva izročili materi zemlji. Č. župnik Trabesinger se je spomnil rajnih s krasnim nagrobnim govorom in cerkveni pevci so jim zapeli lepe žalostinke. Štoparjeva mati je dosegla redko starost 90 let in bila najstarejša oseba naše fare. Pridna, pobožna žena, ki je še pred nekaj leti nosila vso težo kmetijske gospodinje na svojih ramah. Trud in trpljenje sta ji pač vedno bila spremljevalca na njeni življenski poti. Z Magčevo materjo smo izgubili vzor žene in matere. Zapušča moža in tri otroke, ki bodo ljubjeno mamico pač težko pogrešali. Pogračičev Miha: trpin je legel v hladen grob, da se spočije od težkega trpljenja. Rajni Miha, priden, zvest hlapec, plošno priljubljen človek, je bolehal že delj časa na črevesnem raku in tudi težka operacija mu ni povrnila zaželjenega zdravja. Rajnim naj bi bila lahka domača zemlja! Žalujočim ostalim pa izrekamo naše najiškrenejše sožalje!
NAŠA PROSVETA
Uporniki.
Veliki umetnik je dovršil umetnino v svoje zadovoljstvo. V šestih dobah je ustvaril ta veličastni kosmos, ta velikanski svet solne in zvezd, zemlje in njenega življenja. V neizmernem svetu ima vse svoje določeno mesto, dano mu po stvarniškem načrtu. Ta svetovni sistem je ena sama velika celota, vse je medsebojno navezano tako, da bi ogrožal en sam člen, ki bi izpadel, vso stavbo v njenem obstoju. Pa stvarniški načrt veleva, naj obstoja nevarnost odpovedi le pri bitjih s prosto voljo: pri angelih in ljudeh.
Zvezde slušajo molče nevidne ukaze svojega gospodarja in hitijo že milijon let svojo pot ter merijo čas. Vsa božja narava v rasti in cvetju in venevanju živi udano svoje tiho življenje v dan in leto in se pokorava solncu in svetlobi. A bitja proste volje so se uprla Stvarnikovemu ukazu. Odločevala so med službo Bogu ali sebi. „Kdo, kot jaz?" je zaklical Lucifer s skupino nezvestih angelov. Ni se hotel podrediti v božjo celoto in ne več zavzemati odkazanega mu mesta. Tako je prišlo do prve katastrofe z ustvaritvijo prekletega sveta — pekla, v katerem vlada nered, disharmonija in boj.
Luciferijanska misel ^premami zopet in zopet tudi človeški rod. Že prvi človek ji je podlegel in zato sprejel zase in za svoje potomce kazen, da mu bodi odslej življenje en sam obupen krik in ena sama ihteča želja po rešitvi iz disharmonije in nereda v red in harmonijo. Li ni naše življenje samo nihanje med božjo in luciferijansko mislijo? Si li v tihih trenutkih ne šepečejo naša ustna željo: nazaj k Očetu! Se nam li ne godi kot rodu po Adamovemu padcu, ki je klical hrepeneče: Vi oblaki ga rosite ali zemlja naj ga da! In vstalo je pred dvatisoči leti prvo velikonočno jutro in doneslo v borna človeška srca novega miru in nove sreče.	:
In danes, po dvatisoč letih? Jokamo in se bojimo jutra in dneva, ki nam obetata nesrečo in zlo. Pa iščejo kratkovidno vzrokov naše bede in stiske in dolžijo krivde kapitaliste in socialiste. Sebična misel leži na naših očeh kakor mrena in ne da videti pravih vzrokov. V njej smo vsi samo otroci in ne vidimo svojih lastnih uporniških dejanj, ki kričijo po kazni in prokletstvu. Odgovorimo, koliko je v nas še ljubezni do stradajočega, jokajočega brata! Kedaj postanemo nesebični vsaj v molitvi, da bomo znali v prošnjo uključevati še brata in sestro in narod in vse človeštvo? Pravimo, da smo narodni. Pa smo kedaj sami že zanj molili?
Morda bomo kmalu hvalili Njega, da nam je poslal vso našo stisko in negotovost dneva. Kajti beda naših dni nam bo odprla naše oči, da zarnoremo končno ugledati okoli sebe obdajajoči nas svet ljubezni in miru. Z njim vred bodo zahrepenela še naša srca po vstajanju in v naše duše se bo naselila velikonočna misel.
Malošče—Brnca. V nedeljo dne 3. aprila igrajo Brnčani pri Nontu v Maloščah igro „Tri-je vaški svetniki11. Pričetek je ob pol osmih zvečer.
Šmihel pri Pliberku. (Društveno.) Skozi vso zimo se v listu nismo dosti oglasili. Sedaj podajamo obračun našega zimskega molka: Na Štefanovo je društvo obhajalo 251etnico svojega obstoja. Jubilej je proslavilo z igro „Gruda umira". Pred igro sta govorila predsednik prosvetne zveze č. Poljanec in naš poslanec č. Starc. Lepe nauke smo odnesli za bodoče delovanje. — Tri tedne navrh smo mogli zabeležiti obisk škocijanskega društva z igro „Pri-sega o polnoči". Marsikaj so se naši igralci naučili od njih. Po igri so nas še dolgo neprisiljeno zabavali z ubranim petjem. — Na pustno nedeljo je priredila naša požarna bramba igro „Rodoljub iz Amerike". Pred igro je brambovec povdarjal, da tudi slovenska bramba more v isti meri vršiti svojo nalogo kakor nemška. In to je tudi dokazala v neštetih slučajih. Igralci kakor pevci so bili na mestu. Naša godba je med odmori in še dolgo po igri razveseljevala občinstvo. — Na Jožefovo pa je imelo društvo jubilejni občni zbor. Maša za društvenike, skupno obhajilo, cerkvena godba in nazadnje predavanje g. Potočnika je bilo na dnevnem redu. Predavatelj je govoril predvsem o nalogah mladine; biti mora zavedna in izobražena. Podpredsednik je podal zgodovinsko sliko društva in se spomnil umrlih ustanovnih članov, ki so jih počastili navzoči z enominutnim molkom. Omenjal je č. domačega župnika, ki obhaja letos 251etnico svojega pasti-rovanja v Šmihelu in ki je bil društvu velika gmotna in moralna opora. Hvaležni smo mu! Denarnega prometa je imelo društvo 1000 S. Z malimi izpremembami se je izvolil stari odbor. Na podlagi dosedanjih izkustev bo delovalo društvo v bodoče.
GOSPODARSKI VESTNIK
Današnja gospodarska kriza.
(Konec.)
Socijalni demokratje poučujejo ljudi in isto dela tudi Landbund, da je treba pač ustaviti tudi plače duhovnikov. Državni stroški zdaj znašajo 2.000,000.000 S, za uradnike
723.000.	000 S. Za duhovščino se plača na leto
12.000.	000 S, tedaj eno šestdesetinko. Ali se bo kaj poznalo, ko toliko črtamo? in tukaj črtamo? Duhovnik hodi v šolo; če duhovnika ne bo, se bo moralo nastaviti več učiteljev, da se ure izpolnijo. Duhovnik vodi matrike, krstne in druge knjige; postaviti bi se moralo uradnike za matrike. In potem: neki sloveči francoski pisatelj je nedavno pisal: Dajte duhovnike proč, v štirinajstih dneh bo tekla kri pri nas, kakor v Rusiji, ker je duhovnik edini, ki uči pravico in ljubezen! Ljudje, ki govorijo proti kongrui, niso prijatelji ljudstva.
Sedanja kriza ima seve svoje razloge tudi v svetovnem gospodarstvu. V tej sili treba gledati: kaj pa je mogoče storiti? Veliko ie mogoče. Avstrijska trgovska bilanca je bila zdaj skozi vsa leta pasivna za 1.000,000.000 S. To ne gre. Moralo je priti do pomanjkanja, mora
ramo uvažati, ker se pri nas ne pridela, pri nas ne raste. Ali Avstrija je uvažala žita in moke
7.791.000	metercentov za 353.000.000 S, živine
973.000	glav za 248,000.00 S, mesa in masti
546.000	metercentov za 98,000.000 S, sadja
660.000	metercentov za 26,000.000 S.
Potem pride še ves luksuzni uvoz. ki ga ni
treba, ki se mora zabraniti! Avstrijsko kmetijstvo je v zadnjih letih sijajno napredovalo in to nas mora polniti z nado in zaupanjem. Že pridelamo vso rž, ki se potrebuje za kruh, fine pšenične moke moramo še uvažati, že pridelamo sami 70% potrebnega sladkorja, že pridelamo ves potrebni krompir, oves, skoro tudi ves ječmen, mleko, maslo, sir in zadnji čas se je izkazalo, da lahko pridelamo sami vso klavno živino, vse mesne in mastne svinje, ako se le varuje cena, tako daleč, da se ljudem krijejo stroški. Tu si je pridobil veliko zaslugo sedanji naš poljedelski minister dr. Dollfuss. Zahteval in izsilil je postavo: Vie h- und Fleischverkehrs-g e s e t z, ki določuje, da se sme uvažati samo tista množina živine, svinj in mesa, ki je sami ne zmoremo. V par mesecih smo prišli do tega, da na Dunaj pridejo samo več domača teleta; klavne živine prišlo je tja 20. dec. domače 79%, tuje 21%, svinj mesnih 76%. tuje 24%. Blago ceno izgublja, kadar se ga preveč ponuja. Živina in meso sta izgubila ceno, ker se je blaga vse preveč sililo na Dunaj. Zdaj so vrata kolikor mogoče zaprta in cena se bo polagoma, vsaj upati se sme, dvignila do primerne višine. Seve Dunaj potrebuje na teden 2000 glav klavne živine, pred tedni enkrat pa je bilo priglašenih 7000 glav, in ljudje so bili nevoljni, ker se jim ni vsega odvzelo. Zdaj imamo tudi kritični čas, ko naši ljudje pitajo pozimi, in je zdaj vse na prodaj. Ponudbe je treba deliti na vse leto. Svinj se je na Koroškem v 8 tednih priglasilo 6177 in odposlalo 5975. Kako bi bila cena padla, ako bi se vsa ta množina morala ponujati doma. V gospodar-I ski krizi ne smemo gledati samo na druge, glejmo tudi na se. V takih časih se ne sme po nepotrebnem izdajati nobenega šilinga. Naša mladina pa ne zna varčevati: kupuje nepotrebne stroje, oblači se gosposki, s hrano ni več zadovoljna! Kakor drugi hudi časi. premagal se bo tudi današnji. In v bodoče treba, da ljudje 1 ostanejo doma in da iščejo življenja na domači grudi. Prišli bodo svitljejši dnevi, če ljudstvo ostane delavno in moralično zdravo.
Beljaški trg. Kapus 70 g, rdeče zelje 70 g, ohrovt 80 g, svetača 1,60 S, korenje 70 g, pesa 60 g, italijanska solata 2 S. čebula 70 g, česen 2 S, špinača 1,60 S, hren 3 S, krompir 20 g, namizna jabolka 1,20, jabolka za kuho 80 g, goveje meso 2,40 S, telečje 2,60 S, svinjsko 2,60 S, gnjat 4,50 S, orehi 1,20 S, citrone 40 g, hruške 1,40 S, čajno maslo 5,30 S, maslo za kuho 4,80, skuta 1,40 S, strd 5 S za kg. Jajce 14 g, sladko mleko 40 g, kislo mleko s smetano 58 g, sladka smetana 4 S, kisla smetana 2,40 S.
1 RAZNE VESTI ~1
Kaj je prinesel pretekli teden novega. Kdor se pelje kako soboto po 12. uri z železnico dalje nego 14 km in se vrne po isti progi v pondeljek dopoldne zopet nazaj, je lahko deležen znižane vožnje. To velja tudi za praznike. Za znižanje prideta v poštev samo 2. in 3. razred. Sicer pa mi niti na 2. razred ne reflektiramo in se zadovoljimo s 3., pa bi tudi nič ne imeli proti 4., ako bi ga imeli, kakor ga imajo v Nemčiji, samo da nas vožnja manj stane, ker vožnja z železnico v Avstriji je presneto visoka. Namen te odredbe je ta, da bi se ljudje več vozili. Več prometa, nižje cene in nazadnje je zaslužek višji. Ta način razumejo Židje prav dobro. — Radio odjemalcev je bilo 6. t. m. v naši državi 463.511. Radio je postal takorekoč ljudska potreba. — Nemčija: V Lipskem so znorele 3 osebe, ker Hitler pri zadnjih volitvah ni zmagal; namreč neki profesor, njegov oče in njegova mati. To je pa že višek! — V Albertovi bolnici v Berlinu je prišel na svet otročiček, ki je pravo čudo po teži. Po rojstvu je namreč tehtal samo 450 gramov. Detece je v vati in ga neprestano grejejo s posebno električno napravo. — Ostale države: Madžarski rabelj Kozarek
je umrl. Prehladil se je pri zadnji usmrtitvi nekega roparskega morilca. Služba je sedaj prazna in ni dvoma, da bo število prosilcev ogromno. Pokojni rabelj je bil prvotno mesar in gotovo dobrih živcev. — Na podzemeljski železnici v Neaplju v Italiji sta dva vlaka v polni vožnji zadela s tako silo drug v drugega, da sta se obe električni lokomotivi razbili. Razvaline so pričele goreti. Nesreča je zahtevala 7 smrtnih žrtev in 27 ranjenih. — V republiki Andora je v nekem predoru prišlo do eksplozije. V predoru so delavci polagali električne kable. Po eksploziji je bilo 7 delavcev mrtvih, 20 pa je ranjenih. — Strahovit orkan je divjal nad osrednjo Alabamo. Stiri mesta so bila težko prizadeta. V mestu Northport je vihar porušil skoro vse hiše. Ugotovili so 240 mrtvih in okrog 2500 ranjenih. — Jugoslavija je odpovedala dogovor o klirinškem prometu z Avstrijo. Klirinški promet bo prenehal 20. aprila. Vse raznolične odredbe in pogodbe, ki imajo namen, da ščitijo valuto, se niso obnesle. Sami eksperimenti. — V Bukarešti je 23. t. m. priredilo 3000 visokošolcev demonstracije, ker vlada ničesar ne ukrene radi visokošolskega zakona. Vsa okna senatske palače so pobili, zažgali policijski avto in metali bombe za solze-nje. Nemiri so trajali 2 uri. Ranjenih je bilo 20 dijakov in 20 policistov.
Dobro plačani Hitler. Hitler je bil še pred kratkim avstrijski državljan. Bahati se z njim Avstrija vsekakor nima povoda. Med vojno je služil v nemški vojski. Njegovo stalno bivališče je Monakovo. Tam je založba listov in tiskovin nacionalnih socialistov. Od te založbe prejema Hitler 240.000 mark na leto (polovico dobička). Od stranke dobiva mesečno 1100 mark. Za shode in predavanja je sprejel v minulem letu okoli 200.000 mark. Stranka mu tudi plačuje v Berlinu stanovanje 150 mark na dan. In sedaj, ko je postal še brunšviški vladni svetnik, prejema 5233 mark plače na leto in če se izkaže, da ni za rabo, lahko stopi v pokoj s pokojnino za 35 let službe. Hitler prejema potemtakem letno okoli 750.000 S za svoje del« v interesu nemškega naroda.
Za tiskovni sklad so darovali: Kaki Suzana, Loga vas 2; neimenovan 1, udeleženci zadružnega tečaja v Podravljah 17; Rainer Matevž, Loga vas, 4; neimenovan iz Dobrle vasi 15; Rovišnjak Miha, St. Peter, 1; Wiegele Marija, Perava, 2; Groblacher Vinko, Deščice, 1; neimenovan iz Vogrč 5; Berger Martin, Ribnica, 1; neimenovan 1; Prapotnik Matija, Straža vas, 1; Ulbing Tomaž, Skočidol, 2; Bayer Stefan, Loga vas, 3.50; Hebajn Marija, Šmartno, 2; Hranilnica in posojilnica v Borovljah 25; Huttej- Ivan, Št. Jakob v Rožu, 4; Jelen Marija, Gornje Libuče, 1; tvrdka Arnejc-Weber, Rožek, 4; Jiša Karel, Novy Jachimov, 2; Bayer Štefan, Loga vas, 2; Juch Apolonija, Vetrinj, 1 S. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala. Da bi našli mnogo posnemalcev!
----- — __________
Nosilce, cement, vodovodne cevi, štukaturno trsje^ kavlje in žico,
stavbne okovke!
Martin SlabenÌ9f trgovina z železnino
„zum Herkules", CclOVeC* Stari trg 23.
Imetnik Achleitner-Thurner.	50
TRAČNICE (traverze)
za stavbne svrhe, za plotove najcenejše pri
IGNAZ FRIEDLÀNDER
CELOVEC, ViktringergUrtel 5.	48 Telefon 740.
Nadomestni deli za orala, gnojne vile, lopate, poljedelsko in gospodarsko orodje, žične mreže in bodečo žico za plotove.
Nizke cene.	Bogata izbira'.
Martin Slabenig,
49	trgovina z železom „zum Herkules"
Celovec, Stari trg 23. — Imetnik Achleitner-Thurner.
im
konečno zmanjkati denarja. Marsikaj mo-
JUtnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v s k y Josip, tipograf, Dunaj, X.
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V.. Margaretenpatz /
Ettenreichgasse 9.