162 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook V Mariboru vsako zimo pozorno spremljam morebitni prihod pegamov, ki obi{~ejo na{e kraje v nekaterih zimah. Iz izku{enj preteklih let pri tem vso pozornost posvetim lokacijam, kjer se pegami navadno pojavljajo ali pa so bili redno opazovani. Taki zimski prehranjevalni habitati v mestu so predvsem okrasni nasadi jerebik Sorbus aucuparia in drevesa z belo omelo Viscum album. V dveh zaporednih zimah 2006/2007 in 2007/2008 pegamov v Mariboru ni bilo opaziti. Pred tem obdobjem so se tukaj pojavljali kar nekaj zim zapored (Bra~ko 2009). Po {tevilu pegamov nekoliko {ibkej{a invazija je bila znova v zimi 2008/2009 (tabela 1). Prileteli so konec decembra, po koncu marca pa jih ni bilo ve~ opaziti. Pegame sem tokrat opazoval tudi na Koro{kem. Kot ponavadi so se tudi tokrat prehranjevali s plodovi jerebike in bele omele, v dveh zabeleženih primerih pa tudi z zaostalimi jabolki v sadovnjaku. V tej zimi snega v Mariboru ni bilo veliko, debela snežna odeja pa je pokrivala vi{e leže~e predele. Povpre~na dnevna temperatura je bila v zadnjih dneh decembra in prvi polovici januarja ves ~as pod ledi{~em, ~eprav ekstremnega mraza ni bilo. V naslednji zimi, 2009/2010, pegamov v Mariboru in okolici ni bilo. Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, SI−2000 Maribor, Slovenija Ta{~i~na penica Sylvia cantillans Subalpine Warbler − one male observed on 27 Apr 2010 at Begunje near Cerknica (UTM VL57, S Slovenia) and three individuals on the same day between Vodonos and Retje, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia); on the latter locality, one male was observed on the following day, too. These are rare records from the continental part of Slovenia. Dne 27.4.2010 mi je žena povedala, da je pred na{o hi{o v Begunjah pri Cerknici zasledila samca ta{~i~ne penice. Opazovala ga je med premikanjem in prehranjevanjem po grmovju, ko se ji je približal na vsega nekaj metrov. Novico sem sporo~il A. [kobernetu, ki je {e isto popoldne obiskal obmo~je med Vodonosom in Retjem na Cerkni{kem jezeru ter med glogi Crataegus sp. opazoval kar tri ta{~i~ne penice. Naslednjega dne, 28.4.2010, sem skupaj z Anžetom in Marjeto Cvetko med rednim {tetjem vodnih ptic in ujed vnovi~ obiskal to obmo~je. Opazovali smo enega samca ta{~i~ne penice. Gnezdi{~a ta{~i~ne penice so v Sloveniji omejena na JZ Slovenijo, praviloma predele pod Kra{kim robom in na Krasu (Geister 1995). Na Ljubljanskem barju, kjer je bilo zabeleženih pet opazovanj ta{~i~ne penice, so {tiri s konca aprila in eno iz za~etka maja (Tome et al. 2005). Dejstvu, da je ve~je {tevilo ta{~i~nih penic zgre{ilo svoja gnezdi{~a, je domnevno botrovala vremenska fronta z mo~nim JZ vetrom v prej{njih dnevih. Dejan Bordjan, Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Severni kova~ek Phylloscopus trochilus Willow Warbler − 35 and 41 singing males censused in a belt of willow trees (up to 150 m wide, ca. 5.7 km long) along the outflow channel of the Zlatoli~je hydroelectric power plant between Zlatoli~je and Hajdo{e (UTM WM64, NE Slovenia) in May 2006 and 2007, respectively. With linear density of ca. 1 singing male/150 m, this was the largest local breeding population in Slovenia. The habitat was almost completely destroyed during extensive construction works that commenced in 2008. Med Zlatoli~jem in Hajdo{ami (UTM WM 64) je vzdolž leve brežine odvodnega kanala HE Zlatoli~je vrsto let uspeval pas mladega vrbovja, ki je na dolvodni strani kakor dolg rt segal vse do soto~ja struge reke Drave in kanala nad Ptujem. Vrbovje je bilo ponekod {ir{e od 150 m, v dolžino pa je merilo 5,7 km. Obmo~je je nastalo po izkopu odvodnega kanala, kasneje pa so se pojavile tudi manj{e gramoznice, ki so se postopno zara{~ale z vrbovjem, topoli in razli~no pionirsko vegetacijo. Že v za~etku 80-ih let so na tem obmo~ju v velikem {tevilu gnezdili severni kova~ki. O prvi potrjeni gnezditvi ob Dravi pri Ptuju in nasploh v Sloveniji je pisal [ere (1980), ve~ podatkov o raz{irjenosti vrste vzdolž reke Drave pa je bilo zbranih kasneje ([ere 1984, Geister 1995, Bra~ko 1997). V maju leta 2006 sem na celotnem obmo~ju omenjenega pasu vrbovja opravil ciljni popis vrste in zabeležil 35 pojo~ih samcev severnega kova~ka, ob ponovitvi popisa v enakem ~asu leta 2007 pa 41 pojo~ih samcev. Žal je bil med obsežnimi gradbenimi deli za {iritev odvodnega kanala HE Zlatoli~je, ki so se za~ela leta 2008, pas vrbovja prakti~no v celoti uni~en. Z linearno gostoto ca. 1 pojo~i samec/150 m vrbovja je tukaj zagotovo gnezdila najve~ja lokalna gnezditvena populacija severnega kova~ka v Sloveniji. ^eprav severni kova~ek ni uvr{~en v nacionalni Rde~i seznam pti~ev gnezdilcev (Uradni list Republike Slovenije 2002), je v Sloveniji lokalno raz{irjen gnezdilec z majhno populacijo (Geister 1995, BirdLife International 2004), gnezde~o na južnem robu areala (Hustings & Foppen 1997). Ob uni~enju tega pomembnega gnezditvenega habitata severnega kova~ka in tudi nekaterih ogroženih vrst ptic se postavlja vpra{anje, ali se upo{tevajo naravovarstvena merila pri pridobivanju soglasij za izvedbo tako obsežnih posegov na obmo~ju re~nih lok. Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija