Za poduk in kratek čas. Nekaj o nadlogab kmetskega stanu. (Govoril slovenski poslanec g dr. J. Vošnjak v dižavnem zboru 17. marcija 1885.) Ker je po aovem katastru zemljiščai davek neznaaako velik. li kteremu se še 110% doklade pridruži, kmet teh davkov že v resaici ae more več plačevati. Prepričal aem se aamreč pri aeki davkariji, kolikor ae ravao zasobaik preprioati zamore — ter sem aašel, da je skoraj tretjiaa predpisaaega davka ediao le v poslednjem leta zaostala. Tisti okraj, ki je poprej meada 100.000 fl. direktaega davka plačeval. plačati mora sedaj 150.000 fl.; 100.000 fl. ao ljadje ae epravili akupaj, 50.000 fl. ao pa dolžai ostali, ter imajo po vrli tega aa iztirjalaiai ia obrestili od zaostalih davkov vec aego 2000 11. plačati. Ako bode to trajalo še aekaj časa, bode državai erar vae te kmete, ki davka ae morejo več odrajtovati ia to ae po laatai krivdi, temveč zarad ajegove velikoati, — aa kaat dejati moral ia ai bo bipoteke prilaatil, vaaj drugače mu ae bo kazalo, kar pa ni prav aič aa njegovo koriat. Prav aič ae toraj ae čudim, če izvraten ekoaom Robert Jagetzov na Nemškem zemljiščai davek aaravaost ropaaje zemljišča imeauje. Davek bi se raoral pobirati ediao le od zemljiščae reate. Tukaj se pa zemljišijni davek tadi tedaj ae tirja, kjer o kaki reati še sledu ai; in tadi tedaj, keder ljadje aimajo že aobeaega dohodka. Od kod le aaj bi vzeli deaar za davke ? Jim pač drugega ae kaže, kakor dolg aa dolg delati, dokler je to sploh še mogoče. Poraagati bi se dalo tii vaaj v tem oziru, da bi se aaklade aa zemljišcae davke ae poviševale aistematičao, temveč aaj bi se rajši naložile na žganje, kakor se je že zgotlilo na Kranjskem, Koroškera ia Štajerakem, le škoda, da še v premajhai meri, kajti šaops bi še maogo večji davek priaašal. Ako aa Aagleškem 200 fraak., reci dveato fraakov od hektolitra plačajejo, bi se mu pri aaa pač vsaj aekoliko goldiaarjev aaložilo. Sedaj zaaša davek od žganja aa Štajerakem po 2'/j fl-, aa Kraajskem po 3 11. Nadjati se je, da, če bi ae ae večji davek aa žgaaje aaložil, bi ae vlada aama ae pomišljevala dolgo, temveč bi 20—30% priklade aa porabo žgaaja dovolila, ker bi ae aa ta aačia deželae ia obeiaske priklade lahko zaižale. Obžalovaaje vredao je, da ao ae posamičae dežele tega vira dohodkov še 'tako malo poslužile. Mi, kar aaa je aa jugu, smo s tem pričeli ia smo aa Kraajakeia vapeh dosžgli, da so ae pri 3% aakladi aa žgaaje deželae aaklade za 2% zaižati zamogle. Ako bi se dovolil 10 do 12% davek aa žgaaje, bi se veled tega zemljiščai davek s prikladami vred še zdatao zaižati dal. Le pomislimo, da se žgaaje toid po 24 kr. liter. ia tadi viaa ai mogoče ceaeje točiti, ako viaogradaik še živeti hoče. Spodobilo bi se toraj po vsi pravici, da bi se aa žgaaje večji davek aaložil ia če bi bil tudi po 40 kr. liter, je ae vedno prepoceai. Saj je zaaao, da ae je žgaaje že prevee med aarod zajedlo, ter ga aam gmotao ia aravao vaičuje (Prav dobro!) V tem smislu bi že sedaj alavao vlado proail, da ob avojem rasu ne bo delala sitnosti, ako bi ae, recimo posaniione dežele a takiini predlogi o povišaaji davka aa žgaaje oglasile, temveč jih kar od kraja potrdi. Na ta aačia uhile bi ae dve mahi h krati, kajti po eai atraai zaižal bi se direktai davek, aa drugi bi se pa razširjevaaje šaopsarake kuge kolikor toliko zdataeje oviralo. (Koaec prihodajič.) Zagrebška stolna cerkev. Kakor ae iz Zagreba poroča, se je zdaj v atolai cerkvi Zagrebški število delavcev zopet pomaožilo, da ae aadaljajejo dela, ktera so ae morala o zimi veči del pretrgati. V saaktuarija, kakor tudi v bližajih dveh kapelah, dovršeaa so alikaraka dela. Kraaao slikaaa stekla atarih okea postavljena so bila v okna svetišča že tečajem pretečeae zime. V sredi svetišča se vidi že povzdigaeaa meaaa velikega altarja. Sedeži za korarje, prebeadarje ia mlajšo dubovačiao, kakor čujemo, aaročeai ao pri jedaem domačih mizarjev. V Saktuarija dela se aedaj aa mozajičkeia tlaku. V atraaskib. ladjah imajo okaa že tudi rebra za bodoča barvaaa stekla, ki čakajo darežljivosti hrvaškega plematva, kakor tudi oaih, ktere je Bog z imetkom obilaejše aadaril. Takaj je prilika za dobro delo ia večai spomiaek. Pod orgljami zrušea je še obok ter ae zdaj zvršujejo loki za obokaaje. Zuaaj cerkve postavljeai ao zdaj odri tudi aa južai straai za obaovljeaje tega oboka. Popravljaaje cerkve, ki je po aesrečaem potresu veliko trpela, bo trajalo vec let, ali eerkev bo po aovem aaertu rea krasaa. Smešnica 15. Matjaš ae čadi svojema aoaedu Martiau, kako da se s svojo žeao tako lepo razume, da aikdar nobeaega prepira ai med ajima. Martia mu odgovori: ,,Veš, ljubi aoaed, moja žeaa je perica, ia je po daevu ni doma, a jaz sem poaočai čavaj, ia rneue po aoči ai doma, ia tako ae zrniraj dobro razameva." Vabilo k občnemu zboru družbe duhovnikov Lavantinske škofije. K občnemu zboru, ki se bode 14. t. m. to je, bodoči \torek vršil v kn. šk. pisarni in začcl točno ob 11. uri predpoldncin, in pri ktcrem se bo volil novi drnštveni odbor se posvetovalo o premenbi nekterih vse čt'. gg. družbenikc predstojništvo. m društvenih pravil, vljudno vabi