št. 18 Cena 15 din Ииј, 19. maiif Letnrk XIV Usire[a mladinska manifestacija v Ptulu Letošnja parada mladosti v Ptuju in mladinsko zborovanje na Titovem trgu ter nastop ŠDortnih skupin na stadionu »Drave, v nedeljo 14. maja 1961 je bila posrečena in uspela mla- dinska množična manifestacija гdгaл'ja, veselja in uspehov dela naše mladine na vseh področjih za dan mladosti, za Titov rojst- ni dan. Prireditelja, Okrajni komite LMS Maribor in Občinski komi- te L.MS Ptuj sta bila nadvsem zadovoljna z vremenom, z ude- \eibo mladine iz okraja Maribor in iz občine Ptuj, z mnogoštevil- no udeležbo odraslih ter z uspelo parado, zborovanjem ter pópol- dnevnim nastopom. Vsi so bili zadovoljni tudi s popoldnevnim veseličnim delom na razstavnem prostoru pri »Mladiki«. V rvezi s parado in popoldnev- nim nastopom smo se obrnili na komandanta parade in vodjo na- stopa Miša Drobino, ki je zelo ngodno ocenil organizatorje pri- reditve, okrog 3.000 udeležencev parade in gledalce, udeležence velikega mladinskega zborova- nja ter popoldnevnega telovad- nega nastopa ter nazadnje ra- janja pri Mladiki. Vsi skupaj so ^ udeležbo pripomogli, da je Ptuj 'epo proslavil letošnje prazno- vanje Titovega rojstnega dne in dneva mladosti. V paradi so bile godbe iz Ma- ribora, Kidričevega in Ptuja, pi- onirji, šolarji in dijaki vseh šol, mladinci iz športnih in strokov- nih društev, v športnih oblekah, s praipori, za'Stavicam, balončke, strelicami in loki, z razno opre- mo. Ugodno in toplo vreme je vplivalo na ugodno razpoloženje in množičnost gledalcev, ki so se zvrstili na pločnikih ulic in na trgih, kjer se je pomikala parada. Ptuj je napolnila mladi- na. Iz .smeri Maribora sta pri- peljala 2 posebna vlaka, po ce- stah pa številni avtobusi, oseb- ni avtomobili, motorna kolesa in dvokolesa. S sestavo, razpoloženjem in barvitostjo parade so bili zado- voljni tudi predstavniki oblasti in množičnih organizacij, ki so bili na tribuni pred magistratom in na tribuni na Titovem trgu ter nazadnje na tribuni stadiona »Drave«. Parado je prevzela predsedni- ca občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojza Stropnikova. Ob njej so bili funkcionarji CK LMS, OK LMS iz Maribora Jaka Bogataj, Štefan Brumec, Zoran Stiplov- šek in Tancer Zoran, predsedni- ki občinskih komitejev LMS iz območja okraja Maribor ter funkcionarji ZKS, SZDTi, LMS, predstavniki JLA, šol, gospodar- skih organizacij in društev Janko Vogrinec, Branko Gorjup, Franc Trtičkovič, Ilija Bašeta in drurr Za samo parado je značilno, da so se nekatere šole in društva izredno potrudila za to, da bi bila parada čimbolj pestra, po raz- položenju pa popolnoma skladna z dnevom mladosti. Tri godbe so bile skoraj premalo. Številne za- stave. praporji in zastavice, ki jih je nosila mladina, so parado izredno poživeli. Bnakobarvne majice in razni kroji, okrašeni motorji, avioni v zraku in na vo- zilih in okrašeni osebni avtomo- bili. Zelo .je bila poudarjena tu- di tehnična stran našega časa. Zborovanje mladine in odras- lih je bilo na Titovem trgu po paradi. Mladina je napolnila trg in odrasli so jo obdali z vseh strani. Po pozdravnem nagovoru tov. Franca Tetičkoviča je imel slavnostni govor tov. Stefan Bru- mec izf Maribora, org. sekre- tar OK ZKS Maribor. Tudi to- krat so bili mladi in odrasli med govorom nekoliko nestrpni, kar kaže na staro izkušnjo, da mora- jo biti govori po paradi čimkraj- ši. sicer kljub na'jboljšentu name- nu in res izbrani vsebini ne do- sežejo svojega namena. Popoldnevni nastop je bil zelo pester in dobro obiskan. Z atle- tiko in orodno telovadbo Ptuj- čanov in gostov iz Maribora in Lenarta .je bil program zelo po- srečen. Ob takih prilikah pač še vedno pogrešamo nastope s pro- stimi vajami, ko napolnijo na- stopajo^ I>ro^r stadiona. Pro- gram sc je lepo odvijal. V pred- videnem času so se zvrstili telo- vadci na orodju. Mladinska vrsta članov in Članic »Partizana« Ma- ribor je s svojimi točkami zelo Uflalaja. Vse pozornosti gfedalcev so bili deležni telovadci na brad- lji iz Maribora in Ptuja, sablja- či iz Maribora, judoisti iz Ptuja, rokoborci iz Lenarta ter boksarji iz Maribora. Štafeta na razne proge je bila zelo posrečena. Ga- silci so tudi lepo nastopili in na- zadnje z vodnim curkom iz 4 ce- vi napravili Triglav. Skupina na salonskem drogu je pokazala ne- kaj vratolomnih točk in je bila deležna vsega priznanja. Po tem nastopu je lahko reči, da ima med drugim tudi lahka atletika v Ptuju možnosti razvoja in lepe perspektive. Nogometna tekma po nastopu med »Dravo« in »Že- lezničarjem« iz Maribora je kon- čala z zmago gostov z rezultatom 0:2. Glede rajanja pri Mladiki je treba reči, da so se »Slovenske gorice« potrudile, da bi se ohra- nil za ta razstavni prostor ob vsaki prireditvi dober glas glede na г»vфoloženje in postrežbo, ki jo pripravijo »Slovenske gorice«. Glede »Vitkov« pa je bilo nekaj kritik v njihovo škodo zaradi poznega začetka in predolgih od- morov, ki so zadržali mladino čez »horo legalis«. Sicer pa so bili z vsem zadovoljni tudi gost- je, ki so se morali odpeljati iz Ptuja z vlaki in avtobusi. VJ. исвпке ptujskih osemletk v povn гк[ Množica na Titovem trgu na zbor ovanju mladine. Mladinci iz JLA s 150 zastavami v povorki S čofni in štafetno palico po lirveci Dravi do Varaždina v sredo, dne 17. maja 1961, ob uri dopoldne je izročil Franc član brodarskega dru- štva »Sidro« Maribor, štafetno t^alico mariborskih brodarjev s Pismom tovarišu Titu za rojstni ^an predsedniku Okrajnega od- ^ra SZDL Ptuj tov. Branku ^rjupu, ta pa jo je izročil po ^'■ajšem nagovoru zbranemu ^rcmstvu štafete iz Maribora in ^чја v navzočnosti predstavni- •^ov organizacij in društev, učen- ptujskih šol ter dijakov in ^nov kolektivov pri Vinarskem ^zeju ob Dravi dijakinji Maši *^viičevi. Ob 9.30 je odrinila Maša Pav- ^'^va s spremstvom brodarske ^^■te v sandolinih in kanujih ^^ ladjah od obrežja Drave v ^ju in je odnesla štafetno pa- ^ v Varaždin. Trije spremlje- valci štafete iz Varaždina so pri- šli v Maribor in so že od tam po Dravi skupno z Mariborčani spremljali štafeto po Dravi proti svojemu rojstnemu mestu. Skupino brodarjev iz Mari- bora ,ie spremljal član odbora brodarskega društva »Sidro« v Mariboru Viktor Kodrič, ptujske brodarje pa je spremljal do Va- raždina z gasilskim motornim čolnom Marjan Berlič iz Ptuja. Ze nekaj let sem sodelujejo brodarji iz Ptuja v štafeti mla- dosti skupno z brodarji iz ]\3ari- bora. Vso pot do Varaždina so skupno z Mariborčani deležni vse pozornosti prebivalstva iz vasi vzdolž Drave. Ljudje se radi postavijo ob Dravi in pomahajo brodarjem na prijetni plovbi proti Varaždinu po deroči Dravi v pozdrav. V. J. Glasilo Socialistične zve ze delovnih ljudi za območje bivšega ptu jskega okraja Izdaja »i»tujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, št. 604-75-3-206. ßokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Crfotna naročnina za tuzemstvo 750 din. га inozemstvo 1250 din. V sredKci^f^eesjaRswetovnega do- ga-jainja je mednareidm' konferen- ca o Laosu, ki se je s štiridnevno zamudo začela v Ženevi. Prvi krči in teža-ve še ne pomenijo, da bo ipotem steklo vse gladko in da bo •vse dobro. Obratno, težave po- menijo, da je uspeh konference v zraku. Najhuje je to, da je ta konfe- renca v bistvu nadaljevanje tiste iz leta 1954, na kateri so skle- nili več spcirazumov, ki j-ih nato n«so izvedli. Na'jhujšo zavoro predstavljajo Američani, ki niso pripravljeni odstopiti niti za ko- rak oziroma največ za pol kora- ka, tako da bi Laos ra-átosali na dva dela po korejskem in viet- namskem vzoru. Kambcški princ Sihanuk je na to deja!, da je težko razdeliti de- želo, ker je gifcanje Patet Lao povscd, na svojem osvobojenem ozemlju in tam, kjer so še vedno čete Buna Uma. Norodom Siha- nuk je predlagal, da bi ustvarili nevtrani Laos po »avstrijskem« vzoru, torej nekai takega, kot &d to storil; z Avstrijo leta 1955. Ne glede na to, aH bodo izvedli azij- sko inačico avstrijskega primera, je važno, da zagovarjajo nevtral- nost in enotnost dežele ludi v Sovjetski zvezi, VeMki Britaniji ;n na Kitajskem. Bun Umova vlada je v zadnjem trenutku zcpet začela revariti. Na posvetovanjih v Na Monu v Lao- su nočejo pristati na pvoliticna pogajanja, ker bi moraJi privol ti v kom,promise in s tem bi sami zapečatili svojo uisodo, saj bi jih kasnejši razvoj potisnil ob stran. Zato hočejo s tujo — ameriško — pomočjo ohraniti svojo velja- vo, ugled in navdezno silo, tako da bi lahko kasneje v koalicijski vladi predstavljali stranko, ki bi poskušala zatre ti napredna giba- nja. Bun Umovi nakle:pi &о jasni — hoče imeti oblast, vlado in moč v deželi, k; se z njegcvim reži- mom ne strinja. La-cški problem je treba cbrasv- navati z dvhe ločenih vidikov — z ztmanjega in notranjega, toda, žal, oba teko povezujejo, da ju ni moč rešiti. Pri notranjem vi- diku nai bi uredili raztrtere sami, toda od zunaj je tako močsn pri- tisk na notranje razmere, da ne dosežejo sporazuma. Kaj bo do- segla ženevska k-nferenca, nihče ne ve, ker Američani vcdijo po- litiko, ki je v nasprotju z interesi laoškega ijudstva. Korejski državni udar Opazovalci zatrjujejo, da je vojska prevzela oblast, da bi pre- prečila delovanje levice, ki se je FK>časi začela vrinjati v državni aparat. Trditev so podkrepili s podatki, da je v Južni Kcreji tri milijcne Ijuda brez dela in da je milijon ljudi slabo prehranjenih. Ti ljudje so po s trm ogla vi j en j u Sina Man Rija bržda začeli dvi- gati glave in ker je Koreja raz- deljena, grozi nevarnost, da bodo lepepa dne zahtevali združitev. Vojska^ je menila, da dosedanja vlada Canga Mtona n.i bila dovolj močna, da bi iahko preprečila takšna prizadevanja. Združitev bi bila skrajno geslo, pred tem pa bi zahtevali ureditev vrste soaain h vprašanj, ki pa jih vladajtča kli- ka ne bi hotela urediti, saj bi iz- gubila velik vir dohodkov. Južnckorejski dogodki nas ne- hote spominjajo tudi na južno- vietnamske, kjer že dalj časa de- luje uporrjško gibanje. Američani so sicer v južnokorejskem prime- ru zatrdili, da podpirajo zakcnito cblast, toda ni dvakrat reči. da so kar za takšno spremi o, saj preživlja politika razde, jevanja dežel (Kore.jfl, Vietnam) hudo krizo in tudi v lajo-škem primeru vedno znova dokazujejo, da deli- tev na jug in sever ni trajna, pač pa le začasna rešitev. Poicžaj v jtKfovzhodni Aziji za Američane ni niti najmanj ugo- den, čeprav nudijo tem deželam veliko gospodairsko pomoč. Vla- da.joča klika je skorumpirana- Primer z denarjem га 270 kin -dol- go cesto je dovolj zgovoren. Ko- misija, ki naj bi pregledala cesto, je iKfotovtia. da so zgradili 27 ki- lometrov. denarja pa niso našli čfflsto nič. V Azij.i vre, ameriška politika -pa je taka, da k temu samo pri- liva olje. AVTORALLY za 20-letnico vstaje AvtcnKto zveza Slovenije pri- pravlja z AM društvi Slovenije za proslavo 20-letnice vstaje jugo- slovanskih narodov motošportno manifestacijo v obliki avto-rally vožnje. Vožnja bo ob vsakem vremenu dne 16. julija 1961 ter je imeno- vana zvezdasta vožnja »Dan vsta- je«. Njen namen je, ^ mogoči ti av- tomob listom fx>leg špK)rtnih užit- kov tudi ogled partizanskih kra- jev. Kakor že ime vožnje pove, ;;e to zvezdasta vožnja, katere starti bodo na Jesenicah, v Kopru, Čr- nomlju s podkrakom v Kočevju, v Brežicah in Mariboru s p>cdkrai- koma v Murski Soboti in Čmi, in sicer v jutranjih urah navedene- ga dne. Proga, ki vodi rz Maribora, ka- mor naj bi šli na start avtomo- bil isti s področja AMD Ptuj, bo potekala iz Maribora preko Poče- hove, Pernice v Lenart m dalje v B«š, Ptuj, Slovensko Bistrico, Ko- njice. Stranice, Celje, Vransko, Trojane, Izlake, Mlinše, Kandrše, Slivni co,_ Vače, Hotič, Dol, Šerat- jaikob, Črnuče, .Težico, po Titovi cesti, skczi Gradišče na Rimsko in Vegovo cesto na Trg revolucije v Ljubljani, kjer bo cilj proge, ki je dolga 203 km. E>ruge proge te- čejo slično in so enako doigo. Vse so razdeljene na etape, na ка1.е- rih bodo časovne kontrole. Mari- borska proga je razdeljena na na- slednje etape: 1. Maribor—Lenart 20 km, 2. Lenart—Stran ce 70 km 3. Stranice—Celje 19 km, 4. Celje—Kandrše 50 km, 5. Kandrše—Ljubljena 44 km. Čas teh etap: 1. etapa 0,30 ure 2. etapa 1.42, 3. etapa 0,28, 4 etaipa 1.15, 5. etapa 1.06 ure. Med vožnjo, katere se lahko udeleže poleg tekmovalca še &<■- tekmovalci, to je prijate.ji adi drut- žinski čJani. sitari nad 18 let, bodo tekmovalci opravili specialno pre- izkušn.jo v dolžini 2055 m, in sic^ med Kandršam' in Slivnico, v tej obliki, da bo treba to progo pre- voziti v določenem času (3 minute in 50 sekund). Po prihodu na cilj bo spretnost- na preizkušnja, ki bo obsedíala poznavanje prometnih znakov, park ranje v garažo, vzvratno vož- n.jo skozi vraftca. slalom, bočno parkiranje med dvema stenama, vožnjo preko plošče, obračanje, stop na črti, vožnjo z desnim ko- lesom skozi koridor opeke, in to vse v določenem času. Ocenjevanje bo za vse etape vožnje po točkovnem sistemu s tem, da so predpisane še prsa- mezne kazenske točke za neupo- števanje navodil, prometne pre- krške in podobno. Prireditelj bo nagradil prvih dvajset tekmovalcev z denarnimi nagradami od 5000 do 50.000 d n, raizen tega pa bo izdal posamez- nim tekmovalcem spominske pla- kete. Ekipe, ki jih tvori pet so- tek-moivailcev, ocenjujejo pa se štirje najboljši, bodo po plasmaju prejele častne nagrade. Prijave za vožnjo, v kateri morajo beti vozila in vozači ter sotekmovalci zavarovinr, sprejema AMD Ptuj do 1. junija 1961. V primeru, da kdo ni zavarovan, mu bo to omo- gočeno naknadno. Vsem pri javi jencem je prav tam na razpolago poseben pravilnik za to vožnjo, športna komisija dru- štva pa bo po prejemu prijaiv pra- vočasno pred dnevom vožnje or- ganizirala razgovor s tekmovalo, na katerem bo pojasnjen pravilnik in eventua'ni dodatek, razdelila startne številke, potne karte in vse drugo potrebno, da si b'do tekmovalci lahko vnaprej ustva- rili t.očno sldkc. vožnje, njene hi- tr/T'Sti in hkrati vse drugo r>^reb- no s tem v zvezi. KrF Na popoldnevnem nastopu na sal onskem drogu Seminar za predsednike in tajnik e sindikalnih podružnic Četrtek, 25. maja 1961, od 15. do 19. ure v veliki dvorani Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj. Tema: »Celotni oris našega go- spodarskega sistema«. Predava tov. Vetrih iz Maribora. * V petek, 26. maja 1961, od 15. do 19. ure v veliki dvorani Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj. Tema: »Oblikovanje in razdelje- vanje osebnega dohodka«. Pre- dava tov. Jaroš iz Maribora. Posebej obveščamo predsed- nike in tajnike sindikalnih po- družnic, da se udeležijo semi- narja in obeh predavanj, isto- časno pa, da se pripravijo za razpravo o navedenih temah, ker bosta predavatelja pKDjasnjevala vsa nejasna vprašanja, ki se dnevno pojavljajo v naših go- spodarskih organizacijah, usta- novah in zavodih. Družbeno-ekonomski sektor Delavske univerze Ptuj stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTXIJ, DNE 19. MAJA 1961 Požarna (ne)varnost v podjetjih Da bi zavarovali podjetja pred požari, ki jih je bilo v preteklih letih precej, čeprav manjših in so bili v kali zadušeni, so bili potrebni temeljiti pregledi. Tem bodo morali slediti često resni ukrepi. Nekatera podjetja resno jemljejo pomen požarno-preven- tivne službe, druga pa zopet ne kažejo nobenega resnega zani- manja za ta vprašanja in ne ču- tijo potrebne odgovornosti do skupnosti in premoženja, ki jim je zaupano. Nekatera podjetja imajo dobre interne gasilske enote, ki so vzorno opremljene in tudi osebje je strokovno usposobljeno. V drugih pa, kjer odgovorni kadri nimajo smisla za požarno var- nost, so glede te na nizki stop- nji. Nekaj podjetij zasluži v tem pogledu resno grajo. Njihova malomarnost ne ogroža samo njihovega obstoja, temveč ce- lotno bližnjo okolico. Velike ovire za vzdrževanje požarne varnosti imajo podjetja, ki so v neposredni bližini ali celo v sklopu privatnih zgradb, ker lastniki teh večinoma ne spoštu- jejo požarno-varnostnih pred- pisov in s svojim nepravilnim odnosmn ogrožajo požarno var- nost podjetja. To narekuje, da bo potrebno v bližnji bodočnosti posvetiti čim več pažnje lokali- zaciji podjetij, požarno-preven- tivni službi privatnega stano- vanjskega sektorja pa tudi več pozornosti. Posebno pozornost je treba po- svetiti tudi kmetijsko-gospodar- skim obratom in kmetijskim za- drugam, katerih način obrato- vanja je takšen, da sam po sebi predstavlja veliko požarno ne- varnost. Ti obratujejo z lahko vnetljivimi predmeti, kot so sla- ma, seno, pogonski stroji na te- koče gorivo itd. Zgradbe same, kakor tudi bližnja okolica ne ustrezajo predpisom požarne varnosti, da o odnosih posamez- nih članov delovnih kolektivov niti ne govorimo. Statistika kaže, da je v Slove- niji letno škode, ki jo povzročijo požari okrog 679 milijonov din, 7 mrtvih in 117 poškodovanih. Marsikje bi se ta občutna škoda lahko zmanjšala, če bi ne bilo posameznikov, ki se opravičuje- jo: saj ni tako nevarno, pri nas še nikdar ni gorelo, saj pazimo itd. Vsekakor ni nikjer zapisano, da bi moralo vsako poslopje en- krat goreti. Prav tako je jasno, da se splača postopoma žrtvovati manjša denarna sredstva, malo dobre volje in več odgovornosti do skupnosti za preprečevanje požarov. Posebno pozornost pa bi mo- rali posvetiti tudi požarno-pre- ventivnim gasilskim napravam. V največjem številu podjetij prevladuje mišljenje, če je po- žarnovarnostna komisija pred- pisala nabavo določenega šte- vila gasilskih aparatov ali osta- lega malega orodja in da so za- dostili predpisom, če so to orodje nabavili in založili v kakšnem skladišču ali pa ga praznega ali celo neuporabnega razobesili na raznih mestih. Vsa ta vprašanja so prisotna ves čas in ne samo v gasilskem tednu, zato bo treba v prizadetih podjetjih neprestano, to se pravi, pravočasno misliti, ker po požaru je prepozno zvoniti. Jože Bezjak Povrtnina: čebula 100—140, grah 200, krompir 18—20, kole- raba 100, por 50, solata berivka 50, solata v glavah 50—70, špinača 100, kislo zelje 50, česen 170. Sadje in sadeži: beluši 300, češ- nje 100, gobe sveže 200—300, lisič- ke 150. jabolka 80—100, jagode (vrtne) 200—300. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30—40, ajdova moka 60, proso 30, koruzni zdrob 50, pše- nica 40. Mleko in mlečni izdelki: suro- vo maslo 500—600, mleko 40, smetana 200, sir 50—100. Perutnina in jajca: jajca 16— 17, piščanci 600—800. Maščobe: zaseka 300, kis 30. Sadike: zelje 2, karfijola 3, ohrovt 2, paprika 5, paradižnik 5. Prva plenarna seja občinskega sindikalnega sveta Ptuj Novoizvoljeni plenum Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj se je sestal v ponedeljek, 15. maja 1961, na prvo plenarno sejo. Ple- num je razpravljal o programu nalog sindikatov ptujske komu- ne, ki . ga je začrtal VI. občni zbor ОрШзке^а šihdikalnega sveta 7. maja 1961. Izvoljeno je bilo predsedstvo, predsednik in tajnik Občinskega sindikalnega sveta ter imenovane številne ko- misije. Plenuma sta se udeležila tajnik OSS Maribor, tovariš Ivo Kamnik in sekretar Občinskega odbora SZDL, tovariš Franc Te- tičJtfivič. Plenum je razpravljal o smer- nicah bodočih nalog sindikalnih podružnic in Občinskega sindi- kalnega sveta, ki jih je v pro- gramu začrtal VI. občni zbor. Program bomo objavili v prihod- nji številki »Ptujskega tendnika«. NOVOIZVOLJENO PREDSED- STVO ObSS V predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je plenum izvolil naslednje člane: Jože Se- guía, Feliks Bagar, Jože Skrlov- nik. Adi Praprotnik, Franc Vu- čak, Viktor Makovec, Albin Pi- šek, Viktor Prelog, Sonja Skr- janec, Fanika Vauda, Gvido Ce- pin, Jože Križančič in Jože So- tler. Za predsednika Občinskega sindikalnega sveta je bil ponov- no izvoljen Jože Seguía, za taj- nika Občinskega sindikalnega sveta pa Feliks Bagar. NOVE KOMISIJE ObSS Za čim uspešnejše izVajanje številnih in odgovornih nalog je plenum imenoval naslednje ko- misije in vanje naslednje člane sindikata: v komisijo za organizacijsko- politična in kadrovska vprašanja so bili imenovani: Feliks Bagar, Franjo 2mauc, Lojzka Zelenik, Ivo Mazera, Franc Lukman, Bo- gomir Dobrovnik in Franc Ku- kovec. Predsednik: Feliks Bagar; v komisijo za gospodarska vprašanja in družbeni standard: Viktor Makovec, Tone Purg, Branko F4jrlan, Stanko Žitnik, Marjan Bizovičar, Albin Tomše, in Alojz Janžekovič. Predsednik: Viktor Makovec; v komisijo za delavsko in druž- beno samoupravljanje: Jože Skr- lovnik. Tone Potočnik, Franc Klemenčič, Tone Kolenko, Franc Rebemak, Jože Sotler in Borut Carli. Predsednik: Jože Skrlov- nik; v komisijo za strokovno, druž- beno-ekonomsko izobraževanje in kulturno prosvetno dejavnost: Adi Praprotnik, Meta Feldin, Franc Golob, Maks Serdinšek, Franc Borko, Drago Zupančič, Franjo Zorčič, Ksenija Skrabar in vodja izobraževalnega centra TGA Kidričevo. Predsednik: Adi Praprotnik; v komisijo za kadrovsko-soci- alna vprašanja: Franc Vučak, Zora Ilovar, Frido Klančnik, Anica Langus in Boris Solovjev. Predsednik: Franc Vučak; v komisijo za organizacijo de- lavsko športnih iger: Albin Pi- šek, Marjan Ljubeč, Ante Kure- lič, Maks Metličar in Janko Bo- hak. Predsednik: Albin Pišek; v komisijo pravne službe pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj: Anton Kancler, Jože Srha- tič, Franc Zmauc, Frido Klanč- nik, Viktor Makovec, Maks Ru- bin in Ivan Voda. Predsednik: Anton Kancler; v komisijo sindikata prosvet- nih znanstvenih delavcev: Gvido Cepin, Julka Sever, Kristina Se- pec, Janez Pucko, Franc Ogrinc, Franc Zerak, Ivanka Golob, Adi Praprotnik, Stane Horvat, Julij Ošlovnik in Jože Kodrič. Pred- sednik: Gvido Cepin; v komisijo za dodeljevanje po- moči nezaposlenim članom sindi- kata: Fanika Vauda, Franček Pe- tek, Ignac Gole, Stanko Vilčnik in Peter Ljubeč. Predsednik: Fa- nika Vauda; v upravni odbor Sindikalne politične šole: Feliks Bagar, Vik- tor Kranjc, Sonja Skrjanec, Dra- go Zupančič in Franc Kekec. Predsednik: Feliks Bagar; v upravni odbor Delavskega kluba Ptuj: Jože Skrlovnik, Franc Ceh, Marjan Berlič, Janez Petrovič, Janez Cuk, Marija Cer- ne in Ivanka Arnuš. Predsednik: Jože Skrlovnik; v komisijo za vprašanja proiz- vajalcev in upravljalcev: Lojz- ka Zelenik, Jože Brglez, Emil Učakar, Ivanka Ivančič in Alojz Vidovič. Predsednik: Lojzka Ze- lenik. V to komisijo se imenuje- jo še člani mladinskih organiza- cij: Pekarne-mlini »Vinko Reš«, Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk, Kmetijskega kombinata Ptuj in Gostincev Ptuj. Komisije bodo na prvih sejah izdelale podrobnejše načrte de- la na temelju programa o bodo- čih nalogah sindikatov ptujske komune in pripravljale potrebno gradivo za plenume sindikalnega sveta. Ob prvi plenarni seji se je sestal tudi novoizvoljeni nad- zorni odbor, ki je ponovno izvo- lil za predsednico tovarišico Štefko Pušnik. Pismo prijateljev iz Varaždina Občinski sindikalni svet Ptuj je te dni sprejel pismo iz bratske republike Hrvatske od delovnih tovarišev iz Občinskega sindikal- nega sveta Varaždin s naslednjo vsebino: Dragi tovariši! Posebno smo zadovoljni, ker smo prisostvovali vašemu VI. ob- čnemu zboru Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj, na katerem smo v resnici lahko občutili veliko to- plino in tovarištvo vaših delega- tov z nami. Vaš občni zbor nam je dal vrsto koristnih smernic, ki nam bodo koristile v našem nadaljnjem delu. Posebno globok vtis so napravile na nas vaše tovariške želje za tesno sodelovanje in bratsko zbli- žanje naših dveh komun. Veliko pozornost, ki smo jo ob- čutili na vsakem koraku z vase strani, je manisestirala velika bližina delovnih ljudi naših dveh občinskih sindikalnih svetov in to bližino bomo na vsakem mestu poudarjali, utrjevali in cenili. Globoko smo prepričani, da bo- do vsa naša nadaljnja srečanja doprinesla še več k bratskemu sodelovanju in utrjevanju, kafa»; zbliževanje delovnih ljudi ptujske in varaždinske komune. Sprejmite mnogo bratskih po- zdravov, ki jih preko vas pošilja- mo vsem delovnim ljudem celotne ptujske komune. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Varaždin Ivan Vitez Kmečka žena v boju za delavske pravice Ena med temi je bila v stari Jugoslaviji tudi moja teta Tere- zija Maroh, rojena v vasi Za- bovci. Kot hčerka siromašnih staršev je morala že zgodaj pri- jeti za vsako delo na kmetih, ki so jo, kakor tudi njene starše, večinoma izkoriščali. Naveličana težaških del in ved- no brez denarja, se je podala s svojim možem najprej v Trbov- lje in pvozneje še v Bosno. Od tam se je preselila v Maribor, kjer se je zaposlila v tekstilni tovarni. Ker so bile tudi tukaj delavke slabo plačane, je nago- Borila Јхмф, trsarjiW, skušajo s stavko doseči zbolj- šanje pKjložaja. Vodstvo tovarne jc kmalu iz- vedelo, kdo je povzročitelj ne- mirov, zato je bila takoj odpu- ščena. Po dveh mesecih pvomanjkanja je končno dobila delo v neki drugi tovarni. Na tem mestu je vztrajala kljub slabi plači za- radi svojih dneh sinov do oku- pacije. Zapisana povsod kot komu- nistka z nemirno krvjo, je bila ovadena že prve dni nemški poli- ciji. Ta jo je že aprila 1941 are- .tkaiia in ^tatoila v zapor, — Pretepana in mučena ter pri slabi hrani je oslabela. Ker kljub temu nI izdala svojih tovarišic, s katerimi je sodelovala in kdo jo je k temu nagovarjal, da je postala komunistka, so jo kot nevarno za delavski razred od- gnali v znano žensko taborišče Rawensbrück. Iz te mučilnice, kjer je dalo svoje življenje dvaindevetdeset tisoč žena in deklet, med kateri- mi je bilo tudi mnogo Jugoslo- vank, jo }e rešila Rdeča armada. Želela je nazaj v svojo domo- vino, vendar je bila preslabotna za dolgo potovanje. Tehtala je komaj 36 kg. Morala je ostati v Nemčiji. Ker so ji tamkajšnje oblasti nudile vso FH?moč in dale službo kot intemiranki, se je tam stalno naselila. Tudi njen drugi mož, ki je pod Hitlerjevim režimom trinajst let trpel po raznih logorjih, je ni hotel pustiti domov. Spoštovana kot Jugoslovanka in znana pod imenom Zinka tudi Nemkam, ji je bilo poverjeno mesto upravnice muzeja v Ra- wensbrücku, kjer službuje še danes. Sedaj sprejema delegacije raz- nih djržav. Največjo radost pa ji povzroči prihod naših državlja- nov, njenih rojakov, ki si želijo ogledati nekdanjo človeško klav- nico, kjer stoji tik ob jezeru ogromen spomenik tam pobitim žrtvam. NADA DOSTAL VII. a osnovna šola »Toneta Znidariča« Lunine spremembe in vremenska napoved ZA CAS OD 20. DO 27. MAJA: Prvi kraiec bo dne 22. maja 1961 ob 17.19. — 23. maja dež, 24. tnaja nevarnost slane, nato dva dini toplo, 27. maja pon-ovno hiad«!.^ Zbiralci orožja leta 1941 CHiupator je takoj po prihodu uvedel smrtno kazen za vsakogar, ki bi ne oddal orožja nemškim oblastem. Vedel je, da so jugoslo- vanski vojaki orožje odmetavali, da vsega orožja okupacijske obla- sti niso našle, da morajo ljudje orožje še skrivati. Budno so bili Nemci zato na preži s svojimi ovaduhi, da bi našli zbiralce orož- ja, jih pokončali in boj za svobo- do že v kali zatrli. Mhogi zavedni jugoslovanski vojaki, so ob raz.sulu puške in strojnice zakopali, da bi jih lahko ob pravem času izkopali in upora- bili proti okupatorju. Nekateri so orožje odvrgli v struge rek, samo da ga fašistični okupator naše do- movine ne bi mogel uporabiti. Mnogi vojaki pa so orožje odlagali kjerkoli in nato krenili po skritih poteh prot domu, da bi jih oku- pator ne prijel in odpeljal v ujet- ništvo. Med prvimi o zbiranju orožja za boj proti okupatorju, smo v našem listu že pisali. Omenili smo mladega sko- jevca Miha Vidoviča iz Jurovec, ki je našel v Halozah dve strojni- ci in nekaj pušk, kar je skril, na- to pa sta ga z dijakom Zvonkom Sagadinom odnesla na Mihov dom. Orožje je Milan Lacko, sin narcxl- nega heroja Jožeta Lacka, odpeljal iz Jurovec skupaj z Zvonkom, po mlačvi, julija meseca, na Hajdino k Valantu, kjer so ga shranili v gospodarskem poslopju. Minilo je spet približno dva tedna, ko sta prišla ponj Milan Lacko in njegov prijatelj, študent agronomije, Mi- ha Anžel iz Žabjeka. Odpeljala sta ga v hajdinske gozdove na desni strani ceste Ptuj—Pragersko. Ne- varno vožnjo sta napravila čim manj sumljivo. Orožje sta naložila na voz, nato pa ga prekrila s se- nom. Z vozom sta krenila s ceste po gozdnem kolovozu, kakih 100 metrov daleč. Od tam sta ga pre- nesla v goščavo in ga plitvo za- kopala ter prekrila z zemljo in mahom. Rudi Korošec [e dal pobudo Po kapitulaciji Jugoslavije je Rudi Kot-ošec, zaveden slovenski fant iz Zabovec, izučen za gostil- ničarja in mesarja, nagovoril tr- govca Kostanjevca v Markovcih in Marka Strelca, bivšega jugoslovan- skega F>odoficirja, da rta odšla z njim k obrambnem protitankov- skem pasu med Spuhljo in Mar- kovci. Namenili so, da bodo po- brali orožje, če so ga tam pustili jugoslovanski vojaki. Res so našli v neketn bunkerju strojnico, puš- ke in municijo. Nekaj časa so orožje skrivali na seniku v Zabov- cih pri Jožetu Korošcu. Zvonko Sagadin je naročil, naj Rudi pre- pelje orožje v Korošcev mlin na Breg pri Ptuju, kjer sta ga prev- zela Strelec, ki ga je mlinar Ko- rošec sprejel v službo in Valant s Hajdine, ki ga je nato spravil v senik na svojem posestvu. Od tu je odšlo v skrivališče v hajdinski gozd, skupaj z orožjem iz Juro- vec. Poicopane skrivnosti Ptujsko orožje je postalo zma- govito, saj so ga na koncu avgu- sta odnesli na Pohorje. Ponj je prišel partizan Čižmek Bor v družbi partizana Spenga-Volge. Z njima so orožje odnesli Zvonko Sagadin, njegov oče. Kari Arnuš, krojaški pomočnik, in Tomšič, kmečki sin od Tomaža pri Ormo- žu. Pri izkopavanju jih je pre- senetil nemški policijski avto, ki je gozd obsvetljeval. Zvonko je bil na straži. V avto je pognal nekaj strelov, tedaj je odpeljal, očitno po pomoč. K sreči so orož- je že izkopali in hitro krenili proti Ptujski gori. Kmalu za tem so Nemci hajdinske gozdove ob- kolili. Pri Kupčičevih na Ptuj- ski gori so borci preživeli nekaj dni, da je minila nevarnost. Pot jih je vodila nato min>o Lovrenca v Sreče pri Makolah, na Polska- vo in na Pohorje. Med borci Po- horske čete, ki je štela okoli 30 mož, je zavladalo veselje. Dobili so prve strojnice in nove puške. mitraljez in vse to zakopal pri sokolskem domu v Markovcih. Orožje sta odkopala in odnesla Zvonko Sagadin in Franc Osoj- nik. Ze 23. maja 1941 so Alojza aretirali, zaprli na Borlu in 23. septembra ustrelili z devetimi tovariši na mariborskem dvori- šču sodnih zapK)rov. Pred njim je moral v smrt Jo- že Trček, trgovski pomočnik pri Senčarju v Ptuju, doma iz Trbo- velj. Tudi on je hranil na svo- jem stanovanju orožje, ki ga je baje zakopal v Ljudskem vrtu v Ptuju. Kaj se je zgodilo s tem orožjem, in znano, morda je tam še vedno zakopano, kajti Trčka so aretirali in ustrelili že 10. av- gusta 1941, med 6 talci v Mari- boru. Zaradi orožja so ustrelili Vla- dimirja Satlerja, davčnega usluž- benca v Ptuju, ki je baje poši- ljal orožje pohorskim partiza- nom. Okupator ga je junija 1941 zaprl na Bori, od koder je pobeg- nil, a so ga prijeli zaradi podle Sedaj so šele lahko mislili na večje spopade z Nemci. Ptujsko orožje je pomagalo k uspehom pohorskih partizanov. Sirom po ptujskem okraju so zbirali po nalogu Komunistične partije orožje za upor. Ker so Nemci kmalu dobili prve zbiral- ce orožja, je marsikaj o zbiranju orožja ostalo skrivnost za vedno. Ce pa kdo še kaj ve o prvem orožju, ki je pomagalo partiza- nom, ali je bilo njim namenjeno, naj sporoči o tem našemu listu< da bomo o njem napisali in s tem ohranili zgodovini. Vemo, da je nekaj zbiralcev orožja moralo umreti. Med njimi je bil mladi Alojz Strafela, klju- čavničar, zaposlen v trgovini Vuga v Ptuju. Tudi on je iz trtrdb ob Markovcih zaplenil puške in izdaje. Umreti je moral med tal- ci 4. septembra 1941 v Mariboru. Takrat so ustrelili tudi Mešla iz Dornave in Klepača iz Ptuja. Tudi Karla Hrehića in Miho Anžela so dolžili, da zbirata orožje. Kari Hrenič, 20-leten de- lavec iz Stukov pri Ptuju, je po- stal komunist ob svojem svaku Francu Peršonu, mizarskem po- močniku. Domov je pi"inašal pu- ške, jih čistil ter skrival. Miha Anžela smo že srečali pri prevo- zu orožja od Valanta na Hajdini v hajdinske gozdove. Čeprav je zanikal, kar ga je okupator dol- žil, so ga odpel.jali v Šoštanj in ga tam usmrtili; Karla Hreniča pa v Mariboru. Oba sta konča- la življenje oktobra 1941. (Dalje prihodnjič) R. V. Krambergerjeva Nežka nama je pripovedovala Sončnega popoldneva sva зе s sošolko odpravili v Novo vas. Hoteli sva poiskati Kramberger- jevo domačijo. S poti sva krenili čez travnik, do vinske trte in na dvorišču zapazili ženo. Sklanjala se je in pobirala dračje, ki ga je zlagala v košaro. Ko sva se ji približali, je dvignila glavo in na- ma trenutek zrla v obraz. Sivi lasje so ji silili na obličje,, ki ga je obsijalo popoldansko sonce. Spoznali sva Nežo Kramberger. Predstavila sva se ter jo prosili za intervju. Nasmehnila se je ter naju povabila v hišo. Poča- kali sva, da si je umila roke, po- tem pa je sedla in začela pri- povedovati: »Rodila sem se 16. februar- ja 1899 v Novi vasi. V družini sva bila brat in jaz. Moja mla- dost je potekala hitro, da je skoraj nisem opazila. Po poroki sem z družino živela v tej hiši kakor danes. Do okupacije smo živeli mirno, potem pa v večnem strahu pred Nemci. Ze prve dni so začeli zapirati zavedne Slo- vence in jih pošiljati v Srbijo in Hrvaško. Kot gospodinja sem nudila vso ix>moč borcem. Neki borec nam je prinesel radioapa- rat iz stanovanja dr. Jožeta Po- trča, ki je bil interniran. Odslej smo poslušali poročila nemških pK>staj in obveščali borce. Sla- vica Zidanšek je prinesla tiskar- ski stroj, ki je bil žal pokvarjen. 6. junija 1942 sem bila areti- rana. Po štirinajstdnevni vožnji smo se pripeljali v Rawens- brück. V vagonih smo bile zelo natrpane. Z menoj so se peljale še: Elizabeta Draš iz Maribora, Marija Kranjc, Nada Kovač-Zen- ka, Ivanka Knific in druge. Iz- stopile smo v ženskem taborišču. Takoj ob prihodu smo morale pred kopalnico oddati vso oble- ko ter iti take pred komisijo. Izpraševali so nas, čemu smo iz- seljene in šele potem smo dobile najnujnejšo obleko brez čevljev. Dobila sem številko 11.561. Začelo se je taboriško trplje- nje. Vsak dan trikrat smo mo- rale dolgo časa, tudi po več ur stati zunaj, čeravno je padal dež ali pripekalo sonce. Slovenke smo si v tem času izbrale vodi- teljico. Zavedna .Slovenka Mara Cepič iz Maribora nas je znala bodriti in tolažiti, zato smo iz- brale njo. Večer pred Dnevom mrtvih je najzaupljivejše pova- bila na proslavo v kotu tabo- rišča. Ob določenem času smo se zbrale in naša Mara je govo- rila. Besede, s katerimi nas je spominjala padlih, so segale do srca in nam so bile v veliko to- lažbo. Slovenke, ki so prišle v tabo- rišče pred nami, so nam pove- dale, da je delo v šivalnicah naj- lažje,. zato je večina tja tudi šla. •Jaz sem delala v obratu, kjer smo razdirali lepe kožuhe. Vsi ifftžt^hi^ .ki .«nrw^ ii.h iz Rusije, kakor sem zvedela pozneje. Delali smo tudi več kot 11 ur. Ce pri delu nisi bila mar- ljiva, si bila tepena. Iz našega oddelka so nekega dne odpeljali 40 mladih deklet. Nato je skupina 600 žena odšla proti bloku. Po- časi se je število krčilo, iz bloka pa je prihajalo grozno vpitje. Tam so jim lomili noge ter jim jemali kostni mozeg, ki so ga ra- bili za vojake. Ta zverinski po- stopek so pri vseh, ki so prvega preživele, še dvakrat ponovili. Bile so redke, ki so preživele, te pa so imenovali krulike. Po letu 1942 smo razdirale namesto le- pih kožuhov blatne in s krvjo prepojene vojaške suknje. Zaradi smradu in lakote so mnoge padle v nezavest. Se večje gorje pa je pomenila posebna peč, v kateri so začeli množično uničevati za- pornike. Na božični večer 1944. leta so uničili v pečeh .MM) polj- skih otrok. Tudi žene, ki niso ho- tele na zbor, so končale v njih. V barakah smo prestale mno- go trpljenja. Moje prvo biva- lišče v taborišču je bila baraka številka 14. V njej je bilo še kar čisto. Tudi prostora smo imele v začetku dovolj. V tej baraki sem bila nekaj dni. Potem sem bila v baraki št. 18. V novem domu smo bile ženske iz različnih de- žel. Ker se nismo razumele, je prišlo večkrat do prepirov, ki so nam slabšali pKiložaj. Često sem se čutila med ostalimi zapostav- ljena in uboga. Starešinka nam je določila prostor za spanje. Ostale so se razporedile, meno ni hotela nobena sprejeti k sebi. Tiste, ki so bile v taborišču dalj časa, so me odrivale in se sklice- vale na posebne pravice itd. Ta- krat me tudi ciganka ni hotela sprejeti. Bila sem obupana. Le- gla sem v kot barake, misleč, da me puste pri miru. Starešinka je opazila ravnanje taboriščnic in je ženam ukazala, da me vzame- jo med se. Toda bilo je še huje kot v kotu. Svojo veliko ljubez- nivost so mi izkazale že prvo noč. Ležati sem morala tako, da som imela glavo pri njihovih nogah. Ponoči so me brcale, zjutraj pa zasmehovale in izpraševale, kako sem spala. Vstajale smo ob določenem času. Tudi na stranišče nismo smele pred določeno uro. Zjutraj je bila pred straniščem vrsta, kjer so se žene med seboj ne- nehno prerekale in psovale. Ba- rako so napolnjevale nove do zadnjega kotička. V gneči sem nekoč rinila k svoji skledi, kar me je nova interniranka nahru- lila. Zadrla se je: »Ne dotikajte se me!« Ta klic je bil smešen, saj ni bilo mogoče mirno, brez dotika iti mimo zaradi gneče. Meta se tudi pozneje ni družila z nami. Neke noči je začela jo- kati ter prositi košček kruha. Ker sem imela kruh in sem bila _ tí^n^rtírTt^ Éa ¿ šismj. ^ stran 3 PTUJSKI TEDNIK PTXIJ, DNE 19. MAJA 1961 Ptuj Gostinsko podjetje »Zupangič« v Ptuju je poleg generalne ure- ditve glavnega gostinskega obra- ta na Ljutomerski cesti lepo ure- dilo tudi bife na železniški po- staji v Ptuju. Skrb za ta bife pride še bolj do izraza z novimi mizicami in stoli, ki so razpostavljene pred bifejem na pokritem peronu po- staje Ptuj, kjer bodo čakajoči radi posedali, ko bo toplejše, kot je bilo zadnje neprijazne mrzle in deževne dni. V zadnjih dveh letih je dobilo gostinstvo v Ptuju, pa tudi v okolici, vedno prikupnejše lice in se čuje namesto prejšnjih upravičenih kritik vedno več po- hval domačih in prehodnih go- stov. Cez kak mesec bo na poti v Ptuj iz desne strani Drave mar- sikdo prijetno presenečen nad obnovljeno zgradbo »Petovie« med novima mostoma na Bregu. Te dni so postavili na zapadni strani zgradbe zidarski oder. Zgradba zunaj in znotraj bo na novo urejena. S tem bo tudi ko- nec mučnega vtisa ob pogledu iz vlaka ali s ceste na zapuščeno tovarniško zgradbo'nekdanje to- varne usnja in čevljev »Petovie«, ki je doslej deloma služila pod- jetju istega imena, ki se počasi pripravlja na popolno preselitev iz Trstenjakove ulice, kjer se bo stara žganjama umaknila novo- gradnjam. V urejeni zgradbi »Petovie« na Bregu bo poleg žganjame pri- prava likerjev in sadnih sokov, v razširjenem obratu za konzer- viranje sadja in zelenjave pa bo podjetje pripravilo vsako jesen še več vagonov kislega zelja, kot ga je doslej. Dejavnost »Petovie« se bo da- lje razvijala v smeri konzervi- ranja sadja in zelenjave. Obrat se bo tudi lahko širij, saj ima na tem mestu dovolj prostora in mbžnosti. V. J. Razprava o otroških igriščih v prostorih ptujske Stano- vanjske skupnosti je bilo pred nekaj dnevi posvetovanje pred- stavnikov ptujskih športnih or- ganizacij, ravnateljev šol in predstavnikov nekaterih druž- benih organizacij. Namen sestanka je bil, pretuh- tati probleme okrog gradnje šol- skega športnega prostora ter otroških igrišč v Ptuju. Prisotni so živahno obravnavali posamez- ne predloge, končno pa so se ze- dinili, da bi bilo najbolj umest- no, če bi bil za šolski športni prostor določen prostor bivšega razstavišča za Mladiko, kjer bi lahko uredili več igrišč in na- prav v ta namen. Glede otroških igrišč so se pri- sotni izrekli za naslednje loka- cije: za center Ptuja bi naj bilo otroško igrišče v parku (za Pe- trolovo bencinsko črpalko). Tod bi uredili dve napravi za otro- ške igre ter peskovnik. Nasled- nje igrišče bi lahko uredili na dvorišču bivšega gostišča Slon. Tudi to igrišče bi naj bilo name- njeno otrokom iz ptujskega cen- tra. Za otroke iz Prešernove ulice in okolice bi bil najprimernejši prostor za Vrtcem (Med vrti). Ljutomerska ulica in oba drevo- reda bi imeli igrišče v Ljudskem vrtu in v bližini ptujske železni- ške postaje . Otroci iz Ormoške ceste in ostalih ulic na tem območju bi po tem predlogu dobili igrišče v Rajčevi ulici (za Tekstilno to- varno). Na tem sestanku je- bilo ugo- tovljeno, da bi največji del po- trebnega dela pri urejanju otro- ških igrišč in tudi šolskega šport- nega prostora bilo moč urediti sr pomočjo prostovoljnega dela za- interesiranih Ptujčanov. Vseka- kor so bili prisotni mnenja, da bi naj za opremo igrišč potrebna sredstva prispevala podjetja na dotičnih terenih in da bi bilo po- trebno začeti z deli čim preje. Pismo uredništvu Tovariš urednik, naj vam opi- šem, kar sem doživel 15. t. m., ko sem se peljal z avtobusom iz Ptuja proti Trnovski vasi. Ob 13.20 sem se odpeljal iz Ptuja. Sprevodnik je takoj začel deliti vozne karte. Prišel je do starčka, ki je (verjetno je malo pil) za- ; dremal na svojem sedežu. Spre- vodnik mu je ponudil karto, vendar se starček ni takoj pre- budil. Ko ga je sprevodnik po- novno pocukal, da bi naj plačal voznino, se je starček prebudil in rekel, da ima za to še čas. Ven- dar se sprevodnik s tem odgovo- rom ni zadovoljil. Odgovor starčka ga je celo razjezil. Po- grabil je starčka ter ga odvlekel proti vratom. Starček je med- tem že segel v žep po denar ter hotel plačati voznino. Sprevod- nik pa se na to ni več oziral. Rekel je, da sedaj ni treba več plačati. Ukazal je šoferju, naj ustavi, kar se je tudi takoj zgo- dilo. S silo je starčka nato spra- vil iz avtobusa. Šofer je med- tem še of>ozarjal sprevodnika, naj starčka ne vrže na glavo. Starček se je znašel v obcestnem jarku v Novi vasi, 17 km daleč od doma v deževnem vremenu. Kaj mislite, tovariš urednik, je takšen postopek sprevodnika in šoferja pravilen? A. P., Trnovski vrh, Destemik Zborovanje upokojencev Občni zbor ptujskih upokojen- cev, ki je bil v soboto, 6. t. m., je bil izredno obiskan. Udeležila sta se ga tudi zastopnika občine in SZDL. Uvodoma je bila proslava 20-ob- letnice vstaje. Slavnostni govornik tov. Mirko Majcen je orisal he- rojski boj in velike žrtve naših narodov. Podčrtal je veličastne uspehe nove socialistične Jugosla- vije. Občni zbor je med drugim odo- bril nakup hiše, v kateri je dru- štvena pisarna ter ima s tem DU Ptuj ne le lastno streho, temveč tudi možnost v bodočnosti nuditi upokojencem primerno zatočišče. Ustanovljena je tudi tovariška samopomoč. V primeru smrti se preostalemu zakonskemu drugu takoj izplača 10.000 dinarjev. Vpis je možen ne glede na starost. Upokojenci, poslužite se te ugod- nosti. Pojasnila in pristopnice se dobe v društveni pisarni. Upajmo, da bo letos novemu odboru vendar uspelo prirediti en izlet. Intere- senti naj se prijavijo v društveni pisarni do 5. 6. -o- Nekoiiko predolga pot do zdravnika Pred nedavnim je prispela do ene izmed hiš v Rotmanu pri Juršincih priletna ženica z de- klico ter je povpraševala za pot v Juršince kakor tudi za ambu- lanto. Prišla je iz Prerada, prav s skrajne meje KU Polenšaik in Gorišnice. Bila je zelo utrujena, prav tako pa tudi mala deklica. Pešačili sta kako uro in pol iz nepasredne bližine ambulante v Gorišnici. Po razgovoru z ženico so se ljudje spraševali, ali je res tako strog kriterij izbire ambulante, v katero ambulanto smemo ali moramo iti na pregled. Težko je namreč, da mora bolnik sam ali s spremstvom iti iz kraja, ki je ambulanti tako rekoč pred no- som, v drug kraj, uro in pol da- leč k zdravniku. Določanje območij zdravstvenih ustanov in zdravnikov še ni po- polno, oziroma bo v bodoče od- več pri svobodni izbiri zdravni- ka. Sedanje omejitve so prav go- tovo prehodne in jih po vsem so- deč narekuje omejeno število zdravstvenih ustanov in zdraivni- kov. Prepričan sem, da se bo v tem oziru še marsikaj spremenilo in uredilo, da bo bolnikom laže priti do najbližjega zdravstvene- ga centra in do zdra.vnika, za ka- terega smo se odločili, ko potre- bujemo njegovo pomoč. Zanima me, kaj menijo o tem v Gorišnici ali pri občinskem sve- tu za zdravstvo ali pri združenju zdravnikov. Pojasnilo bi prav verjetno zanimalo tudi ostale bralce. Jože Bezjak RODILE SO: Škrget Terezija, Kidričevo 39 — Srečka; Mohorko Silves-ra, Majšperk 18 — Nata- lijo; Puh Ivana, Gerečja vas 7 — deklico; Petanjek Anka, Polje 42, Krapina — Stjepana; Mlinarič Marija, Strmec 12 pri Ormožu — Mirana; Turščak And jela, Lovre- čan 9 — Bojana; Vaupotič Ma- rija, Obrež 9 — Anico; Kolarič Neža, Žabjak 14 — Slavka; Be- drač Matilda, Hodoše 43 — An- tona; Hameršak Marija, Kicar 12 —Ivana; Maroh -Marija, Prešerno- va 33 — Arlena; Purg Hilda, Srbije 4 — Vido; Habjanič Neža, Zabjak 5 — Janeza; Knupleš Ljudmila, Skolibrova 9, Ormož — Jurija; Mlakar Marija. Slovenja vas 37 — Marjanco; Tišec Tere- zija, Gradišča 119 — Dratjico; Mihelič .Tožefa. Grajenščak 39 — Ireno. Vidovič Francka, Skorba 57 — Leonido; Gerečnik Matilda, Marjeta na Dr. polju 58 — Cvet- ka; Gašparič Marta, Sodinci 3 — Boženo; Flaj,s Katarina, Pohrežje R8 — Katarino; Blagovič Štefa- nija, Za kolodvorom 4. Ormož — Rranislavo; Kociper Neža, Placa- rovci 3 — Ivana; Urek Zorka, Nova vas 8/a — Jelko; Galovič Ljubica, Krapina, dečka; Krajne Mari,ja. Orešje 9 — Karmen; Ma- Jerič Ana, Smolinci — Ano; Stei- ner Ivana. Gerečja vas — Vladi- niira; Pučko Marta. Lovrečan 43 Miroslava; Riton.ia Francka. Podqorci 62 — Stanislava; Zavec Marija. Mala Vamica 8 — d°čka; Roškar Marija, Gruškovec 42 — Ankico; Vihar Marija, Litmerk 42 Stanislava; Lajh Neža, Sobetinci 2 — Marjanco; Drevensek Štefa- nija, Njiverce 12 — deklico; Sok Marija, E>ornava 18 — Janeza; Kodrič Angela, Stranske Makole — Valerijo; Zupanič Matilda, Go- rišnica 57 — Stanka; Turščak Eieonora, Slovenski trg 13 — Ta- njo; Manfreda Almira, Markovci 38 — Marijo; Kmetec Hilda, Ju- rovci 29 — Vlasto; Kostanjevec Marjeta, Muretinci 14 — Milana; Skrila Ivana, Bolečka vas 6 — Majdo; Kureš Marija, Spuhlja 53 — Branka; Gerič Milena, Vuzme- tinci 26 — Marjana; Goznik Ma- rija, Rogoznica 3 — Ivana; Gra- dišnik Marija, Kidričevo 21 — Darinko; Hauptman Alojzija, De- stemik 23 — Stanislava; Hedl Rozalija. Kicar 110 — Majdo; Vnuk Marija, Sp. Hajdina 121 — Draga; Mlakar Antonija, Kidri- čevo 20 — Antona; Polajžar Ani- ca, Draženska 8 — Rada; r.>ovrenc Rozalija, Zlatoličje 95 — Branka; Rižnar Franc^Ka, Slovenski trg 2 Alenko; Cep Štefanija, Sestrže 71 — Franca; Vindiš Ivanka. Zg. Leskovec 3 — Angelo; Krušič Alojzija, Jiršovci 53 — dečka; Mageš Jožica. Turški vrh 73 — Jasno; Gašparič Helena, Grajena 27 — .Tožefa; Kumek Roza, Lov- rečan 42/a — Mladena; Zaranšek Marija, Zq. Pristava 27 — Danico; Krajne Juljana. Zagorci 9 — Vladka; Lubec Amalija. Traovi- šče 31 — Sonjo; Cafuta Ro/a, Dežno 6 — dečka; Majcen Ma- rija, Kidričevo 68 — deklico; Kmetec Pavla. Štuki 28 — dfečka; ■Tun Ana. TF'movac 28 — Damira; Šoba Ana, Nadóle 24 — Antona; Kovačič Marija, Apače 67 — deč- ka; Kožic Tatjana, Krapina — Tatjano; Belčič Marija, Soviče 17 — Vikico; Vratič Marijj, Zgornja Hajdina 61 — deklico; Žižek Mar- ta, Ljutomer, Prešernova 16 — Miro; Cafuta Neža, Krčevma — Nado; Kerš Ivana, Godeninci 35 — Zvonka; Pihler Elizabeta, Mast je 7 — dečka; Kampuš Fran- čiška, Stari grad 37 — Marto; Vindiš Elizabeta, Soviče 16 — .Jožeka; Sterbal Marija, Sobetinci 12 — Antona; Tomažič Amalija, Gregorčičev drevored 9 — Fi- lipa; Šešerko Ivana, Nova vas 46 — Anico; Franc Marija, Draženci 67 — Marjano; Kurnik Ivana, Kicar 42 — Ivanko; Kranjc Mar- jeta, Tibolci 32 — Olgo; Repič Ana, Kicar 1 — Jožico; Mesarič Stanislava, Kidričevo 6 — Janka; Matjašič Štefka, Mariborska 17 — Slavka. Umrli so: Petek Terezija, Lju- tomer, Žvab 12, roj. 8. X. 1896, umrla 24. IV. 1961; Kostanjevec Franc, Markovci. roj 2. II. 1892, umrl 27. IV 1961; Pajnkiher Ne- ža. Krempljeva 3, roj. 4. I. 1895, umrla 6. V. 1961; Voda Julijana, Nova vas 39, roj 9. II. 1884, umrla 5. V. 1961; Podgoršek An- ton Stanošina 22, roj. 6. VI. 1901, umrl 5 V. 1961. Podgorelec Tereziji, Mihalov- ci 11 — Ivana; Rükel j Marija, Cvellin 27 — Srečka; Krajne Ma- rija, Hrastovec 130 — Janka; Vrabl Katica, Tržeč 28 — dekli- co; Raj Alojzija, Mali Brebrovnik 47 — deklico; Podpečan Anto- nija, Majšperk 10 — deklico; Kropeč Apolonija, Stopno 3 — Antona, Pihler Matilda, Grajen- ščak 26 — Milana; Brunčič Aloj- zija, Trnovski vrh 42 — Slavico; Grmič Elizabeta, Brebrovnik 80 — Mirana; Ostre Ivana, Buče- čovci 3 — dečka; Brec Matilda, Moškanjci 61 — Milana; Kauče- vič Neža, Lovrenc na Dravskem polju 12 — deklico; Majcen Ga- briela, Na obrežju 49 — Vekosla-. va; Krepek Neža, Krčevina 12 — Miroslava; Fajt Elizabeta, Dra- vinjski vrh 40 — deklico; Lov- renčič Josipa, Vošnjakova 8 — Sonjo; Knehtl Marija. Krčevina 16 — deklico Milošič Jožefa, Va- reja 41 —Srečka. Sodba v zadevi Vodne skupnosti Ptuj Po tridnevni razpravi je senat Okrožnega sodišča v Mariboru obeodil zaradi kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja, go- ljufije, poneverbe, neupravičene uporabe in ponarejanja listin, bivšega upravnika Vodne skup- nosti za melioracijo in regulacijo Pesniške doline v Ptuju Sarca Ladislava na tri leta, delovodjo Cuša Alojza pa na dve leti stro- gega zapora. Oba bosta morala povrniti tudi vso s kaznivimi dejanji povzročeno škodo. Podobno kot v drugih primerih gospodarskega kriminala kaže tudi primer Vodne skupnosti v iPtuju, da j© prišlo do škodljivih ijojavov s posledico precejšnje kneterialne^škode zaradi opustit- vsake kontrole nad delom »obeh navedenih, ki ¡sta oprav- •ijala v podjetju vodilne posle, in 'pretiranega zaupanja. Sare Ladislav je bil zaposlen kot upravnik Vodne skupnosti v letu 1958. Kot funkcionar števil- nih družbenih organizacij je uži- val vsestransko zaupanje. Ne- omejeno so mu zaupali tudi or- gani samoupravljanja VS, zato njegovega poslovanja sploh niso kontrolirali. Tudi organi nad- zora ves čas po nastavitvi z iz- jemo zaključnega računa niso pregledali njegovega poslovanja. VS je v skladu s predpisi poleg samoupravnih organov sicer imela nadzorni odbor, ki bi mo- ral od časa do časa pregledati delo upravnega odbora ter fi- nančno in materialno poslovanje upravnika. V resnici pa je bil ta odbor le na papirju, ker uprav- nika zaradi pretiranega zaupanja sploh ni pri delu kontroliral. Ve- čino poslov s področja finančne- ga in materialnega poslovanja, ki bi jih morali opravljati samo- upravni organi, je opravljal Sare sam. Bil je neomejen gospodar skupnega premoženja, predvsem pa finančnih sredstev, s katerimi je imela VS že itak velike težave. V svoj|h rokah je združil tudi vso finančno poslovanje, čeprav bi morali te posle opravljati bla- ga jničarka in računovodkinja VS. To in pa taka organizacija dela sta mu nudili neomejene možnosti za razne malverzacije, zato je pretirano zaupanje, ki ga je neupravičeno užival, temeljito izrabil v svoj prid. Za prvomajske praznike je or- ganiziral izlet v okolico Kopra, ki se ga je udeležil ožji krog ljudi. Izlet naj bi se izvršil pod firmo strokovne ekskurzije za ogled regulacijskih in meliora- cijskih del — čeprav je splošno znano, da se za te praznike ni- kjer ne dela. Pri tem je pa se- veda nastalo vprašanje za izlet îx>trebnih finančnih sredstev. Ker VS ni imela za to potrebnih finančnih sredstev, sta sporazum- no s Čušem izstavila lažen ra- čun za 600 kom. fužinskih butar, ki naj bi jih neka tretja oseba dobavila VS. Ker sta prišla na ta način brez večjih težav do zneska 60.000 din, sta v teku enega leta izstavila skupno devet lažnih računov. Račune je pisal Cuš Alojz, delo- ma v svojem, deloma pa v ime- ' nu drugih oseb. Sare pa je na računih potrdil, da je bil material prevzet in porabljen pri gradbe- nih delih. V fiktivnih računih sta lažno prikazala, da sta na- bavila od raznih izmišljenih oseb in porabila pri regulacijskih de- lih na strugi Pesnice 10.720 kom. fužinskih butar in 226 m® gramo- za v skupni nabavni vrednosti 615.000 din, čeprav ta material ni nikoli videl gradbišča. Zaradi večje varnosti je dal Sare vse lažne račune predhodno registri- rati na odseku za finance in pla- čal predpisane davčne dajatve. Po registraciji pa jih je kar sam predložil računovodkinji v izpla- čilo in tudi sam prevzel goto- vino, češ da bo dobavitelje že sam izplačal. Na ta način sta na goljufiv način prišla do zneska 615.100 din, ki sta si ga med seboj razdelila seveda po rang lestvici, tako da je dobil Sare nekoliko več, Cuš pa nekoliko manj od polovice. Fh-i regulacijskih in melioracijskih delih ni nihče kontroliral, če se ujemata koli- čina nabavljenega in vgrajenega materiala. Spričo pomanjkanja materialne evidence sta lahko poljubno manipulirala. Pri delu se je sicer vodila gradbena knji- ga, ki pa ni izkazala dejanskega stanja, ker sta podatke v njej obdolženca prilagojevala lastnim potrebam. Pri takem odnosu do kontrole ni nič čudnega, če so nepravilnosti ugotovili šele or- gani za notranje zadeve. S tem pa njunih mahinacij še ni bilo konec. Tako je na primer Sare naročil trem kmetom, ki so vodni skupnosti prodali gradbeni les, da naj namesto za les izsta- vijo račune v ustreznih zneskih za razne prevoze, ki naj bi jih opravili za VS. S tem jim je omogočil, da so se izognili plačilu prometnega davka in prispevka za gozdni sklad v znesku preko 110.000 din. Pri izplačevanju od- škodnine za škodo, prizadejano pri regulacijskih delih, je ogo- ljufal pet kmetov s tem, da jim je izplačal nižje zneske, kot jim je na račun škode priznal uprav- ni odbor. Tako je premalo iz- plačal Kovačič Ivani 13.259 din. Fištravecu Janezu 3.850 din, Brodnjaku Avgustu 1.000 din, Soku Janezu 6.000 din in Žvepla Idi 12.000 din. Skupno jih je oškodoval za 40.959 din in denar zadržal. Goljufije je prikril, da jim je dal ob izplačilu, ki ga je sam izvršil, podpisati prazen blagajniški izdatelî, nakar je po podpisu vnesel v podpisane li- stine ustrezne jxvdatke, kot da je izplačal celotno po UO določeno vsoto. Sporazumno in brez evidence sta izposojala deloma sebi, delo- ma pa drugim osebam cement in gradbeni les. Vprašanje je, če bi bil izposojeni material tudi vrnjen, kolikor ne bi prišlo do kazenskega postopka. Pri takem p>oslovanju so bile neomejene možnosti za prilaščanje mate- riala. Zato si je Cuš Alojz pri- lastil na gradbišču kar M vreč cementa, ki ga je rabil pri grad- nji gnojne jame. Nadalje si je prilastil znesek 10.000 din, ki mu jih je izročil namesto cementa predsednik SZDL Moškanjci in še več drugega gradbenega ma- teriala v skupni vrednosti okrog 90.000 din. Po vsej verjetnosti je obseg škode, ki sta jo povzročila Vodni skupnosti s kaznivimi de- janji, še znatno večji, pa je za- radi slabe materialne evidence ni bilo mogoče zanesljivo ugo- toviti. Na sodišču je Cuš Alojz vsa dejanja skesano priznal, medtem ko je Sare Ladislav vsa dejanja, čeprav so mu bila v ce- loti dokazana, trdovratno tajil, ne da bi vedel kaj bistvenega in prepričljivega v svoj zagovor. Skoda, ki sta jo povzročila Vodni skupnosti, ljudskemu od- boru in posameznikom maša okrog 900.000 din. Pri tem pa ni všeta škoda, povzročena na regu- lacijskih delih, saj sta z odvze- mom že itak pičlih sredstev znat- no zavrla regulacijska dela in s tem pospešen napredek kmetij- stva v Pesniški dolini. Ta primer znova potrjuje pra- vilo, da zaupanje, ki ga nekdo uživa kot družbeni delavec in vodilni uslužbenec ne sme biti razlog in ovira, da delo takega uslužbenca ni podvrženo kon- troli. Pri nas je vsak državljan p>c Vržen družbeni kontroli. Ce bi samoupravni organi upošte- vali to pravilo socialistične druž- be, bi lahko brez dvoma pravo- časno preprečili škodo, ki sta jo povzročila njihovi organizaciji in ju obvarovali posledic, ki so ju doletele zaradi zlorabe zaupanja. Zapuščeno preddverje ptujske želez, postaje že dalje časa opazujem obcest- no dvorišče ptujske železniške postaje ter sem ves čas pričako- val. da se bo slej ko prej kdo lotil čiščenja in urejanja dotičnega prostora. Verjetno nisem sam. ki si že- lim. da bi bil prostor pred želez- niškim poslopjem lepši kot je. Številni potniki, ki prihajajo in odhajajo z vlaki, opazujejo okoli- co, ki se v njej nahajajo, ter od- našajo temu primerne vtise. Ni lepo, da puščamo prostore, kjer je precejšen promet, zanemarjene. Z neurejeno okolico spravljamo sami sebe v slabo luč. Zato sem mnenja, da bi dvorišče pred že- lezniško postajo morali čim prej urediti in polepšati. Če bi prostor očistili nepotrebnega in predvsem neurejenega grmičevja, plevela in drugega in namesto tega napravili grede s cvetlicami, bi vse to ne stalo mnogo denarja Menim, da bi moralo za to poskrbeti postaj- no osebje. Takšne grede bi lahko napravili tudi tik ob poslopju, med stavbo in pločnikom. Tu bi lahko postavili tudi nekaj klopi, ki bi jih potniki vsekakor raje zasedali, kakor da se gnetejo po peronu. Bezjak Jože i TE DNI V OBČINI .Občinski sveti in komisije Danes, 19. maja 1961, ob 8; uri so ÍV5 sestali člani občinskega sveta za komunalne in stano- vanjske zadeve. Na seji sveta obravnavajo prošnje in predloge o razdelitvi sredstev za komunalno dejav- nost po krajevnih odborih, o vlo- gah elektrifikacijskih odborov, o vlogi stanovanjske skupnosti Muretinci v. zvezi z gospodinj- skim servisom v gradnji, o vpra- šanju ležalnega odra nad Dravo v kopališču, o vzdrževanju cest, o nekaterih malih asanacijah, o ureditvi pokopališč ter o gra- moznicah. V soboto, 20. maja 1961, ob 8. uri bo v sejni sobi Občinskega ljudskega odbora Ptuj scia upravnega odbora sklada za sta- novanjsko graditev v zvezi z raz- delitvijo sredstev za stanovanj- sko graditev v Ptuju in v občini. Občinski odbor SZDL Danes, v petek, 19. maja 1961, so se ob 8. uri zbrali v dvorani občinskega komiteja predstav- niki šol, predsedstvo občinskega odbora SZDL, sekretariat komi- teja ZKS, člani komisi,ic za kul- turo in prosveto pri Občinskem sindikalnem svetu, člani komi- sije za šf/lstvo pri komiteju ZKS in občinski funkcionarji. Ti zbrani predstavniki bodo na delovni konferenci obravnavali vprašanja v zvezi s šolsko refor- mo in z nagrajevanjem prosvet- nih delavcev. To vprašanje je potrebno rešiti na podlagi dose- danjih izkušenj nekaterih šol in skladno z družbenimi interesi ter danimi možnostmi in potre- bami. Občinski sindikalni svet v soboto, 20. maja 1961 gredo slušatelji Sindikalne politične šole Ptuj na enodnevno študijsko ekskurzijo v bratsko republiko Hrvatsko, v Varaždin. Ob tej priložnosti si bodo ogledali to- varno »Varteks«, nato pa se bo- do v razgovoru s predstavniki sindikata in delavskega sveta seznanili z delom sindikalne or- ganizacije, organov delavskega samoupravljanja, sistemom na- grajevanja in ostalimi vpraša- nji. V programu je tudi ogled znamenitosti v varaždinskem muzeju. V ponedeljek, 22. maja 1961, ob 16. uri bo v Delavskem klubu v Ptuju I. redno posvetovanje s tajniki sindikalnih podružnic. Na posvetovanju bodo obravna- vali najaktualnejše organizacij- sko politične naloge sindikalnih ' podružnic in naloge v zvezi s ' seminarji za vodstvo sindikalnih I ix)družnic. V četrtek, 25 maja 1961 prične ob 15. uri v veliki dvorani ObLO Ptuj enotedenski seminar za predsednike in tajnike sindikal- nih podružnic. Občinski komite ZKS V sredo, 24. maja 1961, ob 19. uri bo v Mestnem gledališču v Ptuju akademija za dan mlado- sti. Prireditev pripravlja Občinski komite LMS Ptuj ob pomoči Ob- činskega odbora SZDL. Program bedo izvajali srednješolci ptuj- skih srednjih šol. V petek, 26. maja 1961, bo v Ptuju celodnevno občinsko po- svetovanje SZDL v zvezi z de- lom in problemi krajevnih od- borov SZDL in raznih komisij pri organizacijah SZDL. Analiza njihove dejavnosti je pokazala, da jim je p>otrebno no- vih pobud in zamisli, da bi laže pomagali organizacijam SZDL na terenu in da bi lahko te v celoti izpolnjevale naloge na svojem območju. Občinski komite ZKS V sredo, 24. maja 1961, bo ob 8. uri dopoldne v dvorani občin- skega komiteja občinska konfe- renca ZKS. Na tej konferenci bo glavni po- udarek na metodah dela in bodo- čih nalogah v zvezi z novim go- spodarskim sistemom. Za konferenco je pripravil Občinski komite ZKS obširno poročilo o nepravilnostih, teža- vah in uspehih dosedanjega de- la ter predloge za bodoče uspeš- nejše delo članov ZKS na ob- močju občine Ptuj. Poročila sta se: Slanič Janez, Mariborska 20, in Medved Ama- lija, Mariborska 16 Ljubeč Marija, Spuhlja 68, roj. 2. VII. 1886 — umrla 8. V. 1961. Zmauc Irena, Zagorci 21, roj. 7. ХП. 1960 — umrla 9. V. 1961 Matjašič Franc, Kicar 135, roj. 9. IX. 1914 — umrl 10. V. 1961. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTXIJ, DNE 19. MAJA 1961 Pred 20-leti so nas selili (Nadaljevanje) Deportiranje slovenskih ljudi na, Stajerskenri je potekalo iz dveh centrov: iz Maribora in Rajhen- burga (današnje Brestanice). Iz Maribora so vozili ljudi s trans- porti, ki so se vrstili od 6. ju- nija do 26. julija 1941. Vseh je bilo 26. Iz Raijhenburga je šlo 7 transportov. Skupno je bilo to- rej 33 transportov, v vsakem okrog 300 ljudi. Prvi izseljenci so šli v Srbijo. Vozili so se čez Zagreb, Slavon- ski Brod, Sarajevo, Višegrad. V Arandjelovcu v Srbiji so nemški i/spremljevalci« predali izseljence »srbskim oblastem«, ki so jih po- tem razmestili vzdolž železniške proge v Pomoravju: v Jagodini, Ćupriji, Paračinu, Varvarinu, Dju- nisu in drugod. Iz teh mest so se pozneje neCrih, v bivšem ka- pucinskem samastanu in končno na gradu Borlu. Zlasti oni, ki so bili zaprti na sodniji, so bili iz- postavljeni raznim šikanam, za- sramovanju in pretepanju. Mučili so jih telesno in duševno. Du- ševno so jih trpinčili na različne načine. Izvajali so n. pr. straho- valne komedije z orožjem, češ da jih bodo postrelili, a v zad- njem hipu, kakor da so se pre- mislili. O teh stvareh so že mnogi izgnanci napisali spomine, vendar v tisku je bilo le malo objavlje- nega. Najslabše so Nemci ravnali z izobraženci. Bori, slikovit grad. danes pri- jetno letovišče, je za stotine iz- gnancev iz bivšega ptujskega okraja »kraj nesrečnega imena«. Intemiranci so stanovali v dveh skupinah, nekatei na gradu, kjer so si napravili po sobah ležišča iz smrečja in slame na tleh, drugi na grajski pristavi v istih in še slabših p>ogojih. Vodo so morali voziti samotež v sodih od gostil- niškega vodnjaka pri dravskem mostu. To je bila znana »Wasser- kommanda«, pri kateri je marsi- kateri interniranec prišel včasih v stik s svojci, ki so ga čakali kje za gostilno in mu prinesli kak priboljšek in novice od doma. Mučno je bilo življenje na Bor- lu, vendar ne brezupno, saj je velika večina internirancev ve- rovala že takrat, dà bo prišel čas, ko bo odklenkalo nemškemu »nadčloveku« in bo zazvonilo z vsemi zvonovi naši zlati svobodi. t Ko so internirance nekega dne naložili na kamione in odpeljali v Maribor, kjer .so jih odložili na dvorišču meljske kasarne, in kjer so se po dolgih tednih sestali z družinami, so se nekoliko oddah- nili, saj so slutili, da pojdejo ne- kam na jug, čeprav so s težkim srcem zapuščali domovino. Spo- minjam se, kako je bilo, ko se je vlak s tretjim transpK>rtom usta- vil za nekaj minut na celjski postaji. Mnogo Celjanov je stalo na postaji in še dalje ob progi in nam mahalo v slovo. Ko se je vlak premaknil, je nekdo prav glasno zaxlical skozi okno: Ži- velo slovensko Celje! Radovedni smo čakali, ali se bo vlak spet ustavil in bo sledila preiskava, pa ni bilo nič. Ta klic nam je zvenel v srcih vso pot proti Za- grebu, da smo bili vsaj malo boljše volje. Življenje slovenskih izgnancev v Srbiji, v Banatu, na Hrvaškem, v Basni in povsod, koder so bili razkropljeni, je že marsikdo obujal v spominih. Nekateri so ga literarno obdelali. Lep roman o življenju izgnancev v Srbiji je izdala letos mariborska založba Obzorja, imenuje se »Jesen brez poletja«. Npisala ga je Nada Ga- borovič, ki je morala kot mlada dijakinja v izgnanstvo. To živ- ljenje je bilo tu malo težavnejše, tam malo znosnejše, bila je bor- ba za vsakdanji kruh, za obsta- nek, bili so dolgi dnevi životar- jenja brez prave zaposlitve, pa tudi težkega telesnega dela, bile .so dolge noči brez spanja, izpK)l- njene z brezkončnimi pogovori svojcev o domovini, bili so tre- nutki, ko so brezdomci pri lju- beznivem sosedu z zadržanim di- hom v pozni noči p>Qslušali na naitišij ton ns'-avnani radio rn -se veselili kot otroci vsake dobre vosti. O koliko bi lahko človek povedal o tem življenju v dolgih štirih letih. Toda predvsem ene- ga ne smemo pozabiti. Že v sta- tistiki je bilo navedeno, koliko je bilo izseljeno mladine. Ta mla- dina se ni vdajala le pasivnemu čakanju in hrepenenju po vrnitvi. Ta mladina, pa ne le mladina, tudi 30- do 40-letni, so aktivno posegli v dogajanje in dali svoj delež pri obračunavanju s sovraž- nikom. Ko je 20. oktobra 1944 padel Beograd m se je v Beogradu osnoval odbor Osvobodilne fronte siov. naroda za Srbijo ter se je ustanovila Slovenska brigada, je mnogo naših izgnancev, posebno mladine, vstopilo prostovoljno v to brigado. Določeno je bilo, da ravno ta brigada poseže v boj, ko se bo osvobajala Slovenska Šta- jerska. A prišlo je drugače. Polo- žaj fronte v Sremu je zahteval, da so {Kvslali to našo slovensko mladino na sremsko fronto. V težkih bojih, 17. januarja 1945, je umikajoča se fašistična vojska še enkrat napadla z vso silo in potisnila soeedno bolgairsko bri- gado nazaj in tako obkolila ju- goslovansko d'vizijo, v kateri so bili naši fantje. Bolgari bi bili z malo večjim naporom vzdržati vendar so popustili. Padlo je 300 slovenskih borcev, med njimi tu- di naši ptujski fantje. Sinovi slovenskih izseljencev, ki so padli na ta ¿an v Sremu (pri Opatovcu), so pomagali s svojimi mladimi neizživetimi živ- ljenji pozidati stavbo naše nove domovine, ki jo gradimo dalje mi ' živi. j če nas v vsakdanjem življenju ; srečujejo tu in tam kake male tegobice in težavice, spomnimo ! se teh mladincev in še milijonov ^ drugih borcev, ki so junaško : umrli, da mi živimo. Slava spo- î minu junakov: Marjana Rudolfa, Milivoja Majcena, Dušana Šterka, Joška Mrevljata, Hinka Medika ; Rudolfa Starca, Langusa, Toma j Majerja, Dušana in Boška Nova- j kovica in vseh ostalih za svo- bodo padlih borcev! Ob razpisu vojaških šol za sprejem gojencev: Gojenci prouču- jejo na posebnih maketah reliefov različnih zemeljskih oblik in naselij najvažnejše taktične naloge enot. Na posnetku: skupi- na gojencev pri reliefu v taktičnem kabinetu. Iz programa RTV Ljubljana NtDELJA, 21. MAJA 6.00-—6.30 JutranK pozdrav — vmes ob 6.Ü5—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 \eselo na poti 7.00 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Filip Bernard: Dva venčka na- rodnih. 8.00 Mladiuska radijska igra Victor Нодо: Gavroche. 8.45 Iz albuma skladb za otroke. 8.55 Z zal^avno glasbo v novi teden. 9.40 Zbori in sanio&pevi Stevena Hrističa. 10.00 Se pomnite, to- variá .. . 10.30 Zabavna glasba jugoslo- vanskih skladateljev. 10.45 Spoznavajmo svet in domovúio! 11.45 > Iričetrtin- skcm laktu. 12.00 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Trije odlomk,i iz Verdi- jeve opere Aida. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Orkester Les Baxter vas vodi od pristanišča do pristanišča. 16.40 ,,Peli so Jih mati moja". 17.00 Za ne- deljsko popoldne. 17.30 Radijska igra. 18.24 Frederick Delius; V poletnem vrtu. 18.40 Štirje pevci — sedem popevk. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in šport- na poročila. 20.05 Izberite melodijo ted- na! 20.50 Hammond orgle. 21.00 Mo- zart v operi. 22.00 Kapoved časa. po- rodila. vremensisa napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples oh radiiskrm sprejemniku. 23.00 Poro- čila. 23.05 Schubertiada z dcmačimi umetniki. K'.avjrski dktet op. 114. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 22. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poraičla in dne^'ni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa, poročtla, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza (po- novitev). 11.30 Za otroke. 12.00 Kvintet Niko Stritof. 12.15 KleUjski nasveti. 12.25 Zvočni kaleidoskop. 12.45 Dva plesa — dva samospeva. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, obja- va dnevnega sporeda ;n prireditve dne- va. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Edvard Grieg: Variacije na staro norveilio romanco. 13.50 Panorami zabav- nih melodij. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Z glasbenega biennala v Zagrebu. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. TOREK, 23. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 N'ekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila. 11.00 Iz oper Ros- sinija in Donizettija. 11.30 Deset mi- nut iz naše beležnice. 11.40 Tako pojo in igrajo v Varšavi. 12.00 Drobne sklad- be Borisa Kovačiča. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 M'ajhni ansambli. 12.45 Trio Rudija Bardorferja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, opi- java dnevnega sporeda in prireditve dne- va. 13.15 Obvestila in zabavna glasbe. 13.30 Od polke do mamba. 19.00 Obve- stila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert mladin- skega zbora RTV Ljubljana. 20.30 Ra- dijske igpa — Vladimir Majakovski: Stcnica. 21.43 Kvartet Jožeta Privška in plesni orkester Erwina Lehna. 22.00 Napoved časa, poročile, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 24. MAJA 5.0—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila :n dnevni koledar. 5.10—5..30 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Kapoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in ођл'е&11.1а. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Najpoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Ipročiila. 11.00 Zabaval potpuri. 11.30 Za cicibane. 21.00 Ansambel Mi- lana Stanteta izvaja pesmi jugoslovan- skih narodov. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25. Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved. objava dnevnega sporeda in pri- reditve dneva. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Iz ustvarjanja Joa- quina Turine: Pet ciganskih plesov. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sorgej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. 22.00 Na4)oved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 25. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisn glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.OO Zabavni potkuri. čelnike — 20. lekcija. 11.15 Dve ruski popevki. 11.20 B!až Arnič: Osma sim- fonija .,Na domači grudi". 12.00 Rado Simofliti: Kolednica mladinskih brigad. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Dva oper- na baleta. 13.00 Vapoved časa, poročila, vrepienska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Oó- vestila :n zabavna glasba. 13.30 Zvočna mavrica. 13.50 Pesmi o tovarišu Titu. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nade- vov. 20.45 Literarni večer — Titov na- prej. 21.25 Dve domači Prvi izvedbi. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. PETEK. 26. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.io—5.30 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved m obvestila. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Iz Bue- tove Carmen. 11.30 Človek in zdravje (ponovitev). 11.40 Romunska in bolgar- ska zabavna glasba. 12.00 Slovenske na- rodne poje Tone Kozlevčar, spremlja Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa, porottla. vremenska na- poved, objava dnevnega sporeda in pri- reditve dneva. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Orkester Ray Con- niff. 13.45 Slovenske narodne poje Slo- venski oktet. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Zabavni orkester RTV Beo- grad. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Z violino skozj čas — 16. oddaja. 21.10 Glasbeni intermezzo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 27. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- ben« spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa poročila, vremenska napoved, pregled tiska m obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.0—7.1:) Napoved časa. poročila vre- menska napoved in radijski l.oledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza (ponovitev). 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci izbiraio pesmico. 12.00 Trio Slav- ï'? 12.15 Kmetijski nasveti. 12.2j Zabaven opoldanski spored. 13 00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved. objava dnevnega sporeda in pri- reditve dneva. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Igra pihalni orke- ster Liudske milice 13.50 Od arije do arije. 19.00 Obvestila, reklame in za- ^vna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Kar SI kdo želi... 20.20 Melo- die raznih dežel. 21.00 Za prijeten konec tedna. 22.00 K'apoved časa po- ročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan AVALA FILM: DVOJICA Spet se nam obeta nov jugo- slovanski celovečerni film. Pri- praiüja ga podjetje Avala film v Beogradu v režiji Aleksandra Pe- troviča. Vsebina filma je naslednja: Nekega večera se v nekem beo- grajskem kinu slučajno spoznata študentka glasbene akademije Jo- vana in mladi arhitekt Mirko. Predstavo prekine dež in gledalci se razbežijo. Jovanka in Mirko se razideta, ne da bi se zmenila za ponovno srečanje in vse kaže, db se ne bosta nikoli več videla. Mirko se trudi, da bi dekle zo- pet srečat, toda precej časa brez uspeha. Končno preko svojega prijVitelja Darija le dobi ponovno zvezo z Jovano, toda istočasno tudi zve, da je dekle zaljubljeno v svojega sošolca Bogdana. Kljub temu se fant vztrajno trudi, da bi dekle navezal nase. Po dolgem času in mučnih kolebanjih Jovane njeni krutosti. mu to tudi uspe in dekle prekine z Bogdanom vsako vez. Med dvojico se razvije veliffa ljubezen, ki pride v teku enega leta do vrhunca, potem pa začne ugašati. Toda žal šamo Mirku, medtem ko je Jovana še vedno globoko zaljubljena. V zanosu mladosti in življenja, ki ga ob- kroža, fant zaman išče v sebi po- slednje niti ljubezni in razume- vanja do dekleta. Jovana vidi, toda noče razumeti, dokler se ji nekoč resnica ne razkrije v vsej Kot kaže gre za zelo enostav- no, morda celo nekoliko banalno ljubezensko zgodbo, ki pa bo go- tovo zelo zanimiva v kreaciji li- kov, saj igra v njej glavno vlogo naš stari znanec, do nedavnega še igralec Tržaškega gledališča Miha Baloh, ki je v zadnjem času do- živel pri filmu prodoren uspeh. Ostali igralci so Beba Lončar, Mi- loš Žutič in Borislav Radovič. Prizor iz filma »Dvojica» po scen ariju Aleksandra Petroviča, ki ga snema Avala film v Beogradu MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL Meni je naj jubša lastovica. Ka- darkoli pogledam skoz< ckno, sto- pim ne casto ali se sprehajam jx) polju, mi uhaja oko proti nebu, kjer leta.io drobne ptičke — la- stovice. Ko v jesen zapušča.jo naše kra- je, v skupinah posedajo na žicah električne napeljave ter skakljajo z žice na žico. Lastovke zna.io tudi lepo peti. Ko se poslavjajo od naših krajev, čutim, da je- njihova pesem otož- na. Vedo, da bo pot dolga m mar- sikatera izmed njih ne bo vzdr- žala, posebno-tiste, ki se odprav- ljajo na rxit prvič. Najlepše pa je, ko spomladi za- cveti drev.ie, ko odpro svoje kras- ne cvetove rože, ki prve oznanijo pomlad, ko v gozdovih in gajih zaslišim prve klice kukavice, da se med tem rojem zcpet oglasijo glasovi lastovic. V hlev h zcpet oživi, lastovice zcpet poiščejo svoje stare domove. Čutim, da ljub jo svoja stara bivališča, da vedo, da je to n.jthovo rojstno gnezdo. Zopet se mi razveseli srce ob krasnem petju lastovic. DЛN1C.Л KLINC, šo'a »Bratov Strafela«, Markovci Krambergerjeva Nežka mama je pripovedovala Nekoč sem se v temi plazila k stranišču. Postelje so bile tesno skupaj in sem z rokami tipala po tleh. V baraki je bilo temno kakor v rogu. Bila sem že blizu vrat, ko sem začutila pod rokami obleko. Mislila sem, da je katera padla iz postelje, zato sem jo prekoračila in nadaljevala pot. Zjutraj sem izvedela, da ni bila le obleka, temveč mrtva tovari- šica. Starešinka v tej baraki je bila mlada Nemka. Z nami je bila dobra, a tudi ona je zbolela in umrla. Nadomestili sta jo cigan- ka in nemška kriminalka. Ob ne- ki priložnosti sem morala x>o nočnem delu na zasliševanje. Ko sem se vrnila, sem prosila za kavo, ki so jo druge dobile. Obe starešinki sta me grdo ozmerjali in me nazvali za požeruhinjo, sami pa sta v vroči kavi prali predpasnike. Trpljenja v bara- kah je bilo še mnogo več. Čutili smo, da se bliža čas svobode, za- to smo zadnje dni lažje prena- šali. Okupator je uvidel, da je konec in da je poražen. Zopet se je p>onovila 14-dnevna vožnja, ki pa je bila vesela. Mnogi so za vedno ostali v ta- borišču. Te je pobrala strašna smrt v pečeh ali drugje, druge pa v boju itd. Mnogi so dali svo- ja življenja za težko priborjeno svobodo, za lepée dni jugoslovan- skega ljudstva.« Tako je končala svoje pripo- vedovanje Neža Kramberger. Sonce se je spuščalo k zatonu. Rdeče barve so se zlivale na nebu. Poslovili sva se od prijazne žene, ki nama je razkrila svoje trpljenje v strašnem taborišču Rawensbrück. GRETA KOTNIK VIII.b osnovna šola »Toneta Znidariča« ZINKA: MAJ Mesec maj nam je prinesel na polje pisanih cvetic, natresel kukavic je plavih, marjetic belih in zlatic. Ze je v hribu gaj zeleni v bele šmarnice odet, a vrtovom venec spleta vrtnice rdeče cvet. Veselo deca poje, skače, igra se sred' zelenih trat, saj radost dvojna jo obdaja; srečna mladost in pomlad. MOJ DOM Moj dom stoji sredi vasi. Naša hiša je nova. Pred hišo je vrt. Imamo tudi vodnjak. Zdaj, ko je pomlad, je okrog naše hiše polno cvetočih jablan. Ljubim svoj dom, čeprav sem še majhna. GALUN CRETICA učenka 2. b. r. v osnovni šoli Makole ALI VESTE? 1. Katero je drugo največje bolgarsko mesto? 2. Po kom ima bajonet svoje me? 3. Koliko mladičev skoti kuna z atica? 4. Kdo je avtor prve nemške meščanske drame »Miss Sara Sampson«? 5. Kateri sta dve znani hidro- elektrarni na Seči? 6. Kako se imenuje židovska velika noč? 7. Kaj je tobogan? 8. Katero je glavno mesto Ha- va.iskega otcčja? 9. Pravo ime ruskega pisatelja Maksima Gorkega? 10. Kdaj je bila il ndenska vstaja ? Odgovori 1. Drugo največje bolgarsko mesto je Plovdiv s 125.000 pre- bivalci. 2. Bajonet ima svoje ime po franccskem mestu Bayonne ob Bi- ska.iskem zalivu, kjer je bil prvi izdelan leta 1640. 3. Gozdna roparica kuna z'atica skoti tri do pet mladičev. 4. Pisec prve nemške meščan- ske drame »M ss Sara Sampson« | je nemški kn.jiževntk Gctthold ¡ Ephraim Lessing. 5. Dve znani hidrocentrali na > Soči sta: Doblar in Plave. i 6. Židovska velika noč se ime- ' nuje pasha. 7. Tobogan je zabaviščna drčal- nica aH pa lahke sani kanadskih Ind jancev. 8. Glavno mesto Havajskega otočja je Honolulu, kjer je veliko vseuči'išče. ki je bilo osnovano leta 1920. 9. Pravo ime Ma.ksima Gorkega je .Aleksçj Maksimcvič Peškov. 10. Ilindenska vstaja je bila na Iljin dan, 2. avgusta leta 1903. Magični lile 1. prvi ameriški astronavt, ki je 5. maja 1961 z raketo »Redstone« poletel 185 km visoko (Allan); 2. slovenski pisec, ki je skušal uvesti posebno kombinacijo latinice in cirilice, a je leta 1833 pod vplivom Čopa in Prešerna odstranjena (Franc Serafin, 1789—1860); 3. glasbeno scensko delo; 4. svinčev si jajnik (PbS); 5. področje okoli severnega zemeljskega pola. Pravo vprašanje »Mama, kako .je zdaj? Zvečer praviš, da sem premajhen, da bi dolgo bedel, zjutrai pa rečeš, da sem prevelik, da bi dolgo ostal v postel.!«...« KINO Mestni kino Ptuj predvaja od 19. do 21. maja ame- riški barvni film »I>ve ljubezni Edd.v Duchina«; od 23. do 25. ma- .ja slovenski film »Akci.ia«. Kino »Svoboda«, Kidričevo predvaja 20. maja amenški barv- ni film »Zlato v dzunqli«, 24. ma- ja slovenski f Im »Dobri stari pia- nino«. Kino Zavrč predvaja 21. maja italijanski film »Cesar'^tvq Sonca«. Kuhinjska umetnost Gost: »Natakar, res je, da sem naročil pkantno omako, toda za- radi tega ni bilo potrebno, da ste dali noter to ig'o ...« Družinska tragedija ' žena Ciokaje): »... n takrat, ko je cdšel moj mož, da mi kupi ročno torbco, se potem splch ni več vrnil. Kaj bi storili vi v ta- kem primeru?« Prijatel.iica: »Kaj? No, sama bi si jo kupila,« PTUJ. DNE 19. MAJA 196Í PTUJSKI TÊOMIÎC stran è Za varen polet v vesolje Nekaj dni pred Gagarinovim poletom okrog Zemlje je napisal sovjetski vesoljski ekspert V, V. Dobronravov članek, v katerem govori o problemih, s katerimi so se morali spK>prijeti konstruk- torji »kosmičeskogo korablja«, da bi bil človekov polet povsem varen. Vrh tega pa je sprego- voril tudi o nekaterih poseb- nostih vesoljske ladje, ki naj •bi ponesla človeka na daljše po- tovanje. V odstavku »Atmosfe- ra v kabini« pravi: »Ko smo na Zemlji, si ne be- limo kdo ve kako glave zaradi zraka, katerega vdihavamo. Za to skrbi priroda. V tesni in ne- produšno zaprti kabini pa po- stane to vprašanje na mah živ- ljenjsko važno. Za pK)trebni ba- rometrski pritisk, za enakomer- no vlažnost zraka in tempera- turo bodo skrbele posebne avto- matske priprave. Kaj pa kisik, ki ga rabimo тл diha- nje in ogljikov dvokis, ki ga izdihavamo? Vesoljska ladja bo morala imeti na svojem krovu rastlinjak. Rastline bodo čistile zrak, razen tega pa se bo z njimi človek tudi hranil. Lad- ja pa bo imela tudi jeklenke z zrakom. Cemu? Za primer, če bi se v kabino zaletel meteorit JDDDDDDDDDDÖDOnüöönnnr Počitniški domovi ob Ohridskem jezeru Delovni kolektivi in družbene organizacije bodo investirale le- tos približno po^milijarde din za gradnjo delavsko uslužbenskih počitniških domov ob Ohrid- skem jezeru. Tako bodo ustvar- jeni pogoji za nadaljnji razvoj turizma v Ohridu, ki se je že uveljavil kot eden izmed najbolj privlačnih turističnih krajev v državi. Za gradnjo turističnih pbjoktov v Ohrjidu aanwnajo >,lasti delo\'ïii kolektivi tòyam in ustanov iz LR Srbije in Ma- kedonije. Trenutno je v gradnji 10 počitniških domov. Zadeli so stavo Elektronski mož.gani »Cedric« so zadeli na športni stavi v Manchestru v Angliji nagrado 41.000 funtov šterlingov. Avtomat tega zadetka ni dosegel kar tja- vendan, kot bi se lahko mislilo. »Cedric« je stavil kar polna tri leta, preden mu je stava uspela. Ker avtomatu denar ni potreben, so dobljenih 41.000 funtov šter- lingov razdelili med člane zdru- ženja, a 20% pa je dobil Alfred Oliver, ki je svoje znanje posre- doval elektronskim možganom. 850 novih izumov Na letošnjem mednarodnem sej- mu izumiteljev v Bruxellesu je .sodelovalo 850 izumiteljev iz raz- nih držav, med njimi tudi trije iz Jugoslavije. Med Jugoslovanskimi izumi je bila najbolj zanimiva budilka Emira Čaraliča iz Niša, ki oddaja peklensko glasbo take jakosti, da zbudi tudi stanovalce sosednjih hiš in ki lahko utihne na eno samo besedo. Še en morilec v senci Eichmannovega pro- cesa nadaljujejo v VVemčiji z iskanjem vojnih zločincev. Tako je bivši esesovski polkovnik Heinrich Hamann pred kratkim na zasliševanju priznal, da je dal med vojno v bližini Krako- va postreliti 2000 židovskih mož, žena in otrok. Deloma je celo streljanja osebno vodil. Posa- mezne Žide je tudi sam ustrelil. Hamann je od maja lanskega le- ta v preiskovalnem zaporu v Bochumu (Zahodna Nemčija). V zadnjih tednih so prijeli še dva Hamannova sodelavca: biv- šega jetniškega nadzornika Jo- hanna Bornholta in gestapovca Güntherja Labitzkeja. Nova raziskovalna ladja Pqd pokroviteljstvom UNES- CO in mednarodnega sveta znanstvenih združenj so začeli graditi v neki angleški ladje- delnici novo ladjo za oceano- grafske raziskave. Posebnost plovnega objekta, ki bo na njem vse urejeno za dvajset znan- stvenikov, bo razen bočnega vi- jaka. ki bo ladji omogočal plov- bo v polarnih vodah, tudi neke vrste »vodnjak«, po katerem bo- do lahko raziskovalci morskih globin in življenja v morju ne- posredno iz ladijskega trupa spuščali v globino merilne in- strumente snemalne kamere in druge pripomočke. Ladja naj bi bila dograjena pred koncem pri- hodnjega leta. in jo prebil; zaradi tega pa so kozmonavti tudi oblečeni v po- sebne obleke. Dopustimo, da v kabini nastane vacuum. Kaj te- daj? V hipu se vključi avtomat- ska naprava, ki privede zrak iz jeklenke In napravi v kozmo- navtovi obleki potrebni zračni pritisk. Kozmonavta je mogoče tako zavarovati na dva načina — kolektivno v neprodušno za- prti kabini in z individualno obleko. Da bi med poletom ne pri.šlo do neljubega trčenja z me- teoriti, bo ladja opremljena z radiolokacijskimi napravami. Te naprave bodo pravočasno opo- zorile na bližajočo se nevarnost in ladji tudi avtomatično spre- menile kurs poleta, da bi se lah- ko izognila nezaželenemu sre- čanju. Pozor, visoka napetosti Ob tem opozorilu vsi prisluh- nemo! Prav bi bilo, če bi bilo po- dobno svarilo obešeno tudi v ku- hinji. Elektrika je prinesla v so- dobno gospodinjstvo mnoge olaj- šave, hkrati pa mnoge nevarnosti. Modernizacija gospodinjstva je pametna stvar, dokler elektrika ne ogroža tistega, ki jo uporablja. Posebno nevarnost predstavlja elektrika za majhne otroke, ki v svoji neumorni raziskovalni vnemi vtikajo prste, žeblje, žico in vse drugo v vtičnice in stikala. Zato morajo biti vsa električna stikala, žice, priključki, odcepi in varo- valke vselej brezhibni in zavaro- vani, če se le da, tudi pokriti, vsaj tisti, ki jih otrok lahko do- seže. Zakrpane varovalke, razma- jane vtičnice in neizolirani vodi, so povzročili že marsikak kratek stik in še vse kaj hujšega. Doti- kanje električnih aparatov z mo- krimi rokami je smrtno nevarno, zato posebej pozor pred stikali in električnimi grelci v kopalnicah! Posebni varnostni ukrepi so po- trebni pri vseh velikih kuhinj- skih strojih, kot so hladilniki, pralni stroji, električni štedilniki in bojlerji. Veliko je število dojenčkov in majhnih otrok, ki so se ponesre- čili v stanovanju. Materina lah- komiselnost jé zakrivila mnogo teh nesreč! Cesto puste majhnega otročka na mizi, samo toliko, da skočijo po sveže pleničke. Včasih je to dovolj, da se otroček zavali z mize in nesreča je tu. Spet druge puste otroka v kopalni kadi, ker je morda nekdo zvonil pri vratih, medtem pa je otroku že zdrsnilo, padel je in se utopil. Huda reč pri majhnih otrocih so opekline. Otrok sede v škaf vroče vode za ribanje, vrelega luga za pranje ali pa se polije, ker je neprevidna mati pustila zavre- to mleko ali juho na štedilniku ali mizi, ki io otrok lahko doseže. Pravilo, ki bi si ga vse matere morale zapisati z velikimi črkami v svoje kuhinje, se glasi: »Posode, vedra, lonce ali ponve z vročo te- kočino postavi vedno na tak pro- stor, da jih otrok ne doseže!« Pečice, štedilniki in električne pe- čice morajo bit zavarovane, da se otrok ne bo mogel opeči! Opekli- ne so najhujše poškodbe, njih po- sledice ostanejo vidne vse živ- ljenje! Tudi tole nai bi si mame dobro zapomnile; »Igle, škarje, noži, vi- lice, vžigalice in vžigalniki niso igrače za majhne otroke!« Zato jih je treba hraniti tam, kjer otrok ne bo mogel do njih. Otroci so pa tudi radovedni in sladkosnedni. Pogosto stikajo po shrambah in omarah. V dobri veri, da so našli nekaj im.enitnega in dobrega, vtaknejo v usta in že je nesreča tu. Namesto sladkorja so vtaknili v usta lužni kamen ali sodo, namesto malinovca po- pili ocetno kislino, med očetovim lovskim priborom pa najdejo lepe, svetlikajoče kroglice, jih vtaknejo v usta, pregriznejo in v nasled- njem trenutku umro. V roke jim je prišel ciankalij, namenjen И- sici. Zato važno opozorilo: »Vse kemikalije, vsa čistilna sredstva in tudi vsa zdravila vedno pod ključ!!!« Pa ne samo otroke, t"jdi sebe in ostale člane družine ogro- žajo lahkomiselne gospodinje, ki ne opremijo steklenic s potrebni- mi napisi ali v svoji lahkomisel- nosti vlivajo v steklenice vse kaj drugega, kot je pa na njih napi- sano. čiščenje oken je vprašanje Za.se. Nič koliko žena se je pri tem delu že ponesrečilo. In vendar je treba samo nekoliko več pazljivosti. Ve- dro je treba postaviti tako, da ne more pasti niti v sobo niti na cesto. Že marsikateri, nič hudega sluteč pešec, se je zavedel v bol- nišnici, ker mu je z okna prile- telo na glavo vedro ali pa slabo pritrjen cvetlični lonček. Zena, ki je čistila okno, se je nerodno mo-- tovilila po okenski polici in pri tem odrinila vedro ali cvetlični lonček z okna. Še sreča, da tudi sama ni padla in se temeljito po- tolkla. Tudi to se je že zgodilo! Danski minister propa- gira esperanto Danski notraoji minister Soren Olesen je v predaiven.tu na dan- .sikem radHu o »ESPERANTO — REŠITEV JEZIKOVNEGA PRO- BLEMA« on sal jezikovne težkcče, daH pregled o izgradnji medna- rodnega jezika in doseženih uspe- hih. Minister se .je zavzel za uved- bo ESPERANTA kot drugega je- zika. Francoski minister za esperanto Franooeki minister za informa- ci,je M. Terrenovice je Izjavi", v Domfrcntu ob priložnost; nor- miandsikega esperantskega kongre- sa: »ESPERANTO JE VELIKO UPANJE« Kcliko laže bi bilo га VELIKE ŠTIRI, ki odločaijo o uso- di človeštva, če bi govorili skupni .jezik. * Po »G. E. R.« JD Porast proizvodnje aluminija v Sovjetski zvezi Porast proizvodnje aluminija v Sovjetski zvezi. Po navedbah ča- sopisa »Metal Bulletin« trenutno sovjetska proizvodnja aluminija presega skupno proizvodnjo ZDA in Kanade. Ta proizvodnja znaša približno 2 milijona metrskih tdn letno, in sicer potem, ko je pri- čela obratovati topilnica in va- Ijama z zmogljivostjo 1 milijon ton surovega aluminija letno. Čeprav Sovjetska zveza razpola- ga s pomembnimi izvoznimi pre- sežki aluminija, pa po oceni »Me- tal Bulletin« ne bo s svojim iz- vozom provzročila motenj na sve- tovnem trgu, ker bo svoje do- bave omejila predvsem na vzhod- ne države. Komentator opozarja na sovjetske dobave v 1. 1958, ki so zaradi nizkih cen provzro- čile motnje na svetovnem trgu, hkrati pa tudi ostre proteste in- teresiranih krogov pri britanski vladi. Dialog med zakoncema »Hotel bi biti mrten.',« je stokal mož. »Tud jaz,« je tarnala žena. »No. potem pa bi jaz ra.ie osta! živ . . .« Diplomacija v zakonu Zena: »Ali bi hctel z menoj v mesto naku'povat?« Mož: »Da, toda pod pc^ojem, da vzameš s seboj svojo denar- nico ...« Strah v Messi n i Ko se je začela pred kratkim v italijanskem mestu Messina tresti zemlja, je zajela prebival- stvo panika. Vsi so se spomnili katastrofalnega potresa iz leta 1908, ki je v vsega 32 sekundah porušil vse mesto, pokončal pa jo 120.000 ljudi. Ljudje so začeli zapuščati hiše in na ulicah je nastala gneča. Matere so v obu- pu klicale svoje otroke, ki so bili v šoli. Nekaj žensk se je tudi onesvestilo. Vendar se je vse dobro konča- lo. Razen tega, da je odpadla malta z nekaterih starejših zgradb, ni bilo druge gmotne škode. Seizmograf je zabeležil v dveh kritičnih urah 22 potresov, od katerih je bilo 19 tako labot- nih, da so jih zabeležili samo inštrumenti. Računajo, da je zapustilo tega dne svoje hiše okrog 150 tisoč ljudi, ki so prebili noč V oikolici, po kmečkih domovih ali pod mi- lim nebom. Zabeležili so tudi dve smrtni žrtvi, vendar v so- sednem naselju Reggia Calabna, kjer so prav tako občutili po- tres. Tam sta namreč umrla od srčne kapi zaradi razburjenja dva .starca Demetrio Mesineo in Car- lo Birogio. Motorizacija in mladina ZDA Svetovno znani kardiolog Boo- dly Welt je sporočil svoje vtise o zdravstvenem stanju ameri- ške mladine in o njenih telesnih sposobnostih na osnovi dolgolet- nih opazovanj. Pravi, da večina Amerikancev od 18. do 30. leta ni samo zapostavila športa, temveč živi brez kakršnega koli telesne- ga napora. Po mišljenju dr. Wel- ta je vpliv ameriške motorlzaci- je na telesne sposobnosti mlade ameriške generacije zelo zaskrb- ljujoč. Varnostni pasovi za avtomobiliste Ameriška avtomobilska druž- ba Chrysler je začela izdelovati varnostne pasove za avtomobi- liste, ki stanejo samo 5 dolarjev. Ameriško združenje zdravnikov računa, da bi lani lahko rešili najmanj lO.OOO življenj in tO OOO žrtev, kolikor so jih zahtevale prometne nesreče, če bi bili ti varnostni pasovi že v prodaji. Plinovod pod morjem Na dnu morske ožine, ki spaja Crno in Azovsko morje, bodo že letos postavili plinovod, ki bo dovajal plin s severnega Kavka- za na Krim. To jc ena izmed plinskih magistral, dolga približ- no 3500 km, ki bo letos zgrajena v Sovjetski zvezi. Kazen za preveliko surovost Jane Janez iz Preše pri Majš- perku je po naravi zelo surov in nagnjen k pretepanju. Se bolj nevaren jc za svojo okolico, ka- dar se napije. Lani poleti je pri- šel neko nbč'ob 23. uri močno vinjen v sosednjo vas k hiši Ko- driča Antona v Skrblje in klical sestre, naj mu odpro. Ker mu oškodovančeve sestre zaradi poz- nih nočnih ur niso hotele odpreti, je odšel na skedenj, kjer je spal brat Anton. Misleč, da je on pre- povedal sestram odpreti vrata, ga je v spečem stanju večkrat močno udaril s pestjo po levem očesu. Udarci so bili tako močni, da mu je s tem po ugotovitvah mariborske bolnišnice znatno zmanjšal vid in s tem povzročil težko telesno poškodbo. Okrožno sodišče v Mariboru ga je za iz- redno surovost obsodilo na eno leto zapora. Morda bo to njemu in njemu podobnim dovolj po- učen opomin, da se na tak način ne rešujejo medsebojni spori. Br'zottirnir šahovskega društva Ptuj za mesec maj, ki je bil odlo- žen zaradi tekmovanja za pokal Maršala Tita, bo v nedeljo, 21. t. m., oh 9. uri v kavarni »Evropa. Vabljeni vsi šahisti! Tekmovanje za pokri maršala Tita v Mariborii je bila 12. t. m. tPkma mod ŠD Ptujem in Social- nim zavarovanjem Maribor. Zma- gali so gostje z rezultatom 2 : 2 vendar z boljšim uspehom na pr- vih deskah. V soboto 13. t. m. pa se je v Ljubljani sestalo 12 mo- štev. Žreb je določil, da je ŠD Ptuj dobilo za nasprotnika reno- mirano moštvo ŠK »Maribor«. Ptujčani so po-krbeli za iznena- đenje ter premagali favorita tega tekmovanja z 2,5:1,5. Posamezni rezultati so: Bohak : Guzel 0:1, Rudolf : Njegovan 1:0, Podkraj- šek J. : Malešič 0,5:0,5, Bras ■ Čre- pinšekl:0. S tem je bil ŠK Mari- bor izločen iz nadaljnjega tekmo- vanja. Ista usoda je v nedeljo doletela ŠD Ptuj, ko je proti Kra- n.ju Izgubilo 0,5:3,5. V republiškem finalnem tekmovan.ju še nastopa- jo tri moštva: LŠK L.jubljana, ŠK Kranj in ŠD Novo mesto. Knjiga moja prijateljica Kakor hitro sem začela hoditi v šolo, se me je polastilo veselje, strast In želja po branju. V iačetku mojih šolskih let sem vedno nadlegovala starše, da so ml kupovali majhne knjižice. To so bile razne pravljice, slika- nice in še mnogo drugih zanitni- vih knjižic. V naslednjjih letih mojega do- raščanja, pa me te niso več za- nimale, ker sem imela priložnost v šoli, namreč v šolski knjižnici, dobit; mnogo lepših, bolj zani- mivih in poučnih knjig, v kate- rih so bili opisani resnični do- godki. To branje, lepota in veselje do knjig pa me je privedlo tako da- leč, da mi je postala knjiga naj- ljubša prijateljica. Ni dolgo tega, da sem že dru- gič brala Levstikovega Martina Krpana, v katerem pisatelj tako lepo prikazuje, kako so Avstrijci iskali pomoči pri Slovencih le ta- krat, ko jim je pretila nevarnost. Ko pa so jih ti oteli, ne bi radi odšteli nobenega plačila, ampak bi jih najrajši sp>odili. No, ko sem torej brala ravno zadnjo stran, je prišel k nam neki mož. Ko me je zagledal, me je posmehljivo ogovoril: »Kako si nespametna, da prebiraš ta papir, da porabljaš čas, si kvariš oči in samo radi tega branja nič ne de- laš.« Tedaj sem ga pogledala z resnim obrazom in mu tako le povedala: »Veste, knjiga je že dalj časa moja najljubša prijate- ljica. Iž rtje SP lahko naučim marsikaj pametnega, spoznam mnoge neznane kraje in se tako seznanjam s svetom. Iz teh raz- logov vam lahko rfečem. da je knjiga bila in bo najboljša uči- teljica ljudstva. To potrjujejo tudi fengelsove besede, ko pravi, da se je nauči! iz Balzacovih ro- manov več o Franciji kot iz vseh zgodovinskih in statističnih po- datkov.« Zato, ker sem tako vzljubila knjige, sem se tudi šla učit, sa- mo da bi ostala dalj časa v tes- nejši povezavi s knjigo in imela večje priložnosti do branja. Tako lahko rečem še enkrat, ne samo jaz, ampak tudi vsak pa- meten človek, da jé kfhjiga ntj- boijša učiteljica in seveda ji bom tudi jaz še vnaprej ostala zvesta prijateljica. DUh .Ahica, Videm UUTOMERČANI SE PRI- PRAVUAJO NA OBČINSKI PRAZNIK Ф v rbčini Ljutomer se tertie- -.1»to pr pravlja.jo ra praznovanje letošnjega občinskega praznika, ki bo od 1. do 4. junija. 1. junija ^ v Ljutomeru svečana seja ob- činskega ljudskega odbora in SZDL ter promenadni koncert gcdbe na pihala, osrednje prire- ditve pa bodo v soboto 3. in ne- deljo 4. juni.ja. Poleg gostovanja mariborskega narodnega gledali- šča se bo domača drams^ka sku- pina predstavila z Borovo gro Raztrgana. Na spotedu so tudi: literarni večer, veliko ljudsko zborovanje v Zé'eznih dverih in tradiciortal- ne .s-pomladatiske konjske dirke. -e Strelsko tekmovanje za 1. maf v nedeljo, 7. maja t. 1. jé bilo v Ptuju četrto tradicionalno ob- činsko strelsko tekmovanjé z zračno puško za novi prehodni pokal »1. maj«, ki ga je podaril center za izvenarmadno vzgojo pri ObLO Ptuj. Nastopajočih 80 najboljših strelcev iz občine je pred pričet- kom tekmovanja pozdravil pred- sednik obč. strel, odbora Lôjze Koželj, ki je dejal, da je tekmo- vanje posvečeno počastitvi nied- narodnega delavskega praznika 1. maja. Spomnil je prisotne na Izgubo tragično preminulega, dobrega strelca iz Turriišč tov Cafuta Vinka, čigar spomin so udeleženci počastili z enominut- nim molkom. Tekmovale so 5 članske ekipe, ob zelo ugodnem vremenu. Tri- kratni zmagovalci tega tekmo- vanja iz Turnišč, ki so tudi to- krat veljali za favorite, so morali poleg ostalih kloniti pred ooljšo ekipo iz Kidričevega, ki se je z z odličnim rezuHatom uvrstila na prvo mesto. Rezultati: 1. Kidričevo 884 kro- gov (od 1000 možnih), 2. Turni- (Nadaljevanje na 6. strani) Konzumenti se navdušu- lelo za lahko prebavlllva hranila Avstrijski institut za razisko- vanje gospodarskega razvoja po- roča, da je avsrtrijsko prebival- stvo v letu 1960 izdalo za svojo prehrano za 7 odst. več kot leta 1959. Ta večja — v denarju gle- dana — potrošnja se v glavnem nanaša na naraščajoče povpra- ševanje po hranilih, ki so pri- pravljena za takojšnjo potroš- njo. Po količini vendar avstrij- sko prebivalstvo v letu I960 ni porabilo dosti več hranil kot le- ta 1959. Na splošno se je iX)troš- nja mlevskih izdelkov, mesa, maeti, sladkorja, mleka, jajc itd. dvignila le za 2 odsrt. To povpreč- je presegajo le meso in jajca. Potrošnja mesa se je lani dvig- nila za 3 odst., pri jajcih pa za 7 odst. Temu nasproti je potroš- nja masti lani narasla le za 1 odst. Na splošno se iz lanske stati- stike potrošnje hranil v Avstriji vidi, da se povpraševanje vedno bolj pomika v prid lahko pre- bavljivim hranilom, zlasti kar sé tiče maščob. Konzum vedno bolj nagiba h kupovanju lažje prebavljivih rastlinskih ma§čob. To pa pomeni, da propaganda za mleko in mlečne maščobe v ob- liki masla še ni našla med pre- bivalstvom tistega razumevanja, za katerega se organizacije mlečnega gospodarstva prizade- vajo. ROKOMET V nedeljo, 7. maja, so bile članice I in picMiirji v gosteh pri Braniku v Ljudskem vrtu, kjer so odigrali po eno prijateljsko srečanje. Drugo moštvo članic je sodelovalo na po^xalnem turnirju na Teznem. Vse štiri ekipe so zelo dobro opravile nalogo. Moška članska vrsta in mla- dinci niso odigrali tekme z ustrez- nima ekipama Maribora, ker je tekmi v zadnjem hipu odpKjvedal RK Maribor. Pokalni tumir. — Udeležile so se ga štiri moštva: Drava II, Fu- žinar in dve ekipi domačink. Prvo mesto je in pokal so osvo- jile domačinke, in sicer Kovinar I, ki je imel enako število točk kot Drava II, vendar je imel le za »las« boljši količnik golov od Drave II. Drava II in premagala Kovinar II z rezultatom 10:0. Že rezultat pove, da so bile Ptujčanke abso- lutno boljše od domačink. Tekma med Kovinarjem 1 in Dravo II je bila zelo razburljiva, saj sta bili ekipi precej izenačeni. Kljub naporom obeh moštev je rezultat bil neodločen 3:3! Dra- va je imela več možnosti za zmago (med drugim tudi tri se- demmetrovke, ki pa na žalost nobene niso realizirale!). Nadalje je Igrala Drava II še s Fužinarjem z Raven in ga pre- magala z rezultatom 8:4 (4:1). Zmaga Kovinarja I nad Kovi- narjem II bila le še formalnost, kajti druga ekipa je »ptistila« prvi ekipi, da je po mili voJji polnila njeno mrežo. KoličniC< Kovmarja I je bil le za štiri gole boljši od količnika Drave II. Najuspešnejše strelke za Dravo so bile: Šilak 7 golov, Pavličev 5, Podpadec, Knez in Pisar po 3 in Makovec 2 gola. Branik : I>rava 12:15 (9:5) Piortirji: V predtekmi ženske tekmé so pionirji Branika in Drave préiz- kusili med seboj svoje znenje. Oboji so igrali dobro. ВгапЉ je bil v prvem polčasu boljši, Drava pa v drugem. Za Dravo so dosegli: Jurkovič 10 golov, Burjan in Belšak po 2 in Kovač 1 gol. Članice: BranHc : Drava I 6:12 (3:7) Za derby tekmo med domačim Branikom in republiškim prva- kom Dravo je vladalo med ma- hK)rskim občinstvom veliko zani- manje. To je bila namreč že tretja tekma teh dveh nioštev v letošnji sezoni. Dve od teh tekem je Drava že odločila sébi v prid, a tretja se je odvijala takole: rutina gostij je prišla do iarraza že v začetku igre. Nepazljivost obrambe je bila vzrok, da je Bra- nikova vratarka morala večkrat pobrati žogo iz mreže. Grobi iz- padi nekaterih Branikovih igralk (dveh!) so zelo kvarno vplivali na igro, česar pa mlahav sodnik ni mogel popolnoma preprečiti. Za razliko od drugih tekem je tokrat pri Dravi triumfirala Ko- renjakova, ki se .je odlikovala po kolektivni igri in hkrati tudi pre- cej uveljavila svoje strelske spo- sobnosti. Premoč DfaVe je bila očitna do konca igre. Vratarka Toplakova je, kot vedno, dobro opravila svojo nalogo. Strelke golov za Dravo: Ko- renjak 5 golov. Fric 3. t&r Po- točnik in Gojkovič po 2. -KFC- Strem 6 ^TVISKl TEDNIK I^NTE t9. ТЈА Üß^oAie ш oç^obiî OKUSEN SADJEVEC vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapela-Slatina Radenci. POSESTVO prodam ali dam v najem delavski družini. Arnuš, • Domava 54. HISO, takoj vseljivo, prodam v Dražencih. Vprašajte v Zg. Hajdini 54. KOŠNJO SENA in 4 mesece- brejo kravo prodam. Krčevina št. 2, Ptuj. HiSO in 2 ha sadovnjaka in nji- ve, tudi ločeno, prodam. Ste- ger, Nova vas 89 pri Ptuju. HONORARNEGA TAJNIKA za 4-umo zaposlitev z znanjem računovodskih poslov sprejme »Vrtec«, Breg. Nastop službe takoj. SODARSKEGA VAJENCA s pred- p sano šo'skp izcbrazbo sprej- me Franjo Kočevar, sodar, Obrež 81, ,pri Središču cb Dravi. RAZNO TAKOJ DAM v najem na Drav- skem polju v bližini Ptuja majhno posestvo z živino in vsem gospodarskim orodjem. Ponudbe pod šifro »Oskrba očeta« na upravo lista. Obvestilo Na podlagi 83. člena Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) obveščamo vse davčne zavezance na območ- ju občine Ptuj, ki imajo dohod- ke od obrti, samostojnih pokli- cev in od premoženja, da bo davčna komisija za ugotavljanje davčnih osnov za leto 1960, od- nosno za pavšaliste za leto 1961 zasedala v pisarni Uprave za do- hodke Ptuj, Trg mladinskih de- lovnih brigad, soba št. 18/11. v dneh 24., 25. in 26. maja 1961. Javne razprave o davčnih predlogih bodo po sledečem re- du: 24. maja 1961, od 13. do 15. ure: za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilje; od 15. do 17. ure: za brivce, fri- zerje in fotografe; od 17. do 19. ure: za obrti les- ne stroke. 25. maja 1961, od 13. do 15. ure: za soboslikarje, lončarje, kamno- seke in gramozničarje. od 15. do 16. ure: za medičarje, slaščičarje, peke, mlinarje in vrt- narje; od 16. do 19. ure: za obrti ko- vinske stroke in za ostale ne- imenovane obrti. 26. maja 1961, od 13. do 15. ure: za avtoprevoznike in taksije; od 15. do 16. ure: za gostilne; od 16. do 18. ure: za odvetnike, zdravnike, duhovnike, cerkvene ustanove in ostale svobodne poklice. Davčnih predlogov za dohodke od zgradb ne bo obravnavala davčna komisija. Seje davčne komisije so javne. Davčni zavezanci lahko podajo pred davčno komisijo svoje iz- jave. Ptuj, dne 16. maja 1961. Uprava za dohodke občine - Ptuj Razpis Občinski sindi'kalnd svet in družbeno-ekonomski sektor Delavske univerze Ptuj razpisujeta VPIS V ENOTEDENSKI SEMINAR » predsednike in tajnike s'adikalnih podružnic v času od 25. maja do 1. junija 1961 z naslednjim programom: — cedotni oris našega gospodarskega s.stema; — cib'ikovanje in razdeljevan.ie osebnega dohcdka; — sklada ipodjetja — njihovo oblikovanje :n črpanje; — vsebina delavskega samoupravljanja v novih pogojih; — pojem komune ter odnos podjet.je-komuna; — djelovni cdnosi z novimi dopolnitvam.; — organizacija kadrovsko-sociajne službe; — izobraževanje delavcev ob zaposlitvi; — higienskc-tehnična zašata in varnost pr. delu; — nova vsebina, metode m oblike de'a v sindikalnih po- družnicah; — osnove d'còrih odnosov m vedenje l.judd; — kako vodimo sestanek; — sledijo predavan.ja. ki si .jih bodo slušatelji sami izbrali; — encdnevna študijska ekskurzija v eno izmed večjih tovarn. Seminarja se naj udeležijo vsi. predsedniki :n tajniki sindikalnih podružmic iz gcspodaTskih organizacij, zavodov in ijstanov, istim pa naj gospodarske organizacije, zavodi -.n 'Jstano\'e omcgoÄjo nemoteno udeležbo na seminarju. Po vsaki podani temi bo razprava v študijsko-debatnih ;e v zaključni del tekmovanja. Pester spored za nedeljo in to: Drava—MTT (članice II.) ob 8.15, Drava—MTT (mladinci), ob 9. uri, Drava—Partizan (Koper), (čla- nice), ob 10. uri, Drava—MTT (člani), ob 11. uri. Nastop judoistov v Ptuju Zadnjo soboto in nedeljo, 6. in 7. maja so judoisti ŠD Drave v gledališču pred publiko prvič po- lagali račun o svojem delu za kratko obdobje dejavnosti judo sekcije. Trener Simon Kager, ki je od vsega začetka neumorno delal za razvoj sekcije, je kljub slabim pogojem, v katerih se je doslej razvijalo delo sekcije, vendar le svoje varovance teme- ljito pripravil za nastop in tek- movanje. V prijateljskem ekip- nem srečanju so se ptujski ju- doisti pomerili z odličnimi ju- doisti Zelezničarskegatežkoatlet- skega kluba iz Maribora ter pri tem izgubili s častnim rezulta- tom 14:10. Istočasno pa so po- lagali izpite za pasove pred se- kretarjem Judo zveze Slovenije Iršičem, nosilcem črnega moj- strskega pasu. Tako je bilo po- deljenih šest rumenih pasov (5. Kyu) in štirje oranžni pasovi (4. Kyu). Rokomet Ruše : Drava (mladinci) 14:14 (6:9) Mladinci Drave so v nedeljo z veliko sreče uspeli v Rušah izvleči 1 točko. Tekma je bila nezanimiva, mlačna in slaba. Mladinci Drave že dobri dve leti niso pokazali tako slabe igre. Izenačili so šele v zadnji sekundi igre, ki bi jo morali domačini odločiti v svojo korist. Ruše : Drava (člani) 18:19 (11:8) Igra članov je bila pravo na- sprotje prejšnje tekme. To je bila živahna in borbena igra obeh moštev. V prvem polčasu so bili , Rušani nekoliko boljši, v drugem pa so Ptujčani s previdno in si- gurno igro uspeli zmagati, toda tudi šele v zadnji minuti igre. Tokrat je bil najučinkovitejši igralec Černezelj (10 gclov). je pa igral nekoliko preostro. Četudi tesna, je zmaga Drave zaslužena. Atletika 24. maja, ko je bilo prvo kolo državnega prvenstva v atletiki, smo pričakovali, da se ga bodo udeležili tudi mladinci ŠD Drava. Ti pa so svojo udeležbo v zadnjem času odpovedali, ker bi ekipo sta- rejših mladincev morali »krpati« z mlajšimi, kar pa v konkurenci z državnim prvakom Kladivarjem in zelo močnim Branikom ni mo- goče. Da bi izkoristili lepo ne- deljo, pa so nastopili na mladin- skem shodu v Ptuju, kjer so šprinterji dosegli kar lepe rezul- tate. V teku na 100 m je zmagal Lah 12.0 pred Belšakom 12.4. V teku na 300 m je pri mlajših mla- dincih zmagal Krajne 42.2, na 400 m pa Ročak 57.5 pred Šule- kom 58.1. V štafeti 4X100 m pio- nirjih je zmagala štafeta I. osem- letke. Tekmovanje strelcev v Ptuju (Nadaljevanje s 5. strani) šče I. 867, 3. Železničar I. 851, 4. TAP 832, 5. Petovia 819, 6. Že- lezničar П. 817, 7. Turnišče II. 787, 8. Pletama 777, 9. Drava 758, 10. TETO 736, 11. Cirkulane 732, 12. Delta 693, 13. ObLO 676, 14. Remont 653, 15. Železničar III. 640, 16. Majšperk 609 krogov. Od posameznikov pa so bili najuspešnejši: 1. Kramberger (Kidr.) 183 krogov (od 200 mož- nih), 2. Levanič (Kidr.) 180, 3. Vozlič (TAP) 177, 4. Pal (Tum.) 176, 5. î>ulko (Turn.) 176 krogov itd. Zmagovalcem iz Kidričevega je ob zaključku čestital in predal prehodni pokal načelnik odseka za narodno obrambo pri ObDO Ptuj tov. Cveto Panter. K. A.