Iz Celjovoa. Otlbor družbe sv. Mohora je razpisal za leto 1865. te le durila: a) 100 golil. za naj boljšo izvinio povest v obsegu petih tiskanih pol; predmet naj se jej vzame iz domače zgodovine ali se vsaj naslanja na njo; b) 50 gold. za naj boljšo izvirno pripovedko iz družinskega življenja sploh, v obsegu blizo treh tisk. pol. Če ne pride nobene take pripovedke, podeli se darilo naj bolji preslavljeni povesti, ki pa mora vsaj pet pol obširna biti, in c) 20 gold. za najboljai sostavek podučnega (gospodarskega, natoroznanskega ali sploh opisovavnega) zapopadka ene pole. —• Rokopisi naj se pošljejo družbi (fraiiko) do 1. dec. t. 1. Darila se izplaeajo na Vodnikov dan (2. febr.) prih. Ieta. Iz celjskega okraja. Konec mesca febrnarja nam je v/.ela neinila smert, marljivega sodelavca gospoda Antona Koderman-a, učitelja dekliške šole v Celji. Bil je rajni 49 let star, iu je 33 let nevtrudIjivo delal na polji svojeffa poklica. Učil je vneto tudi ondotne uciteljske pripravnike kraetovavstva. Spremili so ga na pokopalisče, kakor se npodnlii verlemu domoljubu, njeg-ove učenke, pa tudi učeiioi glaviie iu ^imuazijalnc žole in mnogo drug-ih prijatlov. Na grobu ga je hc poslavila mila slovenska pesein in godba. Bog inu daj večni niir in pokoj! J. D. Iz Dolenskega. Še zdaj čutiino, koliko nczgode nain je napravila letošnja zima pri šoli. 8koro cela dva zimska mesca je liudilo v šolo komaj 12. del šolakib otrok. V našem kraji pa je še tudi druga uadloga, ki nam nasprolje tudi pri šoli — ta je: revsčiua. Veliko staršev je tako revnih, da ne morejo otrokom napraviti potrebne obleke in orodja za šolo; pa so tudi drugi, ki za šolo ugodne otroke vaji gonijo z živino na pašo, kakor pa v šolo. Upamo pa, da se bo ta napaka kmali zaterla, ker smo zdaj dobili za sodnijnega predstojnika gospoda, kteremu je šola zelo pri sercu. — Povcm naj še, da je bila pri nas nova knjiga ,,Dušna hrana" prav veselo sprejeta. Že iz pervega zvezka se vidi, da bode to delo prava domača hrana za nase pobožno ljudstvo , posebno pa za učitclje in šolsko mladost. m. Dobrepoljski. Iz Gorenskega. (0 Riharjevem Hpoininku.) V listu 10. let. 9Zgod. Danice" piše neki g. dopisnik o Riharjevem spominku in pravi, da bi v ,,Tovaršu" (4. 1.) nasvetovaui drugi spominek, t. j. zbirka vseh krasnih del slavnega skladavca, ne bil za zdaj toliko potreben (beseda ,,nepotreben" je menda tiskarni pogrešek), ker večidel učenikov po Slovenskem je že nakupilo njegove napeve, da bi bila laka knjiga predraga i. t. d. — Jaz in mnogo mojih verstnikov pa ne mislimo tako. Res, da imajo učeniki tu pa tam, pa tudi še ne povsod, nakupljene Riharjeve napeve, toda rekel bi: skoro nobedeti nitna vseh , — in tudi iz gotovega vira vem, da bo nekaj napevov že kmali kmali poteklo, ker jih je bilo komaj po 100 — 200 iztisov natisnjenih. Kje jih bodo tedaj dobivali poznejši pevci in pevke? Vsake drobtinice pa je silo škoda, da bi se zgubila. Spisujejo se slavni ^albumi" nasim slavnim možem kakor Vodniku in BIeiweisa; tako ne tudi spodobi uašeinu pervcmn skladavcu, ki nam je (oliko olepšal cerkev in domovino. Zbirka Riharjevih iiapevov bi se izdajala v po»aniesnih zvezkih, v kterili bi bili p. a) napevi za celo cerkveno leto, b) mašni iu ubhajilni, c) od matere božje, d~) lalinskih pesem in e~) za dom in šolo. Po tem takem bi se to delo prav lahko natiskovalo, prodajalo ia kupovalo. Vsaki učitelj, komur je kaj mar za svoj stan, si že prihrani toliko krajcarekov, da bi si kupoval to prckoristno delo. Ravno tisti pa, ki vpijejo, da nimajo denarjev za take reči, jih radi Irosijo za druge , ki jiin ne donašajo kaj prida iu časli; iavno ti tudi ne berejo iu ne podpirajo našega lista ,,Tovarša", ker jim je predrag ali pa — Bog ve, kaj se. Ako pa bi si kak učitelj v resnici ne mogel kupovati potrebnih muzikalnih reči, jih bode pa gotovo kupila cerkev ali srenja za svojo rabo. Bog daj za omenjeni drugi spominek več milih darov, iu kmali bo to slavno delo slavilo mojstra! —o— Iz LJubljane. (_Družba v pomoč učiteljskim vdovara in sirolam na Kranjskem.) Vidi se , kakor da bi se ta koristna naprava, pu klerej smo že toliko hrepcneli, pri učiteljih sedanji čas nekako zaueiuarjala; posebno morcmo to reči od nekterih mladih neoženjenih učiteljev, ki iiu pristopijo k tej družbi, akoravno bi mogli pristopiti že pervo leto svoje Hlužbe. Akoravno ima druzba sedaj že čez 10,000 gold. premoženja, vendar ne moremo reči, da ne potrebuje podpore, ker se nikdar prcvdariti ne more, koliko ji bo morda kmali treba izplačevati. Tukaj podanio č. bravcem inienik udov te družbe, kakoršen je bil o začetku letošnjega leta. 1'ristopili so po tej le versti g. g.: Fr. Adamič, Peter Cebin, Jož. Mesner, Tgn. Božič, Jož. Raktelj, Nik. Stanonik, Jan. Poženel, Jož. Lavrič, Fr. Lavrič, Jan. Juvanc, Lovr. Arko, Ant. Mazek, Ant. Petrovčič, Ant. Slivuik, Jan. Jarni, Ign. \Venzais, Matž. Kračman, Andr. Štamcar, Mart. Potočnik, Matj. Bernik, Lovr. Zupan, Matj. Japel, Karol Demšar, Kristian Lavrič, Lovr. Kušlan, Dan. Fajgelj, 8ini. Loinšek, Jau. Teršelic, Jan. Novak, Val. Telban, Matž. Tomc, Jan. Simončič, Blaž Tramšek, Jan. Brezic, Andr. Praprotnik, Fr. Raktelj, Ant. Smrekar, Fr. Zajec, Florj. Kaliger, Jak. Tavzes, Jan. Kaliger, Eman. Tomšič, Jož. Kraus, Bern. Jevuikar, .Jož. Kastelič, Greg. Arko, Peregr. Videmšek, Leop. Belar, Ant. Langof, Matj. Šušteršic, Ant. Richter, Ant. Gogola, Jak. Mencingar, Jak. Ukrnar, Jan. Cetelj, Jan. Saje, Jan. Skerbinec, Pavl Zore, Jak. Koželj, Mart. Zarnik, Jan. Pezdič, Fr. Kenda, Luk. Knific, Jož. Čerin, Fr. Muhič, Jož. Kavšek, Jak. Jevšček, Jern. Štamcar, Luk. Kospret, Fr. Zore, Matž. Močnik, Matž. Juh, Jan. Lukan, Jan. Dolinar, Venc. Sturtn, Pet. Gross, Ant. Jereb, Matž. Kukec, Jan. Borstnik, Alojzi Jerše, Ant. Krašovic, Pavl Pfeifer, Fr. Petrič, Jan. Eppich, Ant. Nedved, Mih. Putre, Jak. Schott, Jož. Barle, Ant. Hribar, Jan. Treven, Fr. Peruci , Mart. Ivanetič, Andr. Legat, Jož. Erker, Jern. Pirnat, Leop. Božič, Jan. Kogej, Juri Birtič, Fr. Govekar, Juri Uranič, Jan. Trojar. — Umerli so: Jan. Jelovšek, Stef. Krombholz , Jož. Letnar in Jož. Eržen. —