DOLENJSP ij NOYIC u Izlmjajo 1. in 15. vsacegu mesecu. Cena jim je s pdstnino vred za celo leto naprej 2 K. za pol leta 1 K. Nanićnina za Neinćijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 ii, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, nurt»čnii)o in oznwnila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospotlîirske stvari. Majnikov mraz. Krasen je sicer res bil 1. majnik, a vinogradnikom zadal je obČiitno škodo. Huda slana ta in naslednji tlan je pomorila skoraj do nialej^a vse komaj ozclenelo tvtje. Vinogradnik tjleda^žalostnega obraza uničene itpc in delo brez uepelia. Škoda se »edaj se ne da prav preceniti. Precej prizadeto je tudi sadno drevje, a vendar manj kakor trta. Kaj pa sedaj storiti? To vprašanje se nehote vsiljuje. Kleti kajpak nikakor ne pomajka nič in je tmli slab odgovor na to vprašanje. Ristiti? Nekateri, ve-Ščaki pravijo: da. Dnigi, skusenci pa trdijo, da najbolj kaže vse pozeblo obrati (osmrcati je rekel nekdoj, ker jili ekuiiija uči, da so priliodnje leto po taki pozebi pridelali več vina ko sosedje, ki niso obrali. Stori torej vsak, kar misli, da bo najbolje in komur bolj verjame. Baj BO zasebni vinogradi presknscvaliŠča, kajpada v škodo posestnikov, ko ni eieer nikjer nic zanesljivega eveta dobiti. Za prihodnost naj ras pa izmodri ta Škoda vsaj nekoliko. Prvo, kar ni pozabiti, je že znana resnica : ne sadite vendar vinogradov v nižjih legali; taki vinogradi 80 vsi brez izjeme pokončani. Saj so bc višje ležeči vkljub obilni megli močno trpeli, — Saditi tudi bolj kaže' ccpljene trte že zastraii mraza. In sif-er se je to pot najbolj obneael „plave", ki pozno poganja a zgodaj zori. Po mnogih vinogradih so sicer kadili, pa premalo redno in vstrajno. Vse drugače so delali na Štajerskem in vepeh je bil lep. Pri nas ni ljudi pripraviti do ftga, da bi vsi posestniki enega okraja likrati začeli kaditi, recimo na dano znamenje s strelom. Vsak ima svojo glavo in zato ni vspelia. „Slov. Go-epodai" piše v št. 19. o mrazu tole, kar velja zapomniti : Dobro sredstvo proti mrazu je dim. Kadar se je nadjati zjutraj hudega mraza, naj se prav pridno kuri po vinogradih na več mestili, Zakuri se le vedno na isti strani, na katero veter vleče, tako, da dim gre po vinogradu, a iie na nasprotno stran. Za kurivo se vzamejo take stvari, ki dajo mnogo dima, kakor na primer: listje, pleve, razno cepje in smeti, pa tudi zelena liajevina je dobra, ker ima skoraj največ dima v sebi. Več ko je dima, bolj ko se širi po vinogradu, boljše je. Kajti dim ima v sebi mnogo topline, ki raztaplja in ne pusti, da bi se delal na zemlji mraz. Koder se dim vlači in kadi, tamkaj se ni bati mraza. To so že večkratne poskušnje pokazale. Po mnogih krajih so prav pridno letos dne 30. malega travna in 1. maja kurili po goricab ; posebno okrog Virstanja, Bučke gorice, Zeč itd. in na ta način so obvarovali gorice pred Imdo nesrečo — mrazom, ki jim je pretila. Kuriti se začne seveda pred solnčnim izhodom, to je od 3. do 7. ure zjutraj in se neha, ko solnce dobro obsije zemljo. Vinogradniki, kadar vam preti taka nesreča, pomagajte si s tem, precej dobrim sredstvom proti mrazu. — Drugo tudi prav dobro sredstvo pa je, pokriti vsak trs na večer s papirjem ali pa s cunjami, ki se od zgoraj nekoliko z motvozom zaveže, da je trs tako, kakor da bi bil pod dežnikcun. Seveda to je težavno in sitno delo, pa dobro le je, ako si ubogi in stiskani vinogradnik na ta način obvaruje žlahtno vinsko trti(;o pred mrazom, ki ga stane mnogo truda in znoja. Te dve sredstvi sta menda najbolji proti mrazu. Dober je prvi kakor drugi poskus, pa rekel bi, da drugi bi se bil skoraj boljši, ker pride vsaki trs lepo pod papirnato strelio. A z dimom je bolj sitno, ker vedno na napačno stran sili, a pomagano je veliko. Vsekako pa naj se veščaki resno potrudijo proučit vprašanje, kako mogoče nove trte storiti proti mrazu manj občutne kakor so. Kajti je res hudo: staro trto uš uničuje, novo pa mraz. Kdor bo tu dal pametnib po skušnji potrjenih nasvetov : veliko bo koristil Dolenjcem. Dal Hog, da se kmalu oglasi tak mož. Star vinogradnik. (Opomba uredništva). Pri tej priliki priporočamo knjižico „"\'inogradniki ! (.'uvajte vinsko trto!" Dobi se pri g. Ant. Kosijii, učitelju in posestniku v Središču komad za 50 vin. Pisatelj je vporabil svoje dejanske izekušnje, kar daje knjižici pravo vrednost. rolitičiii iirc^^leil. v državnem zboru »e še vedno prerešetava državni proračun za prihodnje leto. Pri tej priliki so predlagali kršč. socijalci, naj se mitnice odpravijo. Predlog je bil vsprejet in iinančni minister je obljubil, da se bo to zgodilo početkom prihodnjega leta, Če bo denarni položaj države le količkaj ugoden. Za predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, le poslanec Plantan — ne. Znižal se bo zemljiški davek, a na vsak način treba tudi znižati hišni davek, ki je ravno pri nas res neznosen. Kazne pritožbe prizadetih hiŠnili posestnikov so vendar le imele vsaj ta vspeh, da je iinanČni minister obljubil to storiti, Hudo pa so poslanci prijemali ministra radi osebno dohodninskega davka, češ, da (Ihvčíií Uíiclzoniilíi tu postopajo neznosno in brezolj-ziiiio, — Sesle ho se tudi delegacije, da se pasvetnjejo o skupnih zaileva)! Avstrije in O^^rfike. ICakor je videti, BO Ogri prišli z resnim iianienoni, naso tlržavno polovic.o kar največ oškodovati. In nJim je tudi vseeno celo to, da ae iitegne Avatrija ločiti od (Jgrsku f,^lede rartne. Pri tej priliki je pre8\'it[i cesar ogovori! razne poslance, uiej tijiiiii tudi posl. Susteršica; ixrazil je svoje veselje, da ga že v tretje tu vidi ter dejal, tla državni zbor počasi deluje. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Frane 1^'erdinancl odide li kronanju angleškega kralja. 1'uleg ogrskega grofa Festctiťíi vzel bo seboj tudi enega češkega, poljskega ill iiemSkega plemenitaša. Naduti Ogri se jezijo, da bodo tudi Oclii in i'oljaki zastopani. Slovani, ki imajo večino v A vstro - Ogrski, pa se gotovo vesele, da nadvojvotla ravna tako modro! Wolf — slabo a daleč znani vsenemski „mož in poštenjak", se je dal podkupiti, da ni pisal proti sladkornim tovarnarjem, ki bi radi zojiet podražili sladkor. Ko se je prikazal na nekem sliodu, ometavali so ga s sladkorjem iii psovkami. Vnel se je pravi pretep. To so lepi voditelji! Ta mož je nujral sedaj se neko drugo grenko požreti, oziroma vseneniška stranka. Po svojili liatili je grdil s poinočjojjs slovenskih liberalnih listov prestavljenih člankov dr. Šusteršića in lir, Kreka })odohno kakor svoje dni v zbornici. Tam ^so bili sodniki pristranski in zmagal Je AVoli. A dr. ŠiisteršiČ in dr. Krek sta tožila dotični list pred sodnijo. Ker urednik ni mogel s\^ojili trditev dokazati, je bil prisiljen preklicati svoje laži, zajete iz slovenskih listov. Kaj ne, lepo poštenje to ! A ée lepše to ; s kom se bratijo nasi nasprotniki! Na Francoskem imeli so državnozborske volitve. Zmagala je sicer to |)0t cerkvi sovražna vlada, a njena zmaga ni kdo ve kaj vredna, ker ima le malo večino za seboj. Precej močno se Je povzilo zelo v skrbeh, kaj bo ž njo. Očitno l)t> ulicah so ljudje molili za ljubljeno kraljico in o ničenmr drugem niso govorili, ko o njeni bolezni. Kaj-[lada, da je sedaj veselje tudi veliko, ko prihajajo boljša poročila. Na Portugalskem so dijaki visoke šole napravili skupno z delavci pravcati upor, tudi vojaštvo Je potegnilo ž njimi zojier vlado. Kaj bo sedaj, se še ne ve. V^ Albanske liomatije so se Jeli vmešavati tudi ("magora, ki se neprestano oborožuje. Jiržčas je to gibanje v prilog Lahom. Sedanja laška kraljica je namreč liči črnogorskega kneza. Na Kitajskem se je spet pojavil punt in sicer ravno vtistili krojili, kakor zadnjic. Enega katoliškega misijonarja so umorili in tndi druge kristjane spet preganjajo. Že dva mesetîa prihajajo vedno poročila, da se sklepa mir med Buri in Angleži. A ta poročila so si tako različna Íii večkrat sama na sebi neverjetna, da jim je težko najti pravo in resnično jedro. Vodje liiirov se snidejo baje 15. ali 25. maja zopet na sestanek, da se pogovarjajo o sklepanju miru. Angleška vlada je po nekaterih poročiiili ukazala, da se burski ujetniki ne odvedejo več iz Južne Afrike, ker se titdi od Angležev pričakuje, da bo kmalu mir. A odnehati bo pač nn>rala Angleška, ker Buri ne odnehajo za nobeno eeno. Počakajmo, bomo videli, koliko resniee je na vsem tem ! Prijazna beseda staršem novomeških učencev. (Dalje.) ilUdiiia se rada diiiii in shaja. T<» ji je vsajeno v srce in ne sme se znnioriti. Kdor l>i otrokom irepnvedoval družiti se z drugimi utroki, dečkom z dečki, luladeničem z mludenići, ta i)i jim iie skalil smtio Bajltipšega veselju nihidili let, anipiik bi jim tudi škodoval za po/nejše življenje. Idlad se mora že navaditi mož življenja med ljudmi iu deček se mora že nnučiti občevanja s tem in onim tovarišem, jtaziti nîise in na druge, tli s6 (.giiiti kaki nevarnosti, tam prenesti žaljiv pogled ali ustaviti se krivici. Kdor se tega m u6il zgndaj, postane neroden revež, ki si ne ve pomagati v nobeni težavi, ali oduren osabiiež, ali preobčutljiv nesrečnik. Družba koristi zlasti s tem, da se človek pomeni in pogovori. Da vsi ljudje vse vedo, tu sicer ni res; a da vsak posameznik (imlo vé, to je istiiiii. Tretia tedsij, pomeniti se; kar na ve ta, pove druçi; ta svetuje Inbko v tej, drugi v di'Ugi stvari in birist je na obeli straneh, zakaj dober svèt je kakor hić, ki ne izgubi nić svetlobe, ko razsvetljuje temo. Zlasti mora učenec ve»^ki-at vpriišati součenea, kako se to in 0110 razumeva. Kakor vsak tovariš gotovo rad pomaga, tako bi bdo nespametfio, če bi se kdo sramoval iiovitrašatl po tem, česar ne ve. Pumeten popotnik vpniŇa za pot po neznanih krajdi ; nespameten rajši zajde. Korist družbe je za mladino še druga. Fantje so večkrat robate in oglate narave. Ako se ne ogladijo robovi in ne odbijejo ogli, zrasejo neznosni prepirljivci za pokoro sebi ia drugim. A kakor se oghidi kamen, ko se di'gue ob kamen, tuko ogladi i-obatost družba vrstnikov, ki ne marajo prenašati sitnosti in samopašnosti. Slednjič potrebuje mladina razvedrila. Ko je izpolnil učenec svoje dolžnosti, ko se je vestn<» piipravil za šolo, mora si oddehniti in odpočiti se. NajtioljSe razvedrilo pa najde mladina med vrstniki v pošteni igri, zlasti takšni, ki mi iu krepi telesne niDČi, kakor žoganje, i)lavanje, drsanje, daljši izprehodi. V takem razvedrilu se doseže dvojen namen: duh, ntrujen i)o učenju se od|)očije, utrudi pa se telo za zdravo spanje in s tem se zopet pridobiva telesna moč, ki je potrebna za dušni napor. Lepa mestna okolica vabi že sama mladino na izpreloid v svežo naravo, in znak slabega okuaa je, če postopajo učenci rajši leno kakor megle brez vetra po mestnem trgu gor in dol. To je izprehod za stare penzijoniste, ne za krepko, iskro iiihidino. Seveda že razkazujejo tod nekateri svoja nežna čustva in zavijajo v srčnih boiečinab žalostne oči. To pa je sama mehkužna potrata časa, ki se boljše porabi za krepko telesno razvedrilo. Ce imate tedaj, starši, zaljubljenega sina učenca, potolažite ga iu pomirite ga; naj se pridno uči, da si priboii pošten stan; saj bo potem, kakor vse kaže, tudi še dosti deklet, da se oženi, itt celo izvoljenka ga bo najbrž še čakala. Torej tisto otožno, tihotapsko postopanje in postajanje ne velja nič; veselega mladeniča je Bog vesel in so ljudje veseli; le veselemu gre delo vspešno izpod rok iu tekne mu jed in pijača in razvedrilo. Kakor )m starejši ucenci pred lein ali onim okiimu, tnko postajajo mali po tigu radi pred branjevci iii gledajo poželjivo razgrnjene slinlÉlce. Nikar jim tega ne dopuščajte ! Ce že res želite sinĚku pokvariti želodec, kupite mu, kar se mu zdi, a ne pustite, da bi strmel v zapeljive sladkarije. S tem se budi sliidkosnednost, razburja se iidndo sice iu skuinjiiva zaèiie lasti. 2!ačel vam bo zmikuti krajcarje, ali pa se celo pripeti, da izmiikne branjevcu, ki nui je uastavil (last, kak slailkorček, in piiteiii, goije! Treiiutek slabosti laliko uakuplje dečku ne-Brei";!) za vse življenje in starAem sramoto iu bridkost. Torej proč od zapeljiviii šotorov! človek se mora že v mladosti naučiti, da hodi moško in ravnodušno mimo skušnjave, bodi si že ki'Ôma alt Htacuna ali kar si bodi. Najhujša skušnjava pa je slab tovariš. Pazite torej skrbno starši, kaj da mladina med seboj govori, s čim se peča. Kakor liitro zapazite, da je tovariS vašega sina malopriden in budoben, zapi'dite ga, naj bo kdor k(tli in prepo-vejte niu tako družbo, naj bo še tako zabavna. Taka zabava se pltičuje predrago. Kekak prikrit liudobnež, ki se vsiljuje vašemu sinu in ga zapťljuje, jia je slab list in slaba knjiga, ki ])olagoma in liatilioina vliva strup y inlado srce. V tem oziru irživajo iinše tiskarne in knjigarne niogoône predpiavice. Smodnika ali celo dinamita si ne moie nakupiti Olovek, kolikor in kadar bi hotel; lekarnar ne sme prodajati strupa razen jto zdravnikovem naročilu in zanesljivim ljudem; knjigar pa ga sine prodajati in ponujati brez ovire najnežriejsi mladini. Ker tedaj javiiust tukaj ue skrbi za vaše otroke, morate jib varovati vi. da jih ohranite zdrave na duši in na telesu. Pazite, kaj da bero Vasi sinovi, in prepovedujte jim kupovati ali izposojati si knjig, ki vam niso kot dobre znane, alt za katere vam ne dii poroštva cesten in pameten mož. Nić se ne dajte piegovoriti, če vam sinko zatrjuje: „Vi tega ne razuimete", nesite knjigo, Ce vam ni znana, pokazat iiíitelju in ta vam bo povedal, ali je za vašega sina ali ne. Kolikrát se zgodi, dii se dobri iu nadarjeni loladeuiči, ki so obetali tolikanj lepega sadu, na niali izprevržejo I Prej veseli in odkriti, postanejo ti'inasti iu pot«)ii)jť)ii ; pi'fij pridni i» vt^Bliii. zsiieiitarjajo sedaj Vťj'ske in šolske dolžnosti; sami v sebi razdvojeni, stresajo nejevoljo nad stariši, učitelji in vrstniki, domišljavi tn nesrečni. Kaj je vzrok? Ali slaba knjiga, aH slab tovariš. (Dftlje sledi.) LISTEK- 7 Kardinal dr. Jakob Missia. {V „Kršiaufiko-BotialDi zveïi" jireilnveil dr, Miliael Ojielsa.) 11. Leta 1884,, koncem januarija je zatisnil oči Ijuliljanski knezcSkof Janez Zlatoust Pogačar. Za naslednika mu je bil že didfčen na Dunaju in v Eimu kanonik dr. Ivan Gogola. Toda čudna so pota božja. Predeli se je razglHSilo njegovo intenovanje, je vzotni duliovnik ležal na mrtvaškem odru v aprilu istega leta. Toda predolgo vendar ni ostala ljubljanska iki fija t sirotela. Že 16. junija je sporočil minister ban 11 Couj'ad knezoškofu Zwergerju: „Njegovo Veličanstvo je blagovolilo z najvišjim odlokom z dne 14. junija imenovati za kiiezoškofa ljubljanskega — dr. Missia." To imenovanje je bilo dne 10. novembra v liinui potrjeno. 7. decembra je potem škof Zwerger v Gradcu posvetil Jliasio za škofa, in 14. decembra je le-ta v Ljubljani slovesno zasedel stolico Sv. Maksima. In tu se je še-le prav začela razvijati vsa njegova go-1'ečnost, tu je zastavil Missia vse svoje velike zmožnosti v službi kot katoliški škof Dà, katoliški škof! V teh dveh l>^sedah je obsežno vse njegovo delovanje. Dobro je pisal »Slovenec" ob njegovem odhodu v Gorico: „Pievzv. di'. Jakob Missia ni prišel v našo deželo ne kot politik, ne kot narodni ekonotn, ne kot nadzoiiiik slovenščine, ampak prišel je kot katoliški škof." (Slov. 16. maja 1898. št. lU).), Kot tak je trudil pred vsem za to, da se poživi in utrdi med nami krščanska misel. Zakaj „dandanes — tako je pisal koj v prvem pastirskem lisUi — „v življenju celih narodov in v mislih posameznih ljudi luč svete vere bolj in bolj ugaša in «teoineva; misli in želje človeštva se odvračajo od Boga in oudntnega življenja, tako da premnogi ves svoj up iu ve;) svoj strah le v svetne reči utajiljajo; ljubezen tolikih oniizuje in toliko jih vnemarao hira in spi, in dozdeva se, da jili je mnogo celo mrtvih za krščansko življenje: in i»roti vsem tem so ravno škofje prvi poklicani, da kot sol zendje sv. vero in življenje po veri vsajajo in eoje, povzdigujejo in krepčiijo, kjt-r pesa , . ." Zato je škof ilissia vse, kar je delal, delal s tem namenom in s to željo, da bi bil, kakor pravi v istem pistnu — „Kristus prva misel našega življenja." in deíal je mnogo. Koliko seje trudil, da bi vzgojil škofiji dobrih duliovnik o v,-oboroženih s čednostjo in znanostjo, duhovnikov, ki bi do dna umevali svoj visoki poklic in svojo težko odgovornost zanj, takih diiiiovnikov, ki bi bili vsi edini med seboj in vsi eno s svojim škofom, A ne le dobrih svetnili duhovnikov, želel je nakloniti svojemu ljudstv u tiidi kiir največ dobrih redovnikov in redovnic, ki iiHj bi s požrtvovalnim delovanjem in z nepreitano molitvijo klicali blagoslova božjega nad slovensko dotnovino. Med narodom saiuim ])a je na vso moč pospeševal cetkvene bratovščine in misij one, dobro vedoč, koliko duhovnega blagra doiiaja krščanskim srcem po teh cerkvenih ustanovah, in prepričan, da bi ue bil katoliški škof, če bi puščal vnemar te stvari. To je bilo dela, obilo resnega iu blagonosnega dela. Seveda se vse to nekaterim nič ne zdi. Toda to so tisti, kateri več ue razumejo, kaj je živo in oživljajoče krščanstvo, in takim ne pristoja nobena sodba o delovanju katoliškega škofa. Vendar sodili so in sodijo apostolskega moža ilissio njegovi nasprotniki, Našli so na njem veliki greh, češ da ni bil n ar« d eu 1 Povejte, kdaj in kako je on zatajil svoj narod V Ali ga je kdaj izdal le za stotinko tega, kar so ga izdajali i» gii še izdajajo razni na»i „vele-narodnjaki" ? Škof Missia je imel ])aČ od narodnosti prave, krščanske nazore. Tisti je v resnici narodnjak, tisti resuično ljubi svoj narod, kateri dela — ne samo kriči — za itjeg-ov blagor. To kolikor večji je blagor, za katerega kdo dela med svojim ljudstvom, toliko bolj ljubi dotičnik svoje ljudstvo. Najviši pa je za vsako ljudstvo večni blagor: in zato je tisti, ki se trudi, da njegov narod pred vsem hodi za tem večnim blagorom, narodnjak v uijboljšeni in najvišjem pomenu besede. In tak je bil katoliški škof Missia. Toda pustimo to premišljevanje. Ali ni Missia ludi v časnih ozirih ljubil svojega slovenskega Ijud.stva ? Gotovo ga je. „Ko je videl bedo našega naroda, ko je videl, kako v mnogih krajih ječi pod pezo bremen, se mu je soiilil, iu z isto apostolsko ljubeznijo je pripíífočal in podpiral gospodarsko organizaciji) ter dovolil celo duhovnikom, ko ui bilo drugih mož, da so oni poučavali narod tudi v tem oziru ter mu snovali gospodarske naprave," (Slov. 18. maja 1808 št. 111Í,). Za vse kar bi utegnilo narodu koristiti, kar 'bi ga moglo gtiioliio in moralno dvigniti, je bil zavzet. Dokaz ttmu je prvi slovenski katoliški shod iz leta Is92, ki je v življenji! našega narodu največjega pomena. Berite le resolucije v „Poročilu" o tem shodu in roko na srce — pa povejte, če ni v njih krepkih kali za časni in večni blagor slovenskega ljudstva, za kulturni in gmotni prospeh, kakor ga dotlej še ni poznala slovenska zgodovina. In glejte, škof Missia je bil tisti, ki je dal misel takega shoda, ki je z živim zaniintinjera spremljal pri]H'ave zanj in mu je bil velikodušen pokmvittlj. Slovenec da ni bil Missia? Bd je in ljubil je slovensko ljudstvo in materni jezik! Kadarkoli je ob binimvaiijili stopil med svoje ovčice, vselej je že njfgovo prisrčno občevanje ž njimi kazalo, kako jih ljubi. S ponosom je večkrat razpravljal v prijateljski družbi o tem, kako lep je slovenski jezik, in zato mu j« pa tudi pripomogel v svojem škofijskem uradu iu mnogih župnijskih uradih po deželi do večje veljave, kot jo je imel pred njim. Seveda tiste narodnosti, ki je drugim krivična, ni hotel nikdar poznati. Vedel je, da veleva naravna in božja zapoved: ljubiti svojce in praviceu biti do drugih. Kakor ne sme ljubezen do samega sebe, ki je sicer krščanska zapoved, biti taka, da bi prezirala brata, tako tudi ljubezen do svojega narodu ne sme hiti taka, tU bi ob njej krivico trpel drug narod, ker smo pač: „ljudje vai bratje, bratje vsi imroiii!" Tega mnogi ljudje ne razumejo ali noćejo razumeti. Missia pa je ritzumel in liotel razumeti, ker je bil katolibki škof! — Da, velik katoliški škofi Kut tacega so ga poznali vsi dobro-misleci Slovenci, kot tacega ga je poznal Dunaj in Kim. Nj. Ve-lièiinstvo presvetli cesar ga je imeaoviil n neki iriiiki „biser avstrijskega episkopata", in ko je 1. ISiJii. od lajal iz Kima neki slovenski dtilmvuik ter je imel srećo, da je uil po slovo še pi'i sv. oĚetu Leonu XIII. sa je le ta pri itiieiiu ljubljanske ikofije takoj spomnil, da jo vlada Missia, in s poudarkom je rekel sv, oče: „Mi.íssia è nu vescovo egregio ! - Misaia je izvrsten škofi" Žal, da smo ga morali izgubiti! Po 13 letnem neumornem delovanju v Ljubljani m« je došel poziv, da zasede po umrlem nadškofu Zornu izpraznjeno nadškofijsko stolico v Gorici. Težko se jeloèil od nas, toda želel je Dunaj, želel liim, in Missia, ki ni nikdar iskal sebe, je videl v teli željah božji glai in nni je sledil. Dne 16. maja je zapustil našo deželo, zaklicavši „presréen pozdrav še enkrat vsem duliovnikom in vernikom ljubljanske škofije z iskreno željo, naj jih spremlja vsikdar in povsod najobiinejši blagoslov božji " (Slovenec Ifi. maja 1898.). ^>deljo 21. maja 18S)8 je bil umeščen kot nadškof goriški, kjer je z novim poletom razvil svoje delovanje za novo škofijo, in kjer ga je leto pozneje, 19. junija 1896. doletelo najvišje cerkveno dostojanstvo, ko je bil, kardinalom sv. nmske cerkve, -ÎΗ prvi slovenski sin, prištet {Kanec sledi). DomaČe vesti. danih 17 strankam K 6.300 —, vrnilo je 18 strank K 3.326-45 stanja posojil koncem aprila t. 1. 231.498'5t>, stanje zadružnih deležev K 56.522-40. (V cesar Franc JoŽefovo bolnišnico usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca aprila 149 bolnikov, koncem niarcija jili je ostalo fiO, skupaj 209. Od teh se jih je ozdravilo S9 ; zboljšalo neozdravljenih bilo Je 9. Umrlo jih je 6, in sicer 2 vsied jetike, 1 vsled srčne napake, 1 vsled ćrevesnega raka, 1 vsled ostarelosti, V oskrbovanji ostalo jili Je 82. Oskrbovalnih diiij se je nabralo tekom preteklega meseca 2375, (Naznanilo.) V nedeljo 25. maja t. 1. sklene obrtna, nadaljevalna šola v Tludolfi>vem šolsko leto z razdelitvijo izpričeval in daril. Rnzstavili se Ixido tisti dan tudi v gimnazijski risalnici izdelki obrtnih uiiencev. Kdorkoli se zanima za napredek obrtnega šolstva, je povabljen, da si jih ogleda. C. kr, gimn. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalne šole. V Kudolfovem 15. maja 1903. (Radovednež) vpraša, kedaj se bodo novomeške ceste in ulice vsaj nekoliko posule in poéedile? Občna želja je to. (Zahvala in naznanilo.) P. n. posestnikom vinogradov v Trški gori pri Novem mest«, kateri so tudi letos za smodnik, potreben za streljwnje proti toči, z večjimi ali manjšimi zneski prispevali, podajam podpisani za prošlo leto 1901 sledeči račun: .. , „ . . Dohodki: Stroški: (Mil. g. prelat dr. Ivau Knlavic) bil je pretekli teden na predlog preivitlega cesarja od sv. Očeta Leomv XtlI. imenovati za stolnega pro.šta ljubljanskega. Veleučeni in mnogo-zashižni gospod stekel si je v raznih sicer jako častnih a tudi težavnih službah, zlasti pa kot mnog iletni vodja dnhov-skega sfliTieniŠíía obilo zaslug za celo Hkifijo. Zito to novo odlikovanje mil. g. prelata od strani_ dveh najvišjili oblaatij jozdravljiimo z največjim veseljem. Še prav posebej pa naa ,e vzradostili), da je to čast dosegel sin toliko zaničevane 111 vsestransko po krivici prezirane Dolenjiike, kateri pa je odlikovanec z dušo in telesom vdan. Naj ljubi Bog milostnega gospoda ohrani še mnogaja leta v novi časti ! (Osebne vesti.) Preč. g. Anton li'eltich Frank-heini je imenovan stolnim kanonikom ljubljanskim. 0. gosp. Fr, Vidmar, kaplan v Šmjhelu, je postal C. kr. voj. ka()lan II. vrste v rezervi. — Č, g. Štefan Terskan, kaplan v Šempetru, je bil nevarno obolel za škrlatinko. a sa mu je že obrnilo na bolje. Vendar bo pa še nekaj časa v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji.^ Tam se je naselil zaradi bolezni začasno vpokojeni kaplan Šmarješki g. Fr. Koželj. Na njegovo mesto pride iz Škocjana g. Jakot) Benedičič. (Ign. Mohorčič,) okrožni zdravnik v p. stanuje sedaj v Novem mestu v hiši g. Hočevarja št. 77. pri mostu. (Duhovniki novomeške deka ni je) bodo imeli, binkoštni, torek, 20. t. m., v smislu pravil Sodalitatis sa. Cordis shod v Šmihehi, Začetek ob 11. dopoldne. (Nova zastava) dekl. ljudske šole v Novem megtu se bo slovesno blagoslovila 22. t. m. oh polu 8. uri zjutraj v kapiteljski čerkvi. (Prvi letošnji romarski shod na Zaplazu) bode o binkoštili. Preskrbelo se je zadosti spovednikov, tako da bode lahko vsak svojo pobožnost opravd. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprilu 1902 je 2fi0 strank vložilo 83.362 K — h, 155 strank vzdignilo 38,917 K 40 h, torej več vložilo 44.444 K 60 h, 14 strankam se je izplaĚalo posojil 17.3i>0 K — h. Stanje vlog 1,945,121 K 0'5 h. Dduarni promet 23á.84S K fj6 h. (Hranilnica in posojilnica za Ka n d ij o i n ok o-lico), reg. zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca aprila t. 1. sledeči promet: Prejemkov K 26.340'85, izdatkov K 28.79ijr)5, skupaj K 55.137-40 Hranilne vloge: vložilo je 54 strank K 9,Bi8-S8, a dvignilo 30 strank K 14.013 80 stanje hranilnih vlog koncem aprila t, 1. K 149.468 19. Posojil je bilo 1, januar: Ostanek iz leta 1900 . . . 13. januar: Strelcema pri cerkvi na Trški gori in na Gavzarjeveio vrhu za leto 1900 ........ 22. junija: Zi zaboj smodnika .... 23. junija: Vinščak kmet. šole g, Jurij Pelko nabral od posestnikov vinogradov na Trški gori .... 27. junija: Gospod Dr. Jos. Suppan v Ljubljani prispel...... 14, julija; Za vožnjo smodnika v Trško goro g. Windischerju . . . 16. julija: Za popravo strelišča na Cavzarjevem vrhu ...... 17. julija : Za užigalni lanc in žveplenke 13. avgusta: Za zaboj smodnika , . 18. avgusta: Za iižigalui îanc . . . 25. avgusta. Za smodnik pnitežn.ne , 8. decembra: Strelcema na TrŠki gori in na Cavzarjevem vrhu za 1. 1901 15 K 26 - K 21-82 K 77-40 K 23-- K 1 ■80 K 17-80 K 1 76 K 20 80 K -■32 K 1 15 K 26-- K Skupaj toraj . , . n5-73 K 117 45 K Po odbiteku dohodkov od stroškov, pokaže se primanjklaj 1 K 72 h, kateri znesek je šola na Grmu plačala. — Potem takem ne preostaja za letošnje streljanje iz prošlega leta Čisto nič; vendar so p. n. posestniki vinogradov v Trški gori že letos toliko prispeli, da znaša vsota skoro toliko, kolikor lanska. Za to zahvaljujem se prav lepo. Na Grmu, dné 10. maja Í902. 1Í, Dolénc. (Pozcir vinogradnikom?) Vinogradnike opozarjamo, naj letos prav pridno žvepljajo v vinogradih. Letošnja zima bila je jako mila in se je znraditega bati, da se bode trtna plesnoba v veliki meri p<»kazala. Seveda bi že moralo biti žvepljanje do binkošti izvršeno. Toraj priporočujemo nujnost vsem, kateri še niso žvepljali. (Prešičja zaprtija razveljavljena) je po razglasu C. kr. deželne vlade z diie 10, «naja t. 1. Št. 1009S v političnem okra)u_ Rudolfovo in v sodnem okraju Velike Lašiče; v teh okrajih je tedaj spet dopuščan promet s prašiči in so dovoljeni prašičji semnji. V Novem meîtu bo prilndiiji prašičji semenj v torek po hinkoštih. — Pri tej priliki svarimo kmetovalce pred nakupom hrvaških prašičev; kupujte domače prašiče. (Za II. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 2. junija t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču, iz-irebani ai> glavnim prirotiiikom nasleJnji gospodje: Barvar Ant., pos. v S/ibnem; Mauser Fr., pos. in trg. vToplem rebru ; Peterlin And., pos., gost in strojar v Ribnici ; Rus Jan., pos. in župan v Travniku; Vehjvec Jan, pos. in župan v Žužemberku; Fajdiga Ant., kmet in gost. v Temenici ; Sknbic Jan., poa, v P.ilici ; Pečaiier Jí\n., kmet v Podhnsti ; Zupančič Karol, pos, tn tig. v Jmjevici; Kupš Jnž,, p03. v Prelesju^ Adlešić Miko, kitmt v Adlešču; Jaklič Jan., gost. v Stosvaldu; Škušek Ferd., po.s, iii trg. v íletliki ; Weiss Leop., jms. v Metliki; Kupert Ant., pos. in gost, v KrŠketii; Zupančič Jan., J109, v Jezeru; Miiller Igu., pos. in trg. v Úernomlju; Štiikelj Steí,, kítiet v Kiičetni tuší; Wnclise Jfiii., pos. iu mesar v Koprivniku; Z>ijc Fr,, pus. in žiipím v BičU; Auinann Vikt'ir, pos. in trg. v Kiwkwn; Fiigina Pet, pos. in župan v Cepljali; Sit,ar Ign , trg. v Toplicah; Brutiskole Jan., pos. v Kainem dolil; Stupiir Joï-, pos. in mliuar v lletliki; Eiigele Fr., pos. v Kočevju; Lakner And., pos in goat, v Ormmiljii; Hraune Eob., pos. v Ivočtív )U; MaiuSič Fr., pos, v Djl. Rídoljali; Za-iijidft Fr,, kmet v Urěnetii selu; Vanič Jan., pos. in strojar v Krškem; Ilneli Fr., pi>s. in klep. v Kostanjevici; Jiirajevčió Greg., pos. v Curilah; G-ešel llsit., kmet v Dobličah; Malnerič Va]., pos. in župan v Krupi; Jaklič Al., pos. in g'ist. v Novili Ložinu!]. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so bili naslednji gg: Weiss Anton, pos. in kroj. môjiter, Bruniier Maks, pos., Berginiinn Jož., pos. in lek,, W.ndisciier Al., pos, iii trg., Guštiu Adolf sen., liiŠ. pos, in trg., Košiček Jož,, )i:š. poa , Možma Fr., li'S. pos. in gost. v Novem mestu; Kastelic Mih., pos. in gost,, Kustelic Jjin., pos., gost,Ju kovtič v Žabji vasi. (P. Ladislav Hrovatoye) „^inaniica" bodo se tudi po naročilu, dokler Jili je ie knj v zalogi, vezale v usnje z zlato obrezo ter tudi v finejšo vezavo s šagriu usnjem po jako vredni ceni v kiijigopeziiici J. Krajec nasi, v Novetn mestu. (Naznanilo Slovencem v Ameriki.) Kakor sta v zadnjih številkah „Dol. Novic" brali, iz31e so v nasi knjigarni J. Krajec nasi, v Novem meatu 8marnice za leto 1903. Vsebina jim je krasna: Premišljevanja o Srca Marija; spisal tudi Vam dobro znani č. gosp. P. L'idislav Hro v at iz frančiškanskega samostana v N ivem mestu. — Pciporočujemo te Smarnice še posebno Vam Dolenjcem v Ameriki, dokler jih še imamo v zalogi. Za vpiirabo pri letošnjih smarnicah so zares že prepozne za Vas, toda čeiceaje brezmadežnega Srca Marije ni omejeno samo na majiiik, temveč siri se v vsakem ânisu iu puvaodi r&vnu luej Sluvtmci. lu to če^t^ěuje najlepáe razlaga ta niiČna knjiga. — Po pošti velja knjižica v Ameriko 2 K 10 vin. Deoar se blagovoli naprej poslati. — Pozdrav! Ilazuo stvari. * (40.000 ljudi zasutih pod lavo). V petek ob 8, uri zjutraj je mesto Saiut Pierre ua otoku Martinique na severnem obrežju Južne Amerike zadela neareča, ki v svetovni zgodovini skoro uiraa para. Najvažnejša posest Francozov v zaho(\ni Indiji je vsled vulkanskega izbruha razriiSena iii 40.000 ljudi leži pokopanih pod Uvo. Na severni strani mesta ae vzdiguje 1350 metrov visoki Mont Pelée, katerega je smatrala „človeška znanost" že pred nO leti ugaslim. Ta vulkan je T petek izbruhnil s tako silo, da .se je trgovsko mesto Saint Pierre spremenilo v razvaline. Celo pariiiki, ki so bili v luki ali na morju v bližini otoka Martiniqua, so vsled pepela, ki jih je pokril, ali vsled vročine vničeiii. Tako j e zgorelo bližo 20 ladij z vsemi osebami, kar jih bilo na hidijah. Pretekli teden so čutili na ilartiuKiini močne potresne sunke, ki naj bi bili nekak o|>omiu prebivalstvu, ki pa v svoji brez-skrbnosti seve ni vedelo, kaka groza ga Čaka. Ako se oziramo nazaj v zgodovino, moramo precej dolgo iskati enakih do^ndkov. Caracas, gUvno mesto severo-amenške republike, je 2li. marca 1812 1. uničil potres. 12 000 Ijndij je takrat zgubilo življenje. L. 188^ se je pri izbruh« Pik Perbuatana velik del otoka Krakatoii pogreznil y morje. Mogočen morski val je naznanjal takrat po morjih ta dogodek in posebno ua Sumatri in Javi napravil ogromno škodo. Na Javi je bruhala tretjina ondi nahajajočih se 45 vulkanskih žrel, razširjajoč smrt in pogubo. V Bataviji ie izgubilo íjvljenje iiO.OOO Kitajcev, v Bantamu je utonilo 12jO prebivalcev. Na otoku Sarang se ni rešila niti ena oseba. Polovico mesta Tamerang je lava odnesla seboj. Takrat se je cenilo število inrličev na 75 000. Nesreča v Saint Pierre spominja nehote na usodo mest Pompeji in llerkulanum. Tudi Vesuv so smatrali v prvem stoletju po Kristusu ugaslim in bogati Rimljani so ae zabavali pod njegovim vznožjem. Ko je prišla nesreča, je bilo uničenih 40.000 človeških bitij. Grozovit potres je bil 1, novembra 185,5 v mestu Lizboni. Mrtvih je bilo takrat 30.000 ljudi. O nesreči prihajajo sedaj podrobnejše vesti : Saiut Pierre je v trenutku zažgala goreča lava. Kar ni zgorelo, bilo je pokopano pod lavo. Tudi okolica je uuičeua, zato je število žrtev tako veliko. Ognjenega dežja, ki je padal iz črnili oblakov pepela, se ni bilo mogoče rešiti. V pni minute bilo je vse uničeno, rešilo se je samo 33 Ijndij, pa no iz mesta ampak iz okolice. Tudi rešeni ljudije so večinoma težko ranjeni. Na obrežju leže kupi mrtvih ljudij. Se sedaj se vzdign-jejo neprodirni oblaki pepela. Vulkani zahodno od Martiniiiua ležečega otoka Domingo so istotako pričeli bljnvati. Na otoku St, Vincent je bil strašen izbruh. Vulkan Soufriere neprestano bljuje. Tudi tu je mnogo oseb mrtvih. Na otoku Brabados je caste in hiše pokril pepel, ki še vedno pada. Dne ]0. maja se je ob 3. uri popnliidne ua Brabadusu Čulo gromeiije, kakor mogočnih strelov. Nato je nastopila popolna tema; dasi je ta otok več sto morskih milj oddaljen od St. Vincenta, je tu pričel padati pepel. Na otoku St. Vincent je privrel na dan mogočen žveplen vrelec, Kingstown je vsled izbruha vulkanov v nevarnosti. Bruhanja vulkana Soufriere (visok 1030 m) na St. Vincentu je spremljal grozen grom, strele so Švigale, toča lavskega dežja je niiredila grozno škodo. Pepel leži v mestu Chateau Belair dva čevlja, v Kingstownu čevelj visoko. Vulkan Soufrier še vedno deluje. Visoki valovi so pri nesreči v petek pri Saint Pierre pokrili ladije in potegnili v globočino. V nekaterili krajih na Martiniquu, oddaljeiiiii od Saint Pierre, vlada ailua lakota med ljudmi, ki so si rešili golo življenje. Pelée je začel bljnvati vsled tega, ker je udila voda v njegovo notranjščino. Neznano je še, če se ni na raznih krajih v mestu zemlja odprla in ako se tudi morje ni razlilo po mestu. Amerikanski časnikarji so se hoteli približati nesrečnemu kraju z naUšč v ta namen najetimi parniki, a še v bližino mesta vsled strašne vročine niso mogli priti. V okrožju Htirih angleških milj ja bljuvanje vulkana Pelée vse uničilo, vse pomorilo. Iz Pariza SB poroča, da bodo vsa javna poslopja imela tri dni razobešena znamenja žalosti. Nek vladni uradnik se je odpeljal proti Martiniquu s fjOO 000 franki, namenjenimi v pomoč. Finančni minister je pooblaščen dati na razpolago vse za pomoč potrebne svote. — Nemški cesar in ruski car so tudi poslali znatne darove za nesrečno ljudstvo. liazui vremenski preroki so že davno oznanjali, da bo 22. aprila letošnjega leta najbolj kritičen dau, kateremu slede kritični dnevi il. in 111. vrste. Mej temi je bil kajpada v prvi vrsti F alb. In res so se pojavili po Širnem svetu razni izredni pojavi. Bili so mnogi potresi: dne 18. aprila v Meksiki (porušeno je bilo mesto Amatitlan), 17. in IB, aprila v Semahi in rnaki osrednji Aziji. 20. do 23. v Guatemali, 26. v Dalmaciji, 2 maja zopet v Šeiimhi, Í.Í. maja v južnem delu Francije in na Španskem, 23. aprila velik vihar na Lofotih in 30. apr, še grozneji v vzliodnji Indiji, ki je opnstoŠil mesto Dacca iu zahteval 416 človeških žrtev. Vsi ti potresi so bili v zvezi z izbruhom vulkanov na Martinit^uu in St. Vincentu. Tega pa Falb kajpada ni povedal, da bo izbruhnil ravno ta vulkan in ravno S. maja. _ Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. ,.NekJ()" iï škofje L')ke 10 K; dobrotniki ir llesta in Kaiulije za mesňo maj 62 K 40 driiiîa posopuiua v Metliki 30 Kj uospa Vojska 10 K; giispa l'ftjuič 4 K. Bog plati b svojim blagotiLivuiii stotero! Dr. Jos, Marinko. Loterijske Številke. TRST, 3. maja GRADEC, JO. „ 23 39 78 43 82 6 74 13 21 Preklic. Kar je bilo razžaljivega govorjeno proti Alojziju Rozmanu, krojaču, se tem potom pi'ekliče (135) Josipa in Nace Murn. Oklic. Firm, 51/2 Gen. I,-67/8 FoilpiBane tr^ovekn Boilnija iinziinuja, da se je pri obstojeii tvjrilki „liTBiiiliiica in posojilnica v Stiuiču, rt^, zaiUiiga z neomejeuo zavezo" izvšil T Kadiiižtieiu legietru 1. i/bris izstopivšili ilanuv iiačeUtva g^- Adolf Kuul, Valentin Matùii ill tvan áu.šteršiú; 2, vpifi Movoiívoljeuih Ělanov naíelstva ffp: Mňtijii Ertar, dekan v SemiťU, Anilrej Aíiudo, kapelan v Semirsn iu Valentin Malnírií, posestnik in žapan na Kriipi Ët. 1. C. kr. okrožna sodnlja v Rudolfovom, oddelek I, line Stí, ajirila Jt)ú2. Oklic. Kitin. 60,2 Oklic. Firm. 59/2 INii/iiaiiilo. Slav. občinstvu uazuaujam, da nem se ravnokHr založil z noviiii pristnim ter se pripdi'oćujein zn cenjene nanićbe. Spoštovanj em Anton Jakaz, vinski trgovec (138) V îiovem iiiesiu. Anton Pilolič, pečar v Stari vasi pri Št. Jerneju, najiiljudneje pripnroćii »1, obíinstviij [iieůaotiti (liihovíióiiii in gg. uradnikom svojo ■via 36 let obstoječo izdelovalnico once eči, kanec za šted nike (šparherde) in vseh v to stroko spaiiajočili .stvari. Pievziitne tudi po-Btnvljauje in popravljanje i)eči po jako nizki ceni. Zemlja iz katere izdeluje svoje bingo .je jako trpežua v ognju. — Dela (129—1) izvršuje hitro in dobro. (132-1) Pi'oda se 137-1) Učenca, kateri ima veselje do mizarske obrti sprejme Jos. Jijdnič. mizarski mojster v Stranski vasi pri Semiču, Geti.l.—ai/8 Poil^iimno trgovsko ardiSÉe uazuanjn, tin se je pri obstoječi tvrdki „liranilnica in ponojilnica v Itletliki, re^. zftilrnfra r. nei;>tnejeiia zavezu* v eadmžtiem registrn izvršil izbris izstopUíefj^a èiana naíielstva eosp, Jožefa Novaka in vpis iiovoiïvoljenega Ělana naOelstva g, Ignaeija Kureuaj posestnika v Metliki St, 1U4. C. kr. okrožna sodnija Rudolfovo, oddelek I. dne 10. maju i;)02. trgovina z železnino in špecer^skim blagom v Rudolfovem, priporoča najboljše meiiove za žvepljanje po navodilu g, li. Dolenc-a, vodja kmetijske šole na Grmu, kakor tudi najfinejši gumi „Exsceísior" za cepljenje trt in cepilne nože več vrat po j;iku nizkih ccnali. — Ravno tako priporoča Železnino vsake vrste ter specerijsko blago po najnižjih cenah in točni postrežbi. (]39~i) Gen 1. 43/9 Podpisano trsov^ko «odiSèe nai:nanja, da se je |iri obetojeéi tvrdki „hranilnica in posojilnien v Št. Vidu pri Zatiiiiui, reg, ziulrnga z neomejeno raveio" v zadrnžneui registrn izvršil 1. izbris izsto](iv,ii)i ělaiiov uHČelstvft fjg: Jos, Vraiikar i« Mat, Kasteiic, 2. vpis novo izvoljenili čianov načelstva (tir: Ant. Pležie, kaplan t át. Vidn, ter Jož, Peôe, pos. v Petrušnji vasi iit, 2'6 C. kr. okroina sodnija Rudolfovo, oddciek 1. dne 10, luiija 19U2, Za v Avstriji konoesijo- novano francosko prekmorsko družbo „Coniinigiiie ^^cneriilc Transatlanti(iue'^ Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzopamikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in iuozemskili železnic, za n-ivadua in okrožna potovanja lu prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna piaaina v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 blizo znane gustilue „pri Pi^'ftbirtu". (130-1) dobro ohranjen klavir po nizki ceui. Veô se izve v hiši št. 85, v Rudolfovem. trostiliia lia račun v Vûl. Brusnicah zraven furue cerkve se od 17. julija t. 1. pod ugodnim popunjeni odda. — NatHiičneje se izve pri Franc-u Možina v Rudolfovem, kateri ima tudi pristna isterska vina, kakor tudi domača vina na debelo, od 13 kr. liter naprej iiii prodaj. Išče se za gosjjodarstvo kmetijske šole na Grmu Plača 16 K na mesec. — liaviiu tam sprejme se tudi vrtnarskega licenca, On mora biti krepak, 15 do 16 let star, ter slovenski dobro čitati in pisati znati, — Ćaa i^oduka traja tri leta, na kar udob), po z dobrim uspehcim preat,aiii preskušuji spričalo vrtnarskega pomočnik«, — Poduk, stanovanje, hrano in obleko, udolii skozi ^s:l in leta brezplačno, — OgLise pri-(127-1) čaku:e vodstvo šole na Grmu,, prej ku mogoče. Uaz^las. Visoka C. kr, deželna vUda v Ijjnbljaui Je dovolila z odlokom due 22. decembra I90i št. 17.458 občini Semič, Še (Iva nova semnja in sicer 15. junija in 12. oktobra vsacega leta. Letos prideta oba tu uavedeuii dneva na nedeljo, torej \»odeta. semuju v ptinedeljek, tu je 1tí, junija in 13. oktobra. V Semiču je dovoljenih toraj pet sejmov za blago, govejo živino, za prešiče, drobnico in sicer: — 14 feb., 26. aprila, 1.5, jnn,, 2i. jnl. in 12. okt. vsacega leta. — K obilni udeležbi se uljudno vabijo knpci ia prodajalci. Županstvo v Semiču, ^IS-l) dne milja 1902. Jakob Plut. Tapetnik in preprogar ^ (Tapezierer u. Dekorateitr) J. /eiiko v Novem moslu, Glavni trg 93. naïUEttijaiii einvnciiiu občinstvu It) ùaetiti diiliovKijini is iiie^ta iu okolica, da eem oiv.iril iliie 7. aprila svojo ilobro urejeuo lielaviiicû, v kateri li nlem^ izilelj?al vcakovrstue v to stroko sjiatlajuiie stvari. kaVor; Ziumice, immitia s peresi, divane, vsiikoršne pariiittire i, t. d — K^'t »cm do udaj sodeloval pri UBjimtiiitiiej^sili tvrdkali s prav dobrim vtspehom, jiriisim tem buij ka ěiiliiáiio blag'i'"'tu o zaiipauje ter kh prav muogoSteviliia neroiMla, katera budsiii tjùuo iti Bulidni> v uajvečju zailovuljaust izvršeTai. — Popravila po iiizkili ireuaii! — Za detu se jamii ! Ve les poŠto ran jem se priporoíínjem J. Ženiio. Vsprejmo se tudi učonoc v poduk. (39—3) Karbolineum. Patent: AveiiarÍHs se kaktirimjbnljSe les oliraiijiijoie sredstvo obnese že uad 25 let. Vsi karbolineji iz rtiKiiih druiili i'^brik so slabe ptmaredbe Aveiiarijevega karboliiieja, Avetiarijev karbjliiiej je sicer aekaj novcev dražji, kakor linijji karbuliueji, pri leiii je pa skoraj trikrut izdatnejši, kakor vsaki drufri karbolinej, 1'rcd potiaredbami se svari. Totiu'1111 kiirboliïicja: U. Aveiiariiisi, Aiustettcn, Niž- Avstrijsko. (102-3) Pisarna: Dunaj |l|,l. Hauptstrasse 18. Tzključiiii prodaja za soditi (jki'iij Novo mesto; pri Alfons Oblaiíu, trgovcu v Novem mestu. i StaeoMeje v I. eadstrepjo v najlepSi legi, v IjHžini uradov, ;; razgledom na drevored, obstoj«:« iz treh soli, kuhinje, drvarnice m kleti je oddati takoj pri Janez Koěak-u v Rudolfovem. Mesečna meblovaiia soba ali tudi dve ste takoj za odtlati na Glavnem trgu št. 68. Separaten vhod. (326-2) Gorki vrelci 33" do 38" C liof /lye[spe[g-ova topla kopelj Toplice, Kranjsko Sezona otl 1. maja do kouca oktobra. Zdravljenje d kopaujeiii in |iitjem. Zeio uspešno proti protinu, trganju, iscliias, iieuralgiji, kožnim iu ženskim boleznim. — Veliki Imseni z!i koptlj, posebne in Idatne kopetii. — Udobno spravljene sobe za tujcu, sobe za igre iu družbo. PnšČanje ki'vi oskrbuje topliški zdravnik. Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov. - - Novo Jako elegantno zdraviliško poslopje. Sobe v zdraviliški hiši po 1 K in višje. Dobra cena restavracija. Cene v knežji kopeli 70 V, v karlovi kopeli V. Za one goste, ki stanujejii v zdraviliškem poslupjti, se zniža cena za knežjo kopelj na tíO v. Za aktivne ognjegasce In železniške uslužbence so cene za kopelji 2nr/.ane aa 50"/o-Pojasnila in prospekte daje brezplačno (100-3) vodstvo kopališča. iiï ^ivovarna Bratje Reioinghaus Steinfeld - Gra(ïec zaloga v Rudoifovem v lastni hiši na glavnem trgu. Zastopnik: Autou Jakaz si dovoljuje pripoiMČati svoje najizbornejše pivo V sodčkih In steklenicah. Velike ledenice kakor tudi nijnoiejSe priprave za napolnjevanje piva v steklenice omugoćiijejo isto vedno svežo in fiiio izdržavati, (109—2) Cene zmerne, postrežba točua. Posestvo na prodaj v Doijnem vibti, župnije Prečina, obstoječe iz zidane hiie na dvii konca, podom ter z vsem gospodarskim poslopjem; uad (i (U-alov njiv, 5 oralov ZřiraMĚeneffa gozda. 50() klafter sadnega vrta in pol orala vinograda, CVna je 2600 kron. Natančneje se poizve pri g Jakob Paučiču v Novem mestn. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam si. občinstvii in prečastiti duhovščini, sem se preselil h gosp. Pintar-jeve v gosp. Skaberne-tovo hišo ter priporoćam svoj slikafski m katerega izvršujem po najnitvejšeni slogu in jako nizki ceni. Za dobi'o delo jaitičim. — 'J'udi sjirejmem takoj dečka Iz poštene hiie v poduk. Oto Smitka, (12«-11 slikar in pleskal' v Novem mestu. Eksport i.sterskega vina. Razpošiljaiii pristno vino lastnega pridelka in sicer re-foškata, terana, bnrgnndca, in belega ri/linga od 13 do 18 K postavljeno na tukajšni kolodvor Dignano. A. M, Pujman. (131—1) Eksport vina, Dignano Istra. Hrauiliiica iu posojilnica za Eamlijo iu okolico (reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge tudi ud neiiduv, ter obrestuje iste po na leto in sicer brez odbitka reutnega davka, katerega sama iz lastnega plačuje. Najmanjša vloga je 2 K. Postne položnice so na razpolago. (110-2) Uradne ure vsaki diiii od 8—12 nre dop. Jakob Mikolić, krojaški iiiojNtnr, N«v» mříitn. Veliki tr|f (t. 'J'i priiioroia ee prêt, liubovićiui v i z li el û van je vnalfuvrstue obleke, posebno - talarje, površnike itd. - po iiajukuBnřjšein iti naitioTojSem kroju. — Izileliijem vtako v to strnko EpadajoÈe tiťlii natanfnú po meri. rTijioiuiairi se pre«. diitioçSGini, lU me blajfovoli poínstiti s cenjenimi iiaroťili, zagotavljaj uč, da butleiii veJuo skrliel, da isvršiin vsako iiaroĚilo v iiajvefijt» zai ovnljnoat preCastitih uaročiiikuv. Slav. p. n. občinstvu priporoĚaiu avojo dobro urejeno krojašlio delavnico, v kateri delajo najboljSe delavske mo6i[ zatorej se jamfii za elesçBntno, lepo iu moderno izvršitev ufirdčil, kakor tudi zato, dft Be vaaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega. Prvo darilo, Mc. Corniick Harícsting MacMne Company iKtleluje: stroje za vezanje snopov, stroje za košnjo, brusilne stroje, , Daisy' stroje za skladanje snopov, tirablje za mrvo, ,]\lanila' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto se izdela 3(52.000 strojev. WILLiAM J. STILLMAN, _ravnatelj._ (člkaška tovarna strojev za žetev.) Pariz 19QQ. Ne kupite, predno niste videli uašili strojev in poizvedel! njih cene. Velikanska zaloga eenili nadoineatnili delov Zalitcvajte naso knjigo vzoreev, BUDAPEST, v., Váczi-ut Nr. 30. ]>obro olinuijcno kolo (bicikclj) je tíikoj ceLÓ na in-rulaj. Kje, puvé iipnivnihtvo „Dol. Novic". F dobra slamoreznica, ena stiskalnica za sadje, razni gospodarski vozovi in orodje •■san*«« so cent') IIJI prodaj. — Natančnosti se izve pri Fr. Tandlerju v Novem mestu na Glavnem trgu. (122-2) II 360 kron je izgubijeiiili ! 260 kron je izgubljenih od Št. Jerneja do Št. Vida pri Zatični in to 30 bankovcev po 20 kron zavite v paket v list „Domoljub" dne 12. npnJa t. I. Pošten najditelj dobi p« SiO^/o odstotkov najdiiine pri Fr. ;ïituik v Miirinri vasi poàtn Kvka. <108—3i (igrpke 1'70 gld,, domače \7. Řiuikua 1-20 gld., 1 gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Rollschiiike) 00 kr. in MO gld., subo meso 70 kr., glavinsi brez kosti 40 kr. kilo, \e\ike kranjsku klnbaae pu 18 kr. in drugo pošiljti (id 5 kil iifiprej po povzetju in sicer le dobro bliigo. Janko Ev. Sire v Kranju. (l26-2> Nova hiša'v; Žabjivasi pri Novem mestu je na prodaj za 1500 K, zraven spada nekaj njiv. lîavno tam je na prodaj druga nova liisa, 'iî^ïJ obstojeća iz 3 sob, 2 kuhinj iii 2 hlevov. Zraven spadajo njive za 7 mernikov posetve in 1 kozolc. - Cena je 2700 K. - Natančneje v Žabji vasi nad studencem št. 32, pošta Novo mesto. (115-2) Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj iu inlužuik Urban Horvat, Tiak J. Krajec nasi.