PoStnina plačana v qotovfni
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš?Jetno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran. 12.549
I. LETO
Murska Sobota, 9. Julija 1939.
ŠTEV. 17.
Josip Benko
petdeset let
Življenski jubileji so mejniki, ob katerih se premeri prehojena pot, ki naj bo merilo ustvarjanja, hotenja in stremljenja človeka delavca. Redki so oni, ki lahko z mirno vestjo zrejo ob življenja pomembnih obletnicah, z jasnimi očmi po preoranih ledinah svojega udejstvovanja. Žetev je bogata, klenega zrnja ni, saj je bila ob slehernem zamehu sejalca, ob sleher nem gibu delavca-orača vodilni beseda našega pesnika : .Doižan ni samo kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžanV ljudstvu je čut glo boke pravičnosti. Še nikdar ni š!o slepo mimo dobrin, ki so bile ustvar jene za nje. Ob čistem studencu resnice in pravice si je zajelo spoštovanje in jo shranilo tja kjer ima svoja najglob lja čustva. Zato postavlja može vodnike na svoja častna mesta, sebi v oddolžitev, naslednikom v vzor. V vsem tem je globoka skrivnost praznovanja življenskega jubileja g. Benka Josipa.
Tretjega julija 1889 leta se je rodil v Tešanovc h. Kot sin kmečkih starišev se je zakoreninil v prekmur sko zemljo, jo vzljubil, ko je s plugom preobračal bogato prst, ko je za očetom stopal po razorih in jo br gat.l z zlatim zrnjem. Ob težkem kmečkem delu jo je naučil spoštovati in ceniti. V vsem svojem poznejšem delu je to neštetokrat pok? zal, kar mu je ustva rilo priljubljenost v najširših krogih našega kmečkega življenja. Že kot m'ad fant je pokazal izredne sposob nosti za gospodarska vprašanja ter je bil že zgodaj starišem v veliko pomoč v domačem gospodarstvu. Da so priile njegove sposobnosti že v rsni mlsdosti do razmaha je pripisati okoliščini, da so njegovi stariši imeli tudi tnalo gostilno in so se poleg tega še bavili s trgovanjem z živino. Zgodna življenska šola v kateri so trdo zadevale razmere ob mladeniču-učencu, so mu že zgodaj odprle pogled v taj nosti trgovanja in poslovnih uspehov ter mu ustvarili hotenje po širokem zamahu vsega svojega dela. Odličen uJentc v ljudski šoli, podjetnost njegova in izredna sposobnost v vsem česar se je lotil so bili povod, da so njegovi stariši prodali imetje v Tešanovc h in se preselili v Mursko Soboto, kjer so na mestu, kjer stoji sedaj hotel »Slon" sezidali lepo restavracijo in mesnico. Med tem je g. Benko odšel v meščansko šolo, ko se je pa spet vrnil domov se je z vsem mla-
deniškim ognjem lotil domačih poslov, predvsem trgovine z živino. Vse to pa je bila le predpriprava, pot do smelih sanj, ustvariti Prekmurju prvo industrijo mesnih izdelkov in eksport živine v najširšem obsegu. Kakor marsikomu, je tudi njemu izbruh svetovne vojne prekrižal račune. Moral je k vojikom, v temno negotovost svetovnega klanja. Šele po končani vojni, ko je razpadla dvojna monarhija, se je vrnil domov. Časi za trgovino niso b^i ugodni. Posledice vojne so raz jedale osrčje gospodarskega ustroja, ki je razpadal kot mrtev organizem. Poleg vsega tega pa se je spontano pojavilo življensko vprašanje narodov, ki so na ruševinah nekdanje Avstro -Ogrske monarhije kovali svojo svo
dela za napredek gospodarstva v Prekmurju Njegova organizatorična sposobnost ni našla svojega izraza le v domačem podjetju, ampak tudi na polju komunalne politike kamor ga je njegova sposobnost dovedla. Tako je stopil v vrsto oblikovalcev nove Murske Sobote in njenega sreza, ki je po osvoboditvi zadihal v novem življenju. Naša mlada zgodovina naše prekmurske zemlje izza dni osvobojenja ne bo mogla mimo njegovega imena, saj je bil on eden izmed tistih, ki so prvi zgradili mostove sporazuma do bratov onkraj Mure ter s svojimi vzgledi in delom odstranili ovire, ki so umetno vzrastle tekom stoletij med brati iste krvi in jezika. Delo ni bilo lahko, saj so se prejšnji vlastodržci z vsemi možnimi sredstvi trudili, da se razbije sleherna vez med Slovenci to
bodo. In današnji slavljenec je takoj
JOSIP BENKO
vedel kje je njegovo mesto. Takoj se je priključil vsem tistim javnim delav-
cem, ki so pomagali ustvariti svobodno Prekmurje v naročju lepe Jugoslavije. A na pragu uresničenja stoletnih sanj, ko ni več bila Mura kot otožna pesem med dvema ločenima bratoma, je naša zem'ji vstrepetala pod bičem komunizma, ki ga je iz Budimpešte v htel zloglasni B?la Kun. Med narodnjaki in domoljubi, ki so si morali poiskati zsščito pred komunističnimi tolpami onkraj Mure, je bil ludi g. Benko. Na Štajerskem je čakal, da je uplahnil komunistični val v Prekmurju in ko je osvobodilna jugoslovanska vojska zasedla naše kraje, je bil med prvimi, ki se je vračal v svobodno zemljo. S podvojeno silo seje ponov-lotil započetega in prekinjenega
no
in onstran Mure. Le ljudem s širokim razgledom, z neomajno vero v slovansko poslanstvo, z ljubeznijo do svojega rodu in jezika, z globokim poznavanjem razmer in mišljenja svojih rojakov, je uspelo težko pionirsko delo. Priznanje za svoje nesebično nacionalno delo in udejstvovanju na gospodarskem polju je prejel g. Benko tudi z najvišjega mesta. Številna odlikovanja, ki jih ima, so viden znak zahvale, v tisočih srcih hvaležnega prekmurskega ljudstva pa je njegovo ime globoko zasidrano.
K številnim njegovim častilcem, ki se bodo te dni zbrali ob njem, da se mu zahvalijo za vse, kar je storil dobrega in koristnega za svoje ljudstvo, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi še dolga, dolga leta z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo deloval za sploš ni blagor. K njegovemu življenjskemu jubileju najiskrenejše čestitke!
Narodni poslanec
Gospod Benko je s svojim korektnim in nepristranskim postopanjem že kot župan občine Murska Sobota in kot banski svetnik pridobil zaupanje prebivalstva. Njegov ustvarjajoči duh v gospodarskem in kulturnem pogledu je vzbujal povsod odobravanje. Tam kjer se je poprijel organizatorskega dela, je gotovo uspel. Nepozabni so njegovi napori za dosego podpor po-plavljencem v Murski Soboti v letu 1925. Nepozabljena ostane njegova skrb za zboljšanje naših komunikacij, posebno mostov in propustov v času ko je bil predsednik cestnega odbora. V živem spominu je ostalo njegovo sodelovanje ob izvedbi agrarne reforme, elektrifikacije Murske Sobote ter organizacij gospodarskih ustanov in društev.
Vse to delovanje je imelo za po-sledco, da je narcd videl v gospodu Benku svojega prijatelja in ga je v letu 1931 ter 1936 izvolil za svojega poslanca.
Tudi kot poslanec se je g. Benko trudil za Prekmurje. V svojem delovanju je vedno upošteval prekmurske razmere, ki so v marsičem drugačne kot drugod. To je znal g. Benko upoštevati, zato si je tudi pridobil splošno zaupanje prekmurskega ljudstva.
V narodni skupščini se je iz taktičnega ozira pridružil vedno vladni večini, da je na ta način lahko za svoje vo-lilce dosegel čimveč koristi.
S prirojenim simpatičnim nastopom in s stvarno obrazložitvijo perečih dogodkov in tekočih zadev si je v narodni skupščini pridobil priznanje in naklonjenost svojih tovarišev poslancev, ministrov in drugih vodilnih oseb v posameznih ministerstvih. S tem je bilo g. Benku kot poslancu omogočeno uspešno posredovati v raznih zadevah svoj h volilcev in svojega kraja.
Naštevanje vsega kar je dosegel, bi zavzelo preobširen prostor, iz njegove natančne evidence pa je razvidno ogromno delo, ki ga je izvršil v času svojega poslanskega mandata v prid prekmurskega naroda. Krona vsega pa je ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti, katero je dosegel v zadnjem letu svojega mandata.
Vsem, ki so ga prosili za razne intervencije odnosno nasvete, je gotovo ostalo v spominu njegova vljudnost. radodarnost in uslužnost.
Od svoje poslanske plače je v izdatni vneri podpiral revne ljudi, humane in gospodarske ustanove, posebno pa revnejše srednješolce in akademike. Njegovo delovanje v prid prekmurskega naroda, je ostalo povsod v prav dobrem spominu.
K.
nnfnmnhilicfi mninriblioti I Uspelo nam je dobiti zalogo vseh dimenzij auto in Q
HuIuinUDIlISlI, inUlULInllail! moto gum, notranje in zunanje po najnižjih cenah! D9I9
I Svojemu ustanovitelju, dolgoletnemu lastniku, j ^ sotrudniku in podporniku čestita k 50 letnici g | uredništvo in uprava „ Murska Krajina\ |
Kot gerent in župan
V decembru leta 1925. je bil po odstopu dotakratnega gerenta občine M. Sobota imenovan na to mesto g Benko Josip, industrijalec iz M. Sobote. Njegova splošna priljubljenost, požrtvovalnost in podjetnost mu je pripomogla, da ga je merodajna oblast izvolila in imenovala na to mesto. Na tem častnem mestu je ostal vse do razpusta gerentskega sosveta v 1.1928. V javnih volitvah omenjenega leta je bil vsled splošne priljubljenosti in v znak zahvalnosti in priznanja za njegove velike zasluge za občino ponovno izvoljen za župana velike občine M. Sobota. To funkcjo je izvrševal z vso požrtvovalnostjo vse do leta 1931. Tega leta je bil izvoljen za narodnega poslanca ter je zato moral mesto žu pana zapustiti. V naslednjih vrsticah hočemo javnosti pokazati le v glavnem njegovo delovanje.
Že v svoji prvi seji dne 28. dec. 1925 je v velikopoteznem govoru raz ložil gerentskemu sosvetu svoj program, po katerem naj bi se v bodoče ravnalo delovanje občine. Ta program so tvorile v glavnem tri smernice : stremljenje po čimprejšnjem rednem delu v občini potom razpisa in izvedbe občinskih volitev v naši kra jini, čim intenzivnejše delo na gospodarskem polju občine in reorganizacija občinske uprave, ki je bila do tega časa občutna pomanjkljiva in narav nost nemogoča. Kljub temu, da je bil g. Benko imenovan za gerenta ravno v letu, ko je bilo gospodarstvo občine, kakor tudi vseh občinarjev po katastrofalni poplavi popolnoma uničeno, je s svojo trdno voljo premagal vse težkoče, ki so ovirale nadaljni razvoj. Z raznimi intervencijami pri merodajnih oblastvih je izposloval pomoč do malega vsem občanom, ki so bili uničeni po poplavi. — Sledilo je leto intenzivnega dela, ki je rodilo že tudi v kratkem času prvi in največji uspeh, ko je 23. decembra 1926 gerent g. Benko zbrani množici pred občinsko hišo lahko z veseljem zakli-cal: »Svečano izročim električno razsvetljavo občinstvu občine Murska Sobota 1" Vsakdo bo priznal, da je izvedba tako velikega dela zahte vala res mnogo naporov. Toda za to svojo požrtvovalnost si je gerent g. Benko v znak zahvalnosti priboril simpatije vsega občinstva, dočim je njegovo ime zapisano v občinski kroniki na vidnem mestu. Ponovno je gerent g. Benko izkazal svoje požrtvovalno delo v 1. 1927., ko je bil po daljših predpripravah izvoljen prvi odbor Občinske hranilnice pod njegovim predsedstvom, katero je obdržal v znak priznanja za to veliko delo vse do danes. Prav tako je izvedel popolno reorganizacijo občinske uprave ter je s tem izpolnil tudi ta del svojega programa, ki ga je napovedal ob priliki prevzema gerentskih poslov. Tako je s svojim umestnim, previdnim postopanjem odstranil vse zapreke, ki so onemogočale skupno, harmonično delo za občino. Pod njegovim gerent-stvom in županovanjem sosvet, kakor tudi občinski odbor ni bil samo posvetovalni, ampak tudi odločujoči faktor in ta edinost in skupnost v mišljenju in smotrnem delu je bila tista moč, ki je v kratkem času pokazala vidne in neprecenljive uspehe za občino.	Z.
Gasilski organizator
Ob njegovi 50 letnici življenja ču tirno potrebo obuditi spomine delovanja našega jubilanta v gasiski organizaciji. Pred vsem moramo ugotoviti, da pripada g. Benko gasilski organi zaciji že od svoje mladosti. Prvotno je bil podporni član, v zadnjih 16 letih pa se aktivno udejstvuje.
V znak hvaležnosti za naklonjenost gasilstvu, je bil izvoljen v letu 1932 za častnega člana gasilske župe Mur ska Sobota, v naslednjih letih pa gasilskih čet Šalovci, Krnci, Tešanovci in Rače.
Za predsednika gasilske čete Murska Sobota je bil izvoljen leta 1925, za starešino gasilske župe pa v letu 1934 in 1937.
S svojim energičnim in stvarnim nastopom je v letu 1934 dosegel združitev vseh treh žup v srezu. Nato je vpeljal strokovne tečaje širom svoje župe, ki so doprinesli članstvu gasil sk h čet dragoceno znanje, posebno v načinu nastopanja na požariščih
Pravilni gasilski taktiki, ki jo je starešina g. Benko v svoji župi uve del, se je zahvaliti, da se požari nikjer niso razširili, ker so jih gasilci s svojim strokovnim nastopom zadutili odnosno razširjenje zabranili, kar pri naša gasilskim odredom priznanje, pre bivalstvu pa mnogo koristi.
Starešina g. Benko načeljuje naj vefji žuoi v državi. V njegovi žuoi je včlanjenih 106 gasilskih čet z 2520 člani, ki posedujejo 7 motornih briz galn, 2 gasilska avtomobila, 84 itiri kolesnih in 17 dvokolesnih brizgaln s potrebnimi cevmi in drugim vsevrst-nim orodjem. Poleg tega je v njegovi župi 7 gasilskih godb, 5 gasilskih praporov in 36 žalnih zastav. Prav dobro izvežbanost članstva smo imeli priliko opaziti na nastopu nad 1000 gasilcev njegove župe dne 25 junija t. 1. v Murski Soboti, ki je bil inpo-zanten in je gotovo ostal slehernemu v prav dobrem spominu.
čeravno je župa tako obširna, funkcionira vse delovanje gladko, to pa zato, ker ima članstvo do svojega starešino popolno zaupanje. Starešino g. Benka vidimo na vseh večjih gasilskih prireditvah, posebno pa na vajah, kjer osebno razlaga članstvu pravilen nastop i. t. d.
Z veseljem izražamo našemu jubilantu v imenu vseh gasilskih čet njegove župe prisrčne Čestitke k 50 letnici življenja z željo, da bi ostal še mnogo let kot gasilski organizator in starešina na čelu naše župe. Š K.
Cerkveno delovanje
Prekmurski evangeljski seniorat je že v začetku svojega samostojnega obstoja spoznal v g. Benku moža, ki bi naj postal njegov posvetni predsed nik. Cerkvene občine so ga leta 1923 izvolile prvič za svojega senioratnega inšpektorja in ko si je pridobil zaupanje in spoštovanje cerkvenega naroda, mu je po šestletnih presledkih vedno iznova bila soglasno poverjena služba in čast predsednika seniorata.
Tri in dvajsettisoč duš slovenskih protestantov Prekmurja ima v g. Benku posvetnega cerkvenega voditelja, ki povsod in v vseh okolnostih zastopa in brani interese svoje cerkve. S krepko roko je vodil in vodi ladjo svoje cerkve preko vseh zunanjih in notranjih viharjev, iskajoč vedno pravo besedo in pravo dejanje, ki odgovarja duhu cerkve.
Njegova služba pa ni samo služba besede, temveč tudi služba dejanj. Edinlc in ustanov svoje cerkve ne podpira samo z moralno pomočjo svojega cerkvenega dostojanstva, tem več je navdušeni in nesebični podpor-
nik vsega, kar naj služi poglobitvi verskega življenja evangelijskega naroda. Tako je bil med prvimi, ki so spoznali potrebo evang. dijaškega doma v Soboti in to spoznanje ga je naredilo stalnega podpornika te ustanove, v kateri se naj vzgaja mladi evangeljski rod. Gojenci zavoda so tudi v svojih poznejših študijah bili vedno deležni njegovih podpor.
G. Benko pa svoji cerkvi ne služi samo doma, temveč jo zastopa tudi v višjih cerkvenih organizacijah. Udeleževal se je ustavodajnih zborov ev. cerkve v Jugoslaviji ter zastopa inte rese svojega sen orata pri najvišjih cerkvenih in državnih oblasteh
Biti organiziran, pomeni dokazati stanovsko zavednost ali b ti organi zator, zato mora biti človek ne samo stanovsko zaveden, temveč tudi pripravljen na moralne in v ne mali meri tudi na materjelne žrtve. Od organizatorja se zahteva ie več kakor moralnih in materijelnih žrtev. Od njega se zahteva, da je pred vsem prepričan o vrlinah in prednostih organizacije in d* to prepričanje vcepi tistim, ki spadajo v vrste stanov, nimajo pa za stanovsko skupno stvar potrebnega altru izma. Stara resnica je in je tudi zgodovina pokazala in dokazala, da tiči vsa skrivnost gospodarskega napredka v s li organizacije in taka sila pride do svoje veljave posebno v stanovskih organizacijah.
Tega se gospod Josip Benko že kot mlad mož prav dobro zavedal, zato se je tudi takoj, ko je prekmurska pokrajina prešla v objem meja naše mile Jugoslavije, z velikim idea lizmom lotil dela postaviti temelje zavedne in napredne stanovske organizacije. Pred dsajstimi leti je bila v Murski Soboti ustanovljena stanovska organizacija, znana pod imenom BGre-mij trgovcev za Prekmurje". Gospoda Josipa Benka najdemo med ustanovitelji te velevažne inštitucije, ki je prav za prav dajala vsem drugim stanovom nekake smernice za gospodarsko osamosvojitev prekmurskega prebivalstva. Ko listamo po analih gospodarske preteklosti naletimo pri vsaki, skoro najmanjši gospodarski akciji na ime gospoda Josipa Benka, ki je, bodisi kot incijator ali podpornik velikih idej, ustvarjal iz načrtov tudi dejanja. Pri vsem tem altruističnem delu za gospodarski napredek Prekmurja je znal vporabljati izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu doma in pri svojih podjetjih. Iz skromnih začetkov si je gospod Benko s svojo svojstveno gospodarsko rutino in amerikansko podjetnostjo ter odločnostjo postavil in
Tudi škofija je spoznala njegovo odlično sposobnost in vnemo na polju cerkveno-upravnega dela ter ga ponovno izvolila v svoje posebna odbore. G Benko je sedaj član finančnega odbora škcfje in kot po službi najstarejši senioratoi inšpektor član najožje in najvišje fzvrševalne oblasti škcf je —- šestčlanskega škofijskega senata.
Slovenski evangeličani Prekmurja pa, ki imajo v g. Benku tako nesebičnega in požrtvovalnega cerkvenega predsednika v strnjenih vrstah stojijo okoli njega. Večkrat so že izkazali in bodo še Cesto Izkazovali v vseh okolnostih svojo zvestobo in svoje zaupanje do g. Benka — petdesetletnika. D.
dustrijsko podjetje, ki uživa danes velik sloves ne samo v naši državi, temveč je to podjetje znano širom domovine. Na ta nač n je postala tudi Murska Sobota v svetu znana, kar je prekmurski pokrajini in z gospodarskih in političnih vidikov prineslo neprecenljive koristi. Še važnejši moment kakor sf rmac ja Murske Sobote v svetu je socjalna in nacijonalna plat, ki je po zaslugi Benkovih podjetij pridobila ta od stoletnega robovanja izmučena pokrajina. Murska Sobota kot obmejno mesto je nacionalnem pogledu absolutno jugoslovenska in je tudi živeij v tem mestu čimdaljezaved-nejši Vsocijalnem pogledu so Benkova podjetja stoterim ugledih in ustvarjali eksistence najrazličnejših poklicev. Te ugotovitve je treba še posebej povda-riti, kajti če Benkovih oodjetij ne bi bilo, bi bila Murska Sobota in celo Prekmurje iz gospodarskih vidikov malo znana pokrajina. Tako pa ima danes Murska Sobota v poslovnemsvetu svojo firmo na katero so lahko Prekmurci ponosni v pravem smislu besede.
Kakor je gospod Benko sposoben organizator doma, tako je vse te svoje sposobnosti prenesel tudi v delo v javnem življenju. Napisali bi lahko knjige o vseh tistih zaslugah, ki je jih on kot javni delavec doprinesel pokrajini. Ker pa ni naš namen, da se mu laskamo, temveč hočemo ob njegovi petdesetletnici v znak hvaležnosti za vsa njegova dela na polju gospodarske prosperitete, samo konštatirati, da je gospod Benko kot organizator in prepričan propovednik o velikanski sili smotrene organizacije, dal Prek-murju tisto sliko, ki jo ta pokrajina danes po njegovi, bodisi posredni ali neposredni zaslugi ima. Ta ugotovitev naj mu bo v nagrado za ves trud in kleno voljo, ki jo je pokazal pri uveljavljanju njegovih domoljubnih načrtov.
Zato kličemo gospodu Benku, ko se sreča z Abrahamom „Na mnoga-ja IjetaV	V.
Podjetje Benko v Murski Soboti.
Kot stanovski organizator
Kot Sokol
Že naslov sam pove vse; če rečemo komu, da je Sokol, ne mislimo pri tem na to, da je član tega ali tega sokoiskega društva — tudi to mora biti — temveč imamo vedno v mislih, da je dotični odkritosrčen, resnicoljuben, junaški, potrpežljiv do svojega bližnjega, da ima vedno odprto srce in roko do svojega brata, da so vsa njegova dela, pa naj si bo kadar in kjer koli usmerjena na to, da z istimi koristi skupnosti, da koristi narodu iz katerega je izšel.
Naš jubilant je gotovo eden izmed teh, o katerih se z mirno vestjo lahko Teče .Sokol jeI" Že takoj ob začetku našega dela je vstopil v naše vrste tudi naš br. Benko, ne pa za to, da bi samo plačeval članarino, ampak je takoj tudi krepko prejel za delo, saj je pa bilo dela v tistih letih več kot preveč; treba je bilo seznanjati narod s novimi idejami, treba je bilo gladiti pot k skupnosti in to je bilo tedaj izredno težko. Narod je bil še ves zbegan, ni zaupal nikomur, saj je imel ie dovolj težkih izkušenj in tedaj je bila beseda br. Benka, izrečena na pravem mestu in ob pravem času zlata vredna, razpršila je takoj vse dvome in narod je pričel verovati vase in v poslanstvo sokola. Kadarkoli je bilo v tistih časih — v mislih imam dobo od ustanovitve društva M. Sobota do otvoritve Sokoiskega doma M. Sobota — potrebno krepko izrečene besede, nas je peljala pot k jubilantu, kadarkoli nam je bilo po-) trebno dobrega sveta, pot nas je vodila k njemu, kadarkoli smo — najbolj navdušeni — dvomili v uspehe svojega prizadevanja, nas je bodrilna beseda br. Benka navdala z novim zaupanjem. Ko smo pričeli graditi v M. Soboti naš sokolski dom, je bil zopet br. Benko tisti, ki nam je kazal pot do uspeha in srečnega zaključka. Lahko danes trdim, če ne bi bilo br. Benka, ne bi bilo sokoiskega doma. Koliko razgovorov je bilo, koliko poti je bilo opravljenih, koliko materijel-nih žrtev doprinešenih, vedno in povsod se je čutila krepka in darežljiva roka jubilanta.
Z dograditvijo sokoiskega doma je bila ustvarjena krepka podlaga vsega nadaljnega dela v Prekmurju in zopet I je moral na pomoč naš br. Benko. Odkrita in moška beseda br. Benka nam je povsod izgladila poti, tako, da je bilo naše delo zelo olajšano. Pa ne samo, da smo imeli v njem krepko oporo v idejnem smislu, tudi ma-terijelno nam je stal in stoji še vedno krepko ob strani. V Prekmurju ni so-kolske edinfce, ki bi še ne bila deležna njegove zelo izdatne materijelne pomoči. Pa ne samo v naši ožji domovini se čuti njegova izredna darež Ijivost, ista sega tudi preko meja našega okrožja, da celo preko meja naše župe.
Nihče, ki je šel in še gre k br. Beoku kot k bratu, ne more reči, da ni bil sprejet kot brat.
Pri vsej tej skrbi za naše sokol-stvo pa je br. Benko le član uprave Sokoiskega društva Murska Sobota in noče prevzeti vidnejših funkcij, dobro vedoč, da tako pokretu lahko mnogo več koristi, ker mu ni treba zapravljati časa na sejah, ko med tem časom opravi lahko dosti več koristnega za svojo društvo, okrožje, župo.
Br. Benko ! Ko stopaš danes v 50. leto življenja, bodi uverjen, da Te mi sokoli iz Prekmurja in Mariborske so-kolske župe visoko cenimo, da Te iskreno ljubimo, da Ti želimo v vsem Tvojem nadaljnem delu še mnogo,
mnogo uspehov, da Ti želimo, da bi učakal najvišjo dobo starosti, da Ti želimo, da bi se uresničile vse Tvoje velike zamisli, da Ti želimo, da bi še dolgo, dolgo korakal z nami v vrsti in učakal čas, ko bo naš narod, katerega Ti tako zelo ljubiš, strnjen korakal naprej v lepšo bodočnost.
Zdravo!	N.
Častni član S. K. Mura
Razvoj športa v Prekmurju je bil zelo težaven. Mladina se je sicer vedno z veseljem poprijela športa, manj kala pa so materijalna sredstva. Na srečo pa so se našli med zmožnejši-mi sloji možje, ki so razumeli in uvideli važnost športa ter mladini priskočili na pomoč z gmotnimi podporami.
Med temi dobrotniki športa zavzema zelo ugledno mesto veleindustrija-lec gospod Benko Josip, ki je takoj ob ustanovitvi našega kluba postal član istega ter je naša stremljenja po povzdigi športa v Prekmurju vedno moralno in gmotno podpiral. Stal je vedno in ob vsaki naši prireditvi ob naši strani in nam nikdar ni odklonil, kadar smo zaprosili za kakršnokoli pomoč. Ko si je naš klub nadel na logo izgraditi v Murski Soboti stadion, ki naj bo posvečen spominu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je bil gospod Benko med prvimi, ki nam je priskočil na pomoč z izdatno podpo. ro in tako pripomogel do izpolnitve želje mladine Prekmurja.
Naš klub je vedno visoko cenil naklonjenost gda. Benka ter ga je v znak hvaležnosti na svojem občnem zboru dne 7. marca 1934 z velikim navdušenjem in soglasno izvolil za svojega častnega člana. Da so bile zasluge gospoda Benka za razvoj športa v Prekmurju res velike in od naše strani visoko cenjene, dokazuje to, da ima naš klub po 15 letnem obstoju in pri stanju 353 rednih članov le 8 častnih članov, ker so bili počaščeni s tem le tisti, ki so imeli izredne zasluge.
Ob priliki 50 letnice gda. Benka se pridržuje širokemu krogu njegovih častilcev tudi naš klub ter mu želimo, da ga ohrani Vsemogoči do skrajne dobe človeškega življenja čilega in zdravega.	L
Kot lovec
Ko se poletje nagiba proti jeseni, oživi prekmurska ravnina, tako bogata divjačine, da prihajajo celo iz od daljenih krajev člani zelene bratovščine uživat pravo lovsko veselje v ta prelepi del naše domovine. Po polju se dvigajo družine jerebic, v šumah se oglašajo fazani, streli odmevajo zdaj tu, zdaj tam. Pozneje v jeseni, ko so pridelki pospravljeni in zemlja utrujena počiva preko zime, se začne jo pogoni in krožni lovi na zajce, lovski rog doni preko poljan, odmeva po goričkih gozdovih.
Da to naravno bogastvo ne propada, ampak se leto za letom množi, je v veliki meri zasluga ga. Josipa Benka.
Kot pravi gospodarstvenik je vedel, da lov ni samo šport, ampak važna gospodarska panoga, ki ima veliko vlogo v narodnem gospodarstvu cele države. Kot organizator je bil po prevratu, ko lovske razmere še niso bile urejene, ustanovitelj prvega lovskega društva v Murski Soboti. Kot pravi lovec in ljubitelj narave, ki po trudapolnem vsestranskem delu išče na lovu oddih v uživanju naravnih lepot, je zbiral okoli sebe druge lovce, v katerih je vzbujal s svojim vzgledom ljubezen do narave in pravi smisel za lov, katerega naloga je v prvi vrsti čuvanje in gojenje, ne pa uničevanje divjačine. Tako se je širil po
Prekmurju krog pravih lovcev, saj so videli v njegovih vzornih loviščih uspehe njegove lovske pravičnosti. Njegove lovske vrline in zasluge za po-vzdigo lovstva so priznali prekmurski lovci s tem, da so ga ob ustanovitvi novega Prekmurskega lovskega druš tva izvolili za predsednika in mu letos ponovno poverili vodstvo te organizacije še za nadalje.
Kdor je bil kot gost na kakem lovu, ki j h prireja g Benko v vsakem svojem lovišču samo po enkrat na leto, ne bo nikdar pozabil lepih ur, ki jih je tu preživel. Izredno gostoljubno in prijazno sprejema lovski gospodar svoje lovske goste in jih pelje v lovišče, kjer uživa skupno z njimi lep dan v prosti naravi. Dovolj lovske zabave za vse na lovu samem je pripravil že prej, ko je divjačino vse leto čuval in gojil, on sam pa s svojo prirojeno šaljivostjo in kot dober lovski tovariš vsakemu brez izje me skrbi za primerno razpoloženje, da se počutijo gostje čim boljše. Vsak lov je od začetka do konca odlično organiziran, da gre vse, kakor na vrvici. Že pred lovom in med lovom je poskrbljeno tudi za telesni blagor lovcev, da ne opešajo, najbolj pa zvečer v njegovi gostoljubni hiši pri .zadnjem pogonu".
Ob njegovi petdesetletnici želimo lovci gu Benko Josipu, da bi užival lovsko veselje in nam bil za vzgled pravega lovca in najboljšega lovskega tovariša še mnogo let in mu kličemo krepak .Lovski zdravo"!	J.
Mecen
Današnja doba je presiromašna na mecenih, podpornikov umetnosti. Živ-ljenska borba, ki postaja od dneva v dan hujša, ne zahteva od človeka le največjo žrtev svojega lastnega jaza, temveč tudi vse materijelne dobrine, ki služijo za stopnišče k nadaljnemu razmahu. Zato je današnja doba za umetnost mačehovska in jo potiska v kot životarenja. Redki so oni, ki se kljub temu povspnejo iz vrveža mate-rijalizma, da dajo svoj dar živi umetnosti, ki je izraz najpiemenitejšega bogatih in od Boga obdarjenih človeških duš. Zavest mecenstva je odlika ljudi, ki zrejo svoje poslanstvo v najvišjem smislu besede. Pri tem moramo omeniti g. industrijalca Benka, ki je še le pred dnevi dal dokaz svojega globokega razumevanja do porajajoče samonikle prekmurske likovne umetnosti. Odkupil je več slik in kipov naših mladih prekmurskih talentov gg. Jakoba, Sagadina in kiparja Kuharja.
Pa tudi že prej so našli naši slovenski slikarji pri g. Beoku največje razumevanje za njih dela.
Podpornik
.Odpri srce, odpri roke, otiraj braiovske solze ..." to je vodilna misel, ki je spremljala g. Benka skozi življenje. Siromašni prekmurski dijaki vedo mnogo o tem, vedo pa tudi siromaki, ki so se zatekli do njegove mize, vedo to društva in korporacije, ki jih je vedno podpiral.
Ob njegovi petdesetletnici se mu z globoko hvaležnostjo klanjajo.
Dr. Mehmed Spaho +
V Beogradu je prtjšnji četrtek podlegel srčni kapi v starosti 56 let prometni minister in podpredsednik JRZ dr. Mehmed Spaho, ugleden voditelj bosanskih muslimanov, večkratni minister in neustrašen borec za veliko in srečno Jugoslavijo. Velikega pokojnika so v Sarajevu slovesno položili k poslednjemu počitku.
V nedeljo vsi v M. Soboto!
Doslej največja tombola S. K. Mure v M. Soboti. 1500 krasnih dobitkov ! 15 biciklov svetovnih znamk! 40 prvovrstnih ženskih in moških ur iz švicarskih in nemških tovarn ! Vrednost dobitkov Din 30.000 —. Tombolska karta samo Din 3#—.
Razni servisi, porcelan, obleke, gospodarske in gospodinjske potrebščine itd. itd.
Oglejte si bogato in lepo razstavo dobitkov na dan tombole na športnem igrišču.
Tombola se začne popoldne ob 3. uri na športnem igrišču v Murski Soboti!
Namen tombole je, da bi čim več ljudi dobilo krasne dobitke!
Ne pozabite 9. julija 1939.
Pridite vsi!
Začetek šolskega leta na
banovinski kmetijski soli
v Rakičanu pri Murski Soboti
Na banov, kmetijski šoli v Rakičanu se začne novo šolsko leto dne 1. oktobra 1939. Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Šolsko posestvo obsega 97 ha obdelovalne zemlje in 24 5 ha gozda. Na tej površini se goje vse kmetijske panoge v takem obsegu, da tvori zavo-dova kmetija zaokroženo gospodarsko enoto zase, ki zadostuje v dovoljni meri za teoretični in praktični pouk iz vseh kmetijskih panog, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva. Ob tej razvrstitvi panog si prisvojijo učenci s teoretično naobrazbo tudi praktično znanje, da ga lahko po dovr-šitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim UBpehom dovršena ljudska š la. Mesečna vzdrževal-nina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 Din do največ 300 Din.
Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 20. avgusta 1939 in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpuit-nico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposrednv iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete podpore, 7. davčno ali občinsko potrdilo
HALO! PAZITE IN ČITAJTE!
nnrrrn OD NAJCENEJŠIH DO nULDuH NAJBOLJŠIHjVSEH ZHBMH GARANCIJA
TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE najnižje.
I [Ti
So
u
w
>o Ztn
MOTORNU KOLESU 8S8T'
ZNAMKE: T R I U M P H, D K W., P U C H, Z U N D A P P, VICTORIA
OD 2.000.- DIN
NAPREJ NA 12 MESEČNO 0DPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLO ALI MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE
ŠIVALNI STROJI
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550.- DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100.- DIN.
m
FRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
ŠTIVAN
NEKOLIKO KOMADOV
ČEVLJARSKIH STROJEV
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.- DIN
NAPREJ.
MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o viiini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki ref ektirajo na znižanje vzdrževalnine.
Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pri stojnih sreskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Prekmurski teden
Padi primanjkovanja prostora bo mo v prihodnji številki našega lista objavili obširno poročilo o zadnjih dneh sijajno uspelega Prekmurskega tedna, kakor tudi celoten pregled pri reditve, ki je ponesla ime naše pokrajine in njenega organizatorja g. župana Hartnerja, širom naše domovine.
"domače vesti |
—	Začasna sprememb« v uredništvu. Odgovorni urednik našega lista odvetniški pripravnik g. Nemec Janez je odšel na dvomesečne orožne vaje v Varaždin. Vrnil se bo 1. septembra. V tem času je prevzel odgo vorno uredništvo lastnik lista g Hahn Izidor, trgovec v Murski Soboti.
—	Po tomboli S. K. Mure, dne 9. Julija 1939 bo na vrtu gostilne T ur k KONCERT S PLESOM.
—	Zahvala. Sokolski četi Puconci in Moščanci se najlepše zahvaljujeta bratu veleindustrijalcu Benku za vso razumevajočo naklonjenost, s katero jim je olajšal oskrbo »Prekmurske krčme" na sokolski prireditvi 18 ju-nija 1939.__
šport
Plavalna sekcija SK Mure
priredi v času od 1. julija do 30. avgusta 1.1. plavalni tečaj v soboškem športnem bazenu Mestnegu kopališča. Treningi se bodo vršili vsaki dan od 9—11 ure dopoldan in zvečer od 5 ure naprej.
Tečajniki se bodo vadili v plavanju crswl a, hrbtnega crawl a, metuljčka, v skokih in v waterpolu.
Tečajniki se morajo obvezati, da se bodo brezpogojno pokoravali voditeljem.
Vsak tečajnik mora prinesti s seboj brisalko ter ruto oziroma kapco.
Tečajniki in tečajnice se sprejemajo od 10. leta naprej. Vp:'s se vrši pri blagajni v kopališču.
Glede morebitnih popustov pri vstopnini bomo pravočasno obvestili vse plavače.
MESARIČ 1. r. načelnik plavalne sekcije.
Badio aparati
		KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD			
Neme	C	3ane	Z	M	. Sobota
		Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA			
original DKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
BKB3SK1 H1H0 MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 6. VII. ob 2030 uri v petek, dne 7. Vil. ob 20 30 uri v soboto, dne 8. VII. ob 20 30 uri
KOMEDIJA
..HohStaplerji na rivijeri"
FRANK MORGAN	JOHN BEAL
FLORENCE RICE
V nedeljo dne 9. VII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„H0HSTAFLER3I Na RI9I3ERI"
Znižane cene: 2-—, 3-—, 5 — din
Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" Nj. Kr. Vis. knez namestnik Pavle v Rimu.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 9. VII. ob 15 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 10. VII. ob 20 30 uri v torek, dne 11. VII. ob 20 30 uri
..FLORENTINA"
Dodatek: Najnovejši „Alla'Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
XVII redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939.
Prodaja soli. Imeli smo slučaje, ko je začela finančna kontrola preganjati naše člane radi zaračunavanja vreč pri prodaji soli. Na podlagi naših intervencij pri zbornici in na drugih merodajnih mestih je 6edaj tako preganjanje ustavljeno. Na trgovskem kongresu v Ljubljani in ob številnih prilikah na sejah pri zvezi je naša organizacija zahtevala, da se odpravi monopol pri prodaji soli, enako se je tudi zahtevalo, da se odpravijo vele-zakupniki, ki imajo v tem poslu kaj čudno prakso.
Izterjevanje članarin. Ogromnega dela je imelo združenje s prisilnim izterjevanjem članarin. Združenje se je moralo poslužiti tega neljubega sredstva, ker se številni člani niso odzvali. Na ta način je imelo združenje veliko zaostankov na članarinah in ker je združenje pričelo z gradbeno akcijo za »Trgovski dom", je moralo skrbeti, da pride čimprej do denarnih sredstev.
Prekmurski teden. V zvezi z začrtano slovesnostjo otvoritve »Trgovskega doma" se je dala tudi pobuda, da se vrši pri tej priliki velika gospodarska in kulturna razstava, ka-koršno Prekmurje še ni imelo. Naša organizacija proži tej prireditvi največjo pomoč in je tudi naša pisarna tej prireditvi na razpolago.
Naša organizacija je bila zastopana na vseh sejah in zborovanjih naše zveze, kjer smo zahteve, ki so bile predložene naši organizaciji ponovno podprli in vstrajalf, da se jih na merodajnih mestih uvažuje. Zvezna organizacija je z izrednim občnim zborom od 5 oktobra 1938 spremenila svoja pravila, ki sedaj urejujejo praktičnejše poslovanje v organizaciji.
Glede »Trgovskega lista" je naša organizacija pri zbiranju naročnikov storila vse, kar se je storiti dalo in kljub temu, da se nahajajo naši člani v težkem gmotnem položaju, se nam je vendar posrečilo pridobiti nekaj naročnikov in beležimo danes 110 naročnikov. Vsak nanovo pristopivši član postanu hkratu tudi naročnik »Trgovskega lista". Nadalje je uprava
in uredništvo »Trgovskega lista" skle nilo in to na naš predlog, da ob priliki otvoritve »Trgovskega doma" tiska posebno izdajo lista, ki bo posvečena samo Prekmurju. Naša dolžnost bo, da pri redakciji te posebne izdaje pomagamo, kolikor je v naši moči, posebno pa, da skrbimo za čim izdatnejšo zbirko inseratov. Zato apeliram na vse vas, dragi tovariši, da objavite v tej posebni izdaji učinkovite inserate in oglase.
Dne 3. oktobra 1938 na seji ple-numa našega združenja je bil naš tajnik g. Veble Aleksander definitivno sprejet v našo službo in predlagam, da občni zbor to potrdi in odobri. Sprejeto.
Sadna sekcija je imela dve seji in en sestanek. Na teh sejah so se vršile priprave za sadni ekspert in priprave, da bi tudi sosedna združe nja odpravila nakupovalce v sadni stroki. Odprava nakupovalcev na področjih sosednih združenj do danes še ni urejena. Lansko leto se je z našega sreza izvozilo 64 vagonov jabolk in to po večini v Nemčijo.
Sekcija trgovcev s perutnino in jajci se je lansko leto dvakrat sestala k rednemu zasedanju. Na teh sejah so bila obravnavana v glavnem vprašanja glede nameščanja nakupovalcev.
S tem zaključujem svoje predsed ■ niško poročilo in prosim navzoče, če ima kdo k mojemu poročilo kake pripombe, da se javi k besedi. Ker se nihče ni oglasil, smatram, da ste moje poročilo odobrili.
Predno preidem r.a ostala poročila funkcijonarjev, naznanjam, da se je oglasil k besedi narodni poslanec g. Bajlec.
Narodni poslanec g. Bajlec se je v svojem govoru predvsem zahvalil za pozdrave, enako je čestital skup ščini k lepi udeležbi. Nato je v daljšem govoru navzočim pojasnil trenotni politični položaj v notranjosti naše države in tudi nekaj skic o zunanji politiki. Pri tem je posebno naglaial, da je položaj naše države v medna rodnem svetu močan in da pri nas ni pričakovati presenečenj. Nato je podal nekak pregled o vlogi trgovine v sta rem in srednjem veku in o vlogi trgovine v sedanji moderni dobi. Povsod in vselej je bila trgovina, ozir. so bili trgovci nosilci kulture, zato je važno, da se trgovec svojega poklica oklene z zavestjo, da je odličen faktor v splošnem narodnem gospodarstvu. Zato mora skrbeti, da bo trgovec izobražen in danes smo že tako daleč, da nudimo trgovskemu naraščaju dovolj prilike za praktično izve ž banost. Pohvalno se je izrazil o pri-
zadevanjih našega združenja, ki je za izobrazbo trgovskega naraščaja storilo več, kakor preveč. Gradnja »Trgovskega doma" zasluži vso pozornost ostalega gospodarskega sveta in upa, da bo naša organizacija v podobnih akcijah našla posnemalce. Govor g. narodnega poslanca je bil deležen odobravanja.
Predsednik g. Čeh se je g. poslancu zahvalil za govor in javil, da se je k besedi oglasil zastopnik zbornice g. Jože Hrastelj.
^iČINOS
P i T T R I C H
IMIIIM llllllll III llllltllllllllll........II.....II111111 llllll Mlllllll III llllll 11
je za časa letne sezone, do 1. septembra prenehal z rednimi
predstavami. ............................i........i.......i...................................
Kupujem po najnižji ceni
Ržene rožičke
(stari kruh • krUšni oča)
lepo nabrane, suhe čiste,
nadalje\se vrste semenja	2
ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA Lendavska cesta 2.	Telefon štev. 2.
STANOVANJE
obstoječe iz 5 sob in pritiklin
se odda v najem z dnem
1 septembra 1939. PREKMURSKA BANKA, Murska Sobota. ___2
ESSESSEzaszsszaESsssa
MOTORNA HDLESfl
SVETOVNE ZNAMKE
TR1UMPH, UIGTORlfl, DURROPP
od 98- 125-200-250-350 ccma
NISKE CENE!
Hali mesečni obroki I
Dobi se pri znatii trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
Urednik: Hahn Izidor v M. Soboti.