$ 10*1066 December 1966 Kratke vesti od tu in tam H Rešitev še ni dozorela Konec oktobra je papež Pavel VI. govoril 300 zdravnikom, ki so se udeležili 32. italijanskega kongresa družbe za porodništvo in ginekologijo. »Svet pričakuje od nas besedo, kaj misli Cerkev v sedanjem času o uravnavi rojstev. Temu problemu hočemo dati pravo, nravno in krščansko rešitev,« je dejal. Čut odgovornosti pa mu nalaga, da si želi in naroča še nadaljnje proučevanje tega vprašanja. Dosedanja raziskovalna komisija ni mogla priti do pravih zaključkov. Cerkev ni v dvomu. Njen nauk je jasen. Cerkev sedaj le proučuje, kar je bilo v zvezi s tem pametnega rečeno in storjeno. To vprašanje ni namreč enostavno, ampak je povezano z vrsto verskih, moralnih, dušnopastirskih in socialnih vprašanj. S Tiskovni urad Apostolskega sedeža V Vatikanu so na pobudo papeške komisije za množično obveščanje uredili »Tiskovno dvorano Apostolskega sedeža«. V tej dvorani odslej dvakrat na teden vodja tiskovnega urada razlaga časnikarjem z vsega sveta o dejavnosti papeža in njegovih uradov. To je spet nov dokaz, kako se Cerkev mo- dernizira in v modernih oblikah širi Kristusov evangelij. Če bi imela »Naša luč« na primer naklado 300.000 izvodov, bi lahko pošiljala na te tiskovne konference svojega zastopnika. Ker ga tega nima, ji ne kaže drugega, kakor da novice pobira iz poročil raznih tiskovnih agencij . . . a Zakaj jim ne pustijo? S Češkega poročajo, da se je letos javilo 120 fantov, ki želijo kljub komunističnemu režimu stopiti v bogoslovje in postati duhovniki. Toda vlada jim ne dovoli, da bi študirali bogoslovje. Dovoljenje za to je dala le 19 fantom. Čemu ta prepoved in čemu to zaviranje? Ker vlada duh tiranije in ker tam ni svobode! Komunistična stranka hoče odločati, koliko naj bo v deželi duhovnikov, ko je to vendar popolnoma verska zadeva. a Božične znamke Na svetu je že trideset držav, ki izdajo za božične dni posebne znamke z božično vsebino. Letos so celo Združene dtžave Amerike izdale znamke s sliko Device Marije in božjega Deteta po znani umetnini flamskega slikarja Melinga. E Pogoji za resnični mir »Ni nobenega pravega upanja za napredek in mir na svetu, ako odgovorni ljudje ne bodo upoštevali morale in to, kar je duhovno,« je rekel oktobra papež Pavel VI. Srečne in milosti polne letošnje božične dni vam želijo slovenski izseljenski duhovniki in uradi: ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road G2, London S. W. 9. (Tel. RELiance 6655). AVSTRIJA: Janez Hatner, Theodor-Körnerstr. 111, 8010 Graz. — P. Jože Podgornik, Canisiusgas.se 16, 1090 Wien IX. — Anton Miklavčič, Kapellengasse 15, 9800 Spittal/Drau. BELGIJA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Liege. (Tel. 04/233910). - Kazimir Gaberc, 19 rue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), (Telefon 07/367754). ITALIJA: Slovenski dušnopastirski urad — Dr. Pavel Robič, via dei Colli 8, Roma. FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, 75 Paris 20. — Ciril Lavrič in p. Vladimir Klemenčič, 7 nie Gutenberg, 75 Paris 15, (Telefon 250-89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, 62 Lievin (Pas-de-Calais). — Anton De- jak, 33 rue de la Victoire, 57 Aumetz. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, 57 Merlebach. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, 06 Nice. NEMČIJA: Lojze Škraba, 42 Oberhausen-Sterkra-de, Mathildestrasse 18. (Tel. 62676). - Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstrasse 36. (Telefon 29f305). - Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim, Augusta Anlage 52. (Tel. 47-9-44). — Dr. Ftanc Felc, 7 Stuttgart-S, Kolbstr. 15/L (Tel. 72 2 78). — Ciril Turk 73 Esslingen, Häuserhaldenweg 36. -Dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman, Schubert-str. 2/1., 8 München 15. (Tel. 53 64 53). - Franc šeškar, Georgenstr. 72, 8 München 13. NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVEDSKA: Jože Flis, Djurgardsvägen 32, Eskil-stnna (Tel. 016/41 666). NIKOMUR HLAPCI O o C3 Z > o o c o H 73 73 O o n o - Z o < Oo 03 o J-OK)K)N)LOLOK) IsO K)N) — H- — ^ ^-1 CT: Cn -4- 03 K) — OO OO Ci 0x4-03 10'—‘OO 'Vj/, ? rs? !?f f riprr igirn g- o g " 5."« .“•■? -i’S ° “"H ' 3 ^ ^ 5’ o O - .n 3 w ’ Ö = p’ 3 " g ~ „ S. g ?S “ r- - ^:: s: Ö ^ i“ ^ 33' c- ^ « ^og^J' 5' s;^:'P^;S-o f- ■?'! p S-^ af g*s< •^•5-=? «3 T3^S l<^ 2 S,S ^ ° •S 3.“'o • 3 < ^ r P 3 -4 ^ I- ►—• ® rr- ■—“S •—* • O °;s< iE üT^g-p'^ rc; il ^1 <3 Q- ■ £L ""Ö h—( £3 ‘š 2- < • i— • co g.' -3 P p- O 3 3q" p P s< g- Š n' - Si-©“■■ oSccS ĆŽSIpĆSno'— o SoČ^iSot^oŠ Kj^ooso^l« en*-O0 1-3 O3 2g=r|^S ||ef| oopcrg-o^ 71 p ^ d o. o -a .-• E.’-r/.^: . f.~fi:iiiiri C „. “<0 3 <.9- 3Nt— —■ 57“ • 77- W 5T p- pj 0 =• _ - p C: 00 ►ti s-“^9 5-7 “OPTS-E-D-^ p 13 - • O M c • ? - S-^p Vi O TJ T3 c«< (T, o -- 2-3 o£2=r p P3 .. ?£: 7=1.-S £-n S o src 3 p 7T “ g< g ^ '- P P P i I - r§ E." <-- F '^gorg»Ei£-p S- g o g“’« ^ 2T. — • P i—* • — • p p-g:^ c-? gjCc_,g-cr -g t P P U-4 Ö c 3 ^ w 3- 5 O d s ?Soc^l C^On4^0oK)H-0 CCCX-JCDÜ^hPOS 03N)N)L0N)K>hö InQNO OODGO-^iCTiOr«^ OoK) ^^ 5§<^>5 11^ q3-g.gs.2 - •:<^p3g<--3^« O ^ ^ 51* CTO S. n> E3 c P N «5 fll OCOOO ^-iOCrT4-OolOH-‘ c/D ^d o ^ H ^ ^ l\Ü IO IO »O IO IO Ki IO IO ►— — — -^ )-- — H-» O0-4a>Ui4^O0K) — O cp GO '-j CT. Ot 4— 03 JO c/3-d r>c/^ h -- 2- ^ ^ r>^ H "r; ^ -d H ^ ^ i§g=:»l_ “ä».^.§-, E5i'5ls^ ? I s-g-s2 ^UO o< >-*• O - 3 l'^'f-§ o i a'"^ 3 c, ^ p ^ J!L i^ciOps IIqI -~=:a« p g i®iä r» p € >c|-n J— 0 ^ o -u r^i-^ JO C N< .... o p_ 2 • —- • d"? o p<3 5'g— *—‘ * 00 00^405 Ox4^O3Jn0 — 0«5 GO^l: 03 JO ■ O CO CO ^-l ^ Ox c/^o^H^ölZ! c^^do<^H^d2 -d O ^ 73Qff>-r^g 2>Hürtrg ,£5.3. g- — £. SjV - TT P O p. 3 --:fr 3 p ^ P ^ ^ N r—' 2- ^ läälll, " f ^p p 2 S @ h; ' “ 1| iq 9 g^FTP g-g. 5* 7T o p -a 5Ag^p§. Cs ^ žr < p 2- "* d^ K p- 2- <5 p^ CCS o- ^ o z 0 1 Pi 03 Os 10 ro 10 jo jo jo 10 jo 10 ►-iOcOCO^iC30x4^ 03 JO C© 00 "-J 03 Cn 4^ 03 OCOOO^JCSOti^ vG3 1xGi— o©>go-^i ^ ^ -w.—- l^scyvn-}^^ 173^ pihz^^w4^ i^^H^dos“ ^2; __ P ?<3 5; 3 p f=.s In Š;«9f3 2 P< 5 e. E.'p- 3-: P P irlMWf. ^ p. »si^ ^M p © 0 w n 1 tn !» SEPTEMBER Oo üo K) K) O «O 00 IsO ro ro K) KJ K) NO --— — ------— —. CD Ol 4- 'OO KJ ►— OOOO'-JCDUt ►£* OO K> H— o C£> 00 -iCsCn^OolOH- T) o< h ^ 2J ^ o & H 'Ž, '—I 0> NO £J ^*. • - I-S M5'». g3?? ^ /-N •'* ?r ^ o 2 ^ (T) P ?- 2g27>2^ - rfll’1 "fl-lll * s ? ^ v3 I' ^ g^g 3 £,3 » • -g “< -©F F ^ P ?r o —• —3=i ■-■• ĆT w 2.§ » ° g Z p C v F F^h^- n< P Sp? n> tc2- ? F5.-F “ g ».-■©■ <^-i>0^'Z P 5 m 3 o 3 o - ^ 3 n> *. 3 H ^ — 3 =r: -i n iu -z: g £ ° 00 ''l ep S !2 E« !S — O S 00 D 3; P> 4- Cä NJ — O ^3 OO "■ C", trt 4- 30 IO i— ^^o^H^o2! c^=Tsr>c^ — O (O 0O £j c? ES !£ t» to — O S ooDoEFiFoilC — OtDOO-IC: tr< 4-O0 13“ oo-aoKiH^!^ ^"tjoooh^Z O Eo *00 ES !Ž EoE Ep CM !o ES o 5 ÖE F S 3I4-30I3“OCO 0o-'1O3U<4-<0S13 I— 2! ^"O^c^h^Z c^^o-c^h^Z 1:0 ■g I p ~ "C "0 Tc: P”!-I 4» £p Föp g ' 3 £.q -- 3 ° ^2- g 2. ~S=J 3 Ir S g‘“'5'°P p © oi>!7cir>?3W Z1—1 > f2 Išl Uh rinili 5.p^-I.?S -fs--1.1 ^>^•0 S^gIw-o < 'g3 Oso-P „ 33 o rt P — P rt' o SE.FS-g g F? F' ^ S = ’f1 g<' S— ■— 1—1 — O CO 00 CD Ox 4- Oo IO — O EO 00 CD Oi 4- Oo IO h- O CD 00 CD O t 4-. Ü0N0>~ dd r> co ^ ^ c/d-coc^h^^ -c r> h ^ 2! c/d -d o > z c > jo ►t) M W JO C > JO 2 > JO n o > ►o JO t-H r 2 > C Z 2 m ; N< m F3 o r~ z o r~ m w 70 r- m > n< o m o CD o < > o o o <1 Moja domovina Oče, mati, bratje in sestre, koče, mesta, trate in steze, holmi, skale večnega snega: to je moja domovina. Zdrava bodi, domovina, moja lepa domovina! Prva pesem mladih sončnih dni, varovanka fantove moči, kres, ki sega meni do neba: to je moja domovina. Zdrava bodi, domovina, moja lepa domovina! (Ponarodela pesem) 'V iričakt ililc e9 a vese lj; Adventni čas, ki nas pripravlja na božični praznik, ima štiri tedne. A v tem kratkem času duhovno doživljamo tisočletja, ko je človeštvo, v zavesti svoje nemoči, hrepenelo po Odrešeniku. Sedemsto let pred Kristusovim prihodom je prerok Izaija v nestrpnem pričakovanju povzel tisočletno hrepenenje v ponižni prošnji: »Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj deže Pravičnega. Odpre naj se .zemlja in rodi Zveličarja!« (Iz 45, 8) In Isti Izaija je v preroškem gledanju napovedal: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.« (Iz 7, 14) Tisočletno hrepenenje človeštva in božja obljuba sta se izpolnila, ko so prve svete noči angeli oznanili betlehemskim pastirjem: »Oznanjam vam veliko veselje: Rodil se vam je danes v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod.« (Lk 2, 10—11) Toda, ali ima adventno pričakovanje še kak smisel v letu 1966, ali božič na pragu leta 1967 še pomeni večno izpolnitev božje obljube? Da! Ima! Tudi mi, ljudje 20. stoletja, v svojem lastnem življenju doživljamo vsak dan svojo nemoč, svojo tegobo, svojo revščino, če se opiramo, če se hočemo opirati na zgolj svoje človeške sile. Vkljub nezaslišanim poletom v vsemirje čutimo, da se vrtimo v začaranem krogu, odkoder sami ne najdemo izhoda. Sreča se nam izmika, življenje nam uhaja . . . Če pa človek v ponižni veri sprejme božično skrivnost, ve, da je Bog postal človek zato, da je človeku odprl pot v božje daljave, v deželo resnice, ljubezni in življenja. Ob rojstvu božjega Sina se tudi človek 20. stoletja zave, da ima tudi njegovo življenje smisel, večni smisel, se zave, da bi bil največji nesmisel, največja tragika, če bi človek zavrgel pot, na katero nas kliče božja ljubezen. m Advent bo tudi v našem življenju pomenil odločilni preobrat, če se bomo v božično skrivnost poglabljali v zavesti, da človek sam iz svoje moči ne more premostiti daljave, ki ga loči od Boga, ker ne gre za zemljepisno razdaljo, marveč gre za razliko med časnim in Večnim, med minljivim in Neminljivim, med življenjem in Življenjem. Advent bo tudi za nas pričakovanje velikega veselja, če se bomo v božično skrivnost poglabljali v veri, da rojstvo božjega Sina ni plod kakega naravnega razvoja, temveč pomeni odločilen poseg božji v zgodovino in usodo človeštva, poseg, ki ima kot edini vzrok svobodno božjo odločitev in ki ga more razložiti samo božja ljubezen do nas. Božič bo pa pomenil prelomnico v našem življenju, če bomo božično skrivnost sprejemali z globoko in neomajno vero, da pomeni božič rojstvo božjega Sina in da je božji Sin luč, resnica in življenje, ki je zato prišel na svet, da bi tudi mi postali otroci luči, da bi tudi mi spoznali resnico in imeli polnost življenja. Če se bomo tako poglabljali v božično skrivnost, potem bo vse naše življenje, celo naše življenje, — vkljub svojim težavam, vkljub padcem in trpljenju —, naš življenjski advent, »pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega, Jezusa Kristusa«, ko bomo tudi mi v Njem prejeli polnost Luči, Resnice in Življenja. -nč. K polnočnici gredo. Čudovita zamenjava: Duhovna misel za božič Božič nas spominja na tisti veliki dogodek, ko se je božji Sin učlovečil in postal človek. Ena misel je o božiču Cerkev prvih stoletij posebno prevzela. Srečamo jo pn cerkvenih očetih in v starih bogoslužnih besedilih. Je neka miselna igra: Bog je postal človek, da bi človek postal Bog. Bog si je privzel človeško naravo, da bi mi ljudje postali deležni božje narave. Bog je postal človeški otrok, da bi mi mogli po-stati božji otroci. Tako je rojstni dan Kristusov začetek našega božjega rojstva. Mi se na božični praznik s Kristusom rodimo za božje otroke. 1. Bog je postal človek. To je za nas težko umljiva resnica. Večni Bog, ki ga nebo in zemlja ne moreta obseči, ki nosi svet kot orehovo lupino v svojih rokah, pred katerim so narodi kot kapljica na vedru, pred katerim je sto let kakor en dan, ta večni in neskončni Bog naj postane človek. Ali se ne bi k nam že s tem globoko sklonil, če bi bil v odrešenje človeštva poslal kakega angela? Ali ne bi bilo že veliko delo usmiljenja, ce bi se bil samo za trenutek pokazal na svetu v sijaju svojega veličastva med gromom in bliskom nekoč na gori Sinaj, ko je Mojzesu dal svoje zapovedi? ... Ne, to bi bilo zanj premalo ljubezni in dobrote. Hotel je postati človek kot mi, da, celo reven človeški otrok. Hotel je biti rojen kot dete revnega obrtniškega para v hlevu, na tujem, brez gostoljubne strehe. Človeštvo naj bi mu poslalo za sprejem samo mrzel veter, trdo slamo in brezumne živali. Ge mi na vse to mislimo, moremo molče občudovati božično skrivnost Gospodovega rojstva, pasti na kolena pred jaslice i,n moliti. 2. Šele v nebesih bomo do dna razumeli globoki smisel našega odrešenja. Toda marsikaj nam pa da Cerkev, ki jo razsvetljuje Sv. Duh, že sedaj slutiti. Cerkev je namreč žena, »ki je vse te besede hranila in premišljevala v svojem srcu«. Ona nam pravi: »Bog je postal človek, da bi postali mi deležni božje narave.« To so sanje, ki jih je imelo človeštvo že od začetka: »Bosta kakor Bog. Spoznala bosta dobro in hudo.« (1 Mojz 3, 5) Tako je satan že v raju človeku prišepetaval na uho in ne brez uspeha. Njegove besede so rodile sad. Tako je bil človek za čuda prevaran. Res je človek spoznal dobro in hudo, a Bog ni postal. Tisočletja je blodil daleč proč od Boga in spoznal, da Boga išče na napačnih potih. Bog ne more postati z napuhom, ampak samo s ponižnostjo. Božični praznik mu je to razodel. Tako se je Bog oblekel v obleko reveža. Postal je majhno nebogljeno Dete, da bi nam tako pokazal pot, po kateri moremo priti do Boga. Tam v raju je odpadli angel govoril človeku: »Jej ta sad in boš postal Bog.« Človek je jedel sad in je moral proč od Boga ven iz raja. Danes na božični praznik stoji spet drug angel (Cerkev) pred človekom in mu kaže drug sad, ki nam ga pošilja Oče iz nebes in pravi: »Jej in boš postal Bog.« Božja hrana, meso ponižanega božjega Sina povzroči, da »postanemo deležni božje narave«. Po tej hrani bo prišlo v nas isto mišljenje, kot je v Kristusu Jezusu. 'jb- Neverjetna smotrnost v jajcu Priroda govori o Stvarniku. V kokošjem jajcu je na primer prostor izrabljen do zadnje skrajnosti. Piščanček leži z zvitim vratom in kljunčkom obrnjenim proti svojemu trebuščku. Po tretjem tednu je že goden za samoistojno življenje, zato mora iziti iz lupine. Toda kako? Ni prostora, da bi dvignil vrat in udaril s kljunom na lupino. Tudi s kljunom ne bi mogel udariti, ker bi se s tem le ranil na trebušček. Nihče ne misli, v kako kočljivem položaju je ubogo pišče, ne gospodinja, ki šteje dneve, kdaj bodo piščanci izvaljeni, ne koklja, ki jajca ogreva, pa ni sposobna, da bi mislila, niti piščanec, ki lepo v redu pride iz lupine. Kako torej? Stvarnik je določil, da se v zadnjih dneh pred izvalit-vijo pojavi na kljunčku mala roževinasta luskinica, in z njo toliko časa grebe, da predere jajčno lupino. Pozneje bi ga ta luskina zelo ovirala pri nabiranju hrane. Zato mu tretji dan nato luskina odpade. Tudi mali piščanec nam kaže na Veleum-Stvarnika, a nihče na to ne pomisli. -sk. Jzselie zselienceva božična, pesem Nocoj, nocoj, ko tiha polnoč največjo skrivnost oznani, moj duh, utrujen od težkih hoj, poroma do doma čez svet prostrani po mir in pomoč ... In kakor nekoč bo pota v poljani sneg prekril, vse misli uspaval, jih v sanje ovil... Pod streho domačo pa vonj po kadilu (ko duši pri obhajilu) pričaral bo košček nebes ... Oh, res! ... In takrat ob jaslicah v kotu bo duh moj bogat... Ljubka Šorli fT"*akrat je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet... Šel je torej tudi Jožef v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal z Marijo ... In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču ... In k pastirjem, ki so bili na nočnih stražah pri svojih čredah, je pristopil angel Gospodov in jim rekel: »...oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes Zveličar, ki je Kristus Gospod ...« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.« ,lz božičnega evangelija) Božična za naše dni Grlice, golobčki mali, kakor jata vsa preplašena k jaslicam smo pribežali. Okrog jaslic kot krog sonca smo sklenili venček naših src, srečni, blaženi brez konca. V svetu tulijo viharji, v temni vihri begajo ljudje, hrepene po lepi zarji. Jaslice, skrivnosti polne, posvetite v noč, v vihar sveta, luč vrzite v duše bolne: da vas bodo vendar našle in po neutešljivih blodnjah vseh se na vaših pašah pasle. Jaslice, ljubo svetite vsem očetom, bratom, sestram vsem: spet domov jih pripeljite! Jaslice, vsem pomagajte, vsem ljudem sedaj hudo je mraz, ve gorak jim prostor dajte! Lado Piščanec Njegov božič Sveta noč, božična noč .. . Noč neizrekljive sladkosti, zbrane in pričakovane vse leto v težavah vsakdanjega življenja; noc, ki odtehta vse druge neslutene lepote v^ duši, noč najvišjega daru v božji milosti; noč, polna ljubezni, odpuščanja in pomoči, noc, ki je bila najlepša doma, pri materi in očetu. O, ko bi se mogel vrniti nazaj v pretekle dni, da bi slišal samo enkrat še v sveti noči zvon domače cerkve ter tako drage glasove očeta in matere v prelepi starodavni pesmi . . • ! S temi mislimi se je Tone pripravljal na sveti večer. Sam je bil, sam ze deset let. Spo min na daljno srečno dobo je začel bledeti kakor zvezde v noči, ko jih zakrijejo meglice. Iz mladih let tako močno in sladko hrepenenje je postalo nejasno in medlo. Saj niti ne ve, kaj bi si še želel. Zdelo se mu je, da je zanj vse izgubljeno. Sreča je šla mimo njega in se mu je le mimogrede čez cvetočo livado mladosti nasmehnila, kakor bi se v prešerni radosti nasmehnila beraču. Vsi so ga zapustili in mu obrnili hrbet. Ostala sta mu samo oče in mati. Ohranila sta mu ljubezen in zvestobo ter, sicer poredko, v pismih tolažila in bodrila: »Boga in Matere božje ne pozabi!« V te preproste besede, napisane s solzami v očeh, sta položila pac vec kot samo roditeljsko bolečino nad žalostno usodo sina begunca. Dala sta mu priznanje, da je na pravi poti in opomin, zapoved, da naj vztraja. Njegove oči so se orosile, ko je bral. Nikdar ni čutil tako močno one skrivnostne povezanosti s starši kot prav o božiču, ko je bil ves potopljen v misli. Res se mu je misel budila in razpredala jasneje šele v zadnjih letih, ko je bil že zrel mož. Ni mislil vedno tako. Ko je bil mlad, poln moči in zdravja, se mu je zdelo, da mu starsi niso dali mnogo. Zato je čutil, da se mora sam izoblikovati ter sam ostvariti popolnega človeka v sebi. Iz teh misli ga je vsako leto prebudil božič, ko ga je praznoval daleč od doma. Bilo mu je težko, ko se je ves nemiren spraševal: »Kaj je vendar z menoj, zakaj sem tak prav o božiču, česa mi manjka?« Spoznal je, da mu je manjkala globina vere, ki je v tujini začela bledeti. Vedel je, da je nemir ob božiču kot prelivajoča se kri iz neštetih rodov, ki jih je krepila globoka, nepretrgana vera v Boga. Ob tej zavesti je bil srečen. Čutil se je kot člen dolge verige, ki se je spočela v sivi davnini in prehaja iz rodu v rod. Zbudila se mu je tudi vest: »Ti, 4 ki si sprejel skrivnostno dediščino, kako jo misliš izročiti potomcem?« Saj je vedel, da je odgovor preprost, a vsakdanjost življenja mu je zakrila oči, da ga ni izrekel dolga leta. Tonetu je dobro dela toplota, ki se je širila po sobi iz ognjišča. Tudi v duši mu je bilo toplo. Zazrl se je v sijaj božičnih svečic ob jaslicah, ki jih je postavil nad kamnito polico nad ognjem. Jaslice so bile skromne, papirnate, a imel jih je vsako leto rajši. Že petkrat je v begunstvu ob njih praznoval svoj božič. Ob jaslice je položil sliki domače cerkve in matere. Bili so trije simboli, ljubljeni in sveti, razsvetljeni po plapolajočih lučkah. Pogled ga je pomirjal, duša se mu je dvigala visoko nad zvezde. S kamnite police je žarelo zadoščenje za vse, kar je pretrpel. Bili so trije simboli v njegovi duši: vera, ljubezen do doma in spomin na mater. . . Sedel je pred ognjiščem in se zagledal spet v jaslice in sliki. Pogled mu je zdrsnil na ogenj, kjer so zadnji plameni z mirnim plapolanjem ugašali. S ceste in trga so odmevali glasovi voz in veselih ljudi, a niso motili tišine v sobi. Bilo je tiho, da je slišal biti svoje srce. Božična noč ga je zanesla daleč iz meglene in mrzle sedanjo