V Trstu, sabota 8. marcija 1879.
Tečaj IV.
.Edinost" ithaja vsako drugo in četrto subota vsakega meseca in velja za Trst vse leto g!. 2 kr.— lunnj Trstu po pošti vse leto ,2 „40
f f , polu leta , i . 20 • , • .
Za oznanila, kakor tudi za .poslanico- se plačuje zanavgdne tristopne vr«te:
8 kr. o« se tiska 1 krat 7 .... 3 krat
6 a . . » 3 krat
Za veče črke po prostoru.
Posameme številke te dobivaj« po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri
pošti, pod obokom tik Kalistrov« hiše, na Delvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opcinah v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, t Bar-koli pri Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tu?, v Skednjl pri Fr. Sancin M. Mandulom zr. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma naj pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte nuovo N.° 1—1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,V edinosti je Tnui,<*.
Volilci III. in IV. okraja!
Jutri popoludne po božji službi bode ^dvorani rojanske čitalnice .volilni shod za III. in IV. okraj ; vdeležite se v mnogo-brojhem številu shoda, da se postavi kandidat za prihodnje volitve. Barkovljani iz Grete in Rojanci, Verdelci, Kolonci in Škorkljani, pridite v obilici k shodu, pokažite, da znate svojega naroda interese varovati, da ste zreli v politiki, da si zberete domačina in ne kakega ptujca, ki ne umeje našega jezika in ne pozna naših potreb. Ze-dinjeni in složni ne poslušajte sladkih obljub nasprotnikov, izberite si moža, ki bo čast delal vašemu okraju.
Kako morajo biti volitve.
Pred sovražnikom stoji bogataš i siromak, prsa so izpostavljena svinčenemu de-žiju. Ko novinca v vojake vzamejo, ni v glavnih listinah rubrike: siromak, ali bogataš, tam velja le telesna krepost za brani bo dežele. To je prav, naj bo svak vojak, kteri je zato, odpravila se je po novej vojaškej postavi grda napaka, da je le sirn ubozih roditeljev moral vojak biti, mej tem ko je premožneji podložil novce, da je posadil sina na kako malo posestvo, ali pa so novci pripomogli, da so ga zdravniki za nezmožnega spoznali in osvobodili vojaščine za vselej.
Ko je dežela v nevarnosti, takrat se ne praša, kedo bode vojak, vsak mora biti, ki je rabljiv, le redke so izjeme in le take katere zapoveduje človeštvo.
Pri volitvah je to vse drugače, tam velja denar, kedor ima premoženje, ta je volilec, ali ubogi delalec, kteri živi sebe in gospodarja, na kterega ramah leži vsa državna obrtnija, on nema volilne pravice, on ne sme svojega glasu dati možu, do kterega ima zaupanje, da na tribuni povzdigne glas, zoper strankarstvo in lakhomišljeno gospodarstvo z ljudskim premoženjem krvavimi žuli davkoplačevalcev. Volitve so šola, pri katerih se vidi, kako si gospodarstva željna stranka prizadeva pridobiti sedeže v zborih da potem pritiska na nasprotno stran z vso močjo in tepta najsvetejše pravice narodov.
Opozoriti nam je treba, do se je po ▼sej državi začela širiti misel o splosnej vo-
lilne) pravici, da bi naši državni poslanci to v svojih klubih v poštev vzeli in pri zasedanji v državnem zboru to misel sprožili. Zakaj raste od leta do leta državni dolg tako, da kmalu ne bode mogoče obresti plačevati?
To izvira najbolj iz volitev, tu je začetek vsega zla, tu je rak, ki vjeda leto za letom v državno meso. Se so v spominu beriške volitve v kranjsko trgovinsko zbornico, ko so tekali beriči po deželi, na povelje svojih predstojnikov, nepošteno silili, da je nevedni kmet podpisaval prazni volilni listek, kterega so napolnili potem 14v črnem kabinetu,, osobe, ki imajo za izgled pred suboj podobo se zavezanimi očmi, mečem i tehtnico v roki.
Splošna volilna pravica odpravila bi mnogo nepostavnosti, ki se gode pri sesta-vljenji volilnih listin, kajti, ako prašate na Kranjskem glavarja Derbiča v Kranji, to se ve da Vam poreče, da je vse postavno vre-dil, ali prikladi k davkom so se nekterim za davek vštevali, drugim zopet niso veljali in so tako sveto svojo volilno pravico zgubili vsled zlorabe službene oblasti proti nižjemu ljuditvu. Splošna volilna pravica ne bi potrebovala preiskave davkovskih knijg, ne drugih sitnosti, ampak le krstne bukve in občinskega urada potrdilo o dobrem ve« denji.
Naš narod je zdrav, čil narod, treba mu je svobode, da se razvije, zatoraj je čas, da začnemo splošno na to delati in po-dučevati ljudstvo, s čem bi na bolje prišli, namneč, ako si vsak zbere zaupnega zastopnika, ki bo nevstrašljivo stal na braniku narodnih pravic in možato se potezal po željah svojih volilcev za njihovo blagost za njih pravice. Morda se bode nain očitalo, da škilimo v socijalizem, ue daleč smo od pogubonosnih načel socijalistov, strašiti se ne smemo borbe za napredek in svobodo, ne omagati pri delu za občne pravice, biti moramo vstrajni, srčni in do trpkega zatajevanja potrpežljivi, ako hočemo žeti sad, kteri smo s potom v obrazu in krvavimi žulji sejali.
Kaj poreče pohabljeni betežni vojak na svojem domu, videč, kako je ob času volitev, kako zalezuje gospoda iz kanclji bornega kmetovalca, kako mu je prijazen gospod, skoro bi se tikala, da ga nij neki dan ko neumnega „pavra* v svoji kancliji uštel;
danes obeČA znižanje davkov, in bog vedi kaj vse le da bi dal glas njogovemu šefu, kteri je zopet pritrdit svojemu pisaču, da dobi večjo plačo. Strmelo gleda ubogi do služeni vojak, hudi boj mu hoče razgnati prsa, ki so bila zid sovražniku domovine in cesarja.	"
Jaz bi moral voliti,, kliče ognjen, jaz sem smrti v obraz gledal, pa si še toliko nisem zaslužil, da bi smel glas dati človeku kteremu zaupam. Moja rama je krvavela za domovino, moja roka je sukala ostri meč in sekala vrste sovražnikov, pa danes ni vredna, da vrže svoj glas v pušico za ljudskega zastopnika.
Francoska je najizgledniša dežela, tam je grof in delalec pri volilnej pušici, delal-čev denar toliko plača, kolikor grofov, in grofov glas vaga enoliko, ko delalčev.
Živimo v devetnajstem stoletji, prošli so časi, ko je ubogi kmet zidal grajsčakom i plemenittišem na strmih gorah in nevarnih pečinah trdnjave, da so potem lažje tlačili svoje podložne.
Devetnajsti vek je vek svobode, edi-njenja narodov, otresanja jarma in spon. Ljudstvo si zbira svoje zastopnike, da s tribune povdignejo glas ; ali še ni vse popolnoma, manjka splošnega glasovanja in le takrat bode izvoljenci pravi ljudski zastopniki, ko bodo metal delalec, hlapec, rokodelec in grof, kakor v vojaštvu zdaj, v volilno pušico brez razločka stanu svoj glas. Da pa to došežemo treba je pripravljati pot, podučevati nevedne, da bo imelo vspeh
splošno glasovanje.
---------
Volilci I. okraja.
Zopet boste klicani, da izvolite svojega zastopnika v mestni in deželni zbor. Možje, ako hočete še dalje veljavo imeti, ne poslušajte onega, kteri se vam uže zdaj vsiljuje, pošilja listke okoli, obeča hribe in doline, ali prazno je vse kar obeča. Ta vsi-Ijenec, ki je doslej sedel za vaš okraj v mestnem zboru, ni našega naroda, nema srca za vas, on ni nikdar glasoval z okoliškimi poslanci, ampak z nasprotno stranko, ktera hoče naš narod zatreti in naš pola-sčiti. G. Strudthoff je Je z laško stranko vlekel, z ono stranko, zaradi ktere je svitli
cesar razpustil mestni in deželui zbor iz ktc-rega večine jc plapolal lahonski duh, ki le ▼ Italijo uleče. On jc mnogo škodoval s svojim postopanjem v mestnem zboru, on ni nikdar podpiral drugih okoliških poslancev, ki so možato branili interese okolice. Proč s takim nasprotnim poslancem, ne volite več ptujca, volite svojega moža, ki ima zaupanje moj vami in jc našega naroda, o kterem ste zagotovljeni, da ne potegne kakor Strudthoff k naspratni stranki in ne bo delal zoper naš narod. Kedo ne pozna obče spoštovanega gospoda Antona Križanca iz Zavelj, posetnika in izvedenega človeka, ktcrl se ni ponujal za poslanca kakor Strudthoff, njega volite in njemu dajte svoj glas, on je pravi vaš poslanec, on bo delal za vas. Tisti človek, ki se sam sili v nepotrebne nepoklicane stvari, tisti ni vaš prijatelj, ampak vaš tihotapni nasprotnik, le za svojo korist bo delal. Ako vam Strudt-hoil' se pošlje v nemarni pokvarjeni slovenščini listke, vrnite jih mu rekoč : zda) ti je naš jezik dober, ko nas potrebuješ, ali kadar se je v z boru treba za našo narodnost potezati, takrat si proti nam, proti našim najsvetejšim pravicam, svetinjam, ktere ko lastno oko branimo iu varujemo.
Anton Križanec je znan in spoštovan, on je naš kandidat, njega bodemo vsi volili, njemu dali glas, g. Strudthoff naj gre mej Lahe, zanje je on, ker je za nje delal, ž njimi glasoval v njih duhu. Mi pa ostanemo zvesti Avstrijci in krepki Slovenci ter ne bomo volili tacih, ki nas bi radi po*
tujčili in pod tujo vlado spravili.
---
Ustna izročila o mestu Trsta.
Načrtal J. dr. Loser, prevel A. V.
(Dalje).
III. Izročila o sredoveskej zgodovini
1. Hop beneških nevest ali „Maviju. Vsled posebnih običejev so se zbirale v Be-nedkali že od prvih stoletij ustanovitve tega mesta 31. januarja vsakega leta one devoj-ke, ki so želele se omožiti, v kako cerkev, pričakovaje onde ucvestoželjnih mladeničev. Pripoveduje se, da je v X. stoletji v Be-nedke skrivaj šel trop Tržačanov, ki je vz-nenadil in polovil one devojke, da bi jih seboj v Trst odpeljal. Toda, ko so to zvedeli benečanski krepki in vojeviti mladeniči, vkrcali so se hitro iu preganjali roparje. Dohiteli so jih pri Caorli, napadli in razbili, in tako rešili in odvedli vse devojke, katerim se nij drnzega zgodilo, le to, da so se bile močno prestrašile.
Vspomiu te dogodbo so obhajali potem do konca XIV. stoletja 2. 1'ebr. vsakega leta naroden (ljudsk) praznik tako i-menovan „praznik Marij". — Ta dan so v lepo okrašenej ladiji (gondola) okoli vozili 12 ženskih kipov, ki so pomenjali one u-kradene devojke ; doge (načelnik Jjudovla-de) in senat so sc vdeležili zahvalnice v cerkvi „sv. Marije Kormose". — Ako nekateri kronisti trde, da so ti roparji bili
Istrani, nij tu nobenega nasprotja, ker Trst je bil v starih časih istriško mesto, kamor po fizičnem zemljepi^ji še dandanes spada.
Dozdeva se, da bi bil morda po tej tradiciji navedeni dogodek pravi vzrok globokemu sovražtvu, ki je bilo med starimi Benčani in Tržačani ; toda pravi uzrok sovraživa je bil vendar le ta, ker so Benečani vedno želeli in hoteli tržaško trgovino pokopati.
2.	Tria žari i, varovalci kralja Berenga« rija. Tržaško mesto, katero je za časa propadanja karolinškega vladarstva skoraj neodvisno bilo, imelo je mogočnega soseda v osobi frijulskega vojvode Bernngarija, zeta Ljudevita pobožnega. Berengarij je bil leta 888 proglašen za italijanskega kralja. Zavidal pa mu je krono neki Gvido iz Spo-leta; zato je Berengarij potreboval vnetih privržencev, katere si je pa moral s koncesijami pridobiti. Po starodavnih izročilih bi bil on Tržačanom baje podelil velike privilegije. — K a ko sne ? — to se nej povedalo. — Ce je to izročilo resnično, potem je vrjetno tudi drugo, namreč da mu je nače mesto dalo 300 oboroženih mož proti Ovidu. Ti so baje bili telesna straža Be-rengariju v nesrečnej bitki pri Trebiji 1. 889, in da ga niso vjeli sovražniki, branili so ga z lastnim svojim životom in oteli Teržačanje iz nevarnosti.
3.	Rihard levovo Srce. Kako je anglež-kega kralja lMiarda, levovo Srce imenova-nega, po tretji križarski vojni na Jadranskem morji nevihta doletela, kako se jc pri Ogleji redil, kako je skvivaj do Dunaja dospel, tam spoznan bil, od Leopelda V. avstrijskega zaprt in potem od njega izročen cesarju Henriku VI. sve to je zgodovinsko ragotovljeno in nema s Trstom nič opraviti. Toda, ne daleč od nekdaj imenovane jezuvitarske cerhve jc rimski obok (arco), katori navadno „liihardov obok" imenujejo (arco di lliccardo) in prej še so mu tudi „Uihardova ječarekli. To zadnje ime so mu dali zato, ker je v sredi tega atičnega oboka prazen prostov. Če tudi pa je ta prazen prostor preozek in prenizek, da bi mogel bil kedaj za ječo rabiti, vendar se je samo zarad imena: llihard zapeljalo ljudska domišljeja, da je v Tržaško zgodovino o-pletla tudi slavnega junaka Rihardii lev ovo Srce, in da si je ljudstvo v malem praznem prostoru sredi oboka domišljevalo ječo angleškega kralja.
Pa kako je ta obok dobil ime „Ri-hardova ječa*? V srednjem veku se je v laškem jeziku reklo „ricariott deželnemu sodniku. Ta „ricario* je poleg svojega u-radnega sedeža imel dotično ječo, katera je baje bila prav tam blizu tega oboka. Ko je po tržaškej autonomiji nehal posel deželnega sodnika in ž njim tudi omenjena ječa, tedaj je ime bivšega urada najbrže postalo „krajno ime" in uaed ljudstvom se je izrek „ricario" popačil v „ricardo". Toliko je bilo dovolj, da se je obok poleg urica-rievo* ječe postavil v zvezo z dogodbami angležkega kralja (Kiccardo) in da se je rodila basen o ujegovein zapovu v Trstu.
4. Tržačani, spremljevalci Leopolda III. avstrijskega vojvode, v bitki pri Sempa-chu. Znano je, da se je mesto Trst I. 1382 odpovedalo večjej neodvisnosti in se prostovoljno podvrglo avstrijskemu vojvodi Leopoldu III. To dejanje imenuje „Rossetti": srečen dogodek, kateri je Trst postavil iz negotove in nesrečne neodvisnosti pod naj-, sladkejšo iu naj pravičnejšo vlado". „La fortunata peripezia, che porto Trieste dal-T incerta ed infelicc indipendenza sotto il piu dolce c piu giusto dei governi*.
Stari Tržačani so bili vedne jako vojeviti ; nij čuda toraj, da so novemu svoje-mo gospodu prostovoljno ponudili vojno službo, in zatoraj je jako verjetna, po Kan-dlerju sprejeta, tradicija, da so se v nesrečni bitki pri Sempahu v Švici tudi Tržačani za svojega novega gospodarja bojevali in tako z svojo krvijo zapečatili novo pod-ložniško pogodbo,
«5. Židje v Trebčah. Malo razširjena, pa vendar od Kandlerja registrirana tradicija pravi, da so bili judje nekdaj iz Trsta prognani in da so bili prisiljeni naseliti se v Trebčah.
Tukaj mora biti pomota. Tržaška občina nij nikoli sovražila in preganjala Židov, ki pa še v minolih stoletjih niso bili odvisni od srenje, ampak naravnost od cesarja. In ako tudi bi jih bili hoteli prognati, nemogoče je bilo jih postaviti v tako majhno vasico, kjer na noben način bi ne bili mogli živeti.
Ce ima to izročilo kaj podloge, ute-gnolo bi se nanašati na 1. 1468 in na revolucijo, ki je tisto leto v Trstu razsajala. Mogoče je, da so nekteri židje, ko niso mogli več utrpevati mestnega hrupa in bra-tomorstva, zbežali iz mesta in za malo dni se ustavili v Trebčah, pričakovajoč izida in miru, da se potem zopet v mesto povrnejo.
IV. Izročila s krščanskej veri.
I. Od sv. Mohorja. Zgodovinsko potrjena resnica je, da se je krščanska vera v Trst opeljala leta 51. po Kristu, in to po prvem Oglejskem škofu sv. Mohoriu. Občno menjenje je pa, da on nij osobno tukaj Kristovih nnukov ozuanjeval, ampak da 89 za to rabil važne svoje namestnike in za Trst osobito duhovnika Ilijaeinta. — Vendar se je v našem bližnjem Iiojani ohranila tradicija, da je tam sv. Mohor osobno prevzel in vodil versko spreobračanje ljadstva. Enake tradicije hranijo za svoje kraje cerkve v Pulji in Pičnu. kjer je baje sv. Mohor tudi osobno krščanstvo oznanjeval. — Pripoveduje sc v Rojani dalje, da sv. oznanje-valec Kristove vere, Mohor, moral se je pred svojimi preganjalci skrivati v takrat prav gostih šumah pri Piščancih.
To izročilo se more najprimerniše tako razlagati, da v časih preganjanja Kristijanov je tukaj kakov duhovnik ali dijakon Kristovo vero oznanjeval in da so tega duhovnika ščasoma ljudje po pomoti imeli za oglejskega škofa sv. Mohorja. Lepa rojan-ska cerkev je tedaj po vsej pravici posvečena sv. Mohorju in njegovemu dijakonu
št. Fortunato, katera svetnika vse isterske cerkve česte in pripoznavajo za svoja prva evangcljsks oznanjeval ca.
2. O tržacanih sv. Mučenikih. Stanovitno se trd), da je 1. 51 po Kristn sv. Mohor, prvi škof nekdaj velikanskega O-gleja, postavil v Trstu duhovnika po imenu Hijacinta in da je ta ustanovil krščansko cerkev (družbo), katera je od začetka imela le ljudi nizkega stanu; počasi bo se jej pa pridružile tudi čislane in odlične o-sobe. Ta krščnska družba ali zveza se je morala od zažetka skrivati sovražnim paga-nom in marsi3atera žrtva je padla pod njih neusmiljenim preganjanjem.
čudovanja vredna je bila neomahljiva vera, junaška stanovitnost in vzvišena gorečnost prvih tržaških kristijanov. Od leta 120 do 290 po kr. je 14 tržačanov, med temi tri device, prejelo mučenički venec.
NatančniŠe podrobnosti najde č. čitatelj v popisu živenja naših mučenikov v lanskem almanahu.
Naj bo tukaj le splošno omenjeno, da vsi ti, ko so bili poklicani pred sodnije in nagovarjaui častiti malike, vsi so to odločno odbili, in enako odločno so se ponašali s tem, da so kristijani. Obsojeni v najgrozo-vitnejše moke, nosili so jih ne le s. ponižno potrpežljivostjo, temveč tudi z rajskim veseljem; in ko so v beriških rokah umirali, alavih in hvalili so Jezusa, da jih je za vredne izvolil, v takih skušnjah priti v nebeško veselje.
14 tržaških mučenikov: Leta 120 po kr. s. Primož in s. Marka, obglavljena.
„ 120 „ 9 88. Jazon in Celijan, ubita.
„ 142 „ „ s. Lazar, dijakon obglavljena.
„ 151 „ „ s. Apolinar, nižji dijakon obglavljena.
„ 236 „ „ s. Sergij in s. Bacco obglavljena.
„ 256 „ „ s. Eufemija iu s. Tekla obglavljena.
„ 273 „ „ s. Sacerb zadavljen.
„ 286 „ „ s. Justina in s. Zenone, obglavljena.
„ 290 „ „ sv. Just, utopljen.
Bitje in trpenje teh svetnikov je zgodovinsko, zato tudi ne prištevamo tega izročilom, ampak le tisto posameznosti in posebne razmere mučenja, katerih ne omenja cerkvene zgodovina.
CDalje prihodnjič).

Eritični politični pregled.
Viharji na političnem nebu so se začeli polegati. V delegacijah so sicer, usta-voverci nekoliko zaropotali ali brez pravega poguma in brez vspeha. Ustaverska ladija tone, to se vidi uže iz tega, da jo zapuščajo tisti, ki so jo krmarili; glavna ustavo-verska vodiji Giskra in Herbst sta stopila iz delegacije, ker Bta sprevidela, da je nju moč pri kraji.
Rusi zapuščajo Rumelijo in Bulgarsko. V Ternovi pa zborujejo bulgarski veljaki ter se posvetujejo o dezelnej ustavi katero jim je predložil knez Dondukov. Vsa zbornica je sicer o tem edina, da je treba združiti ves bulgarki narod, vendar je večina izrekla, da se za zdaj Še hoče ravnati po določbah berolinske pogodbe, da ne ostane nov prepir mej coropskimi državam*.
Grki so mej vojno roke križem držali, zato pa tudi nič nijso pridobili, turška vlada sc vedno umika njihovim zahtevam, naj sc razširijo meje grškega kraljestva. Zdaj stavijo svoje upanje na Francoze, pa se manda zopet prevare, ker brez boja ne bode Turčija darovala svojih dežel.
O kugi je bil tak krik, zdaj pa jc dokazano, da jc nikder več nij, kar je nc strahanskem nehala. Zadnjič sc je celo vest po vseh evropskih deželah raznesla, da sc jc kuga prikazala v Petroburgo. Po kaka kuga je bila to? Taka, kakoršne je po vseh velicih mostih dosti, nekdo je zbolel za si-filitiko!
Angleži imajo nesrečo v Aziji in A* friki. Avfgani jih uže od zadaj prejemajo, da je njihova vojska v velikej nevarnosti; čuje se, da iščejo miru zdaj, ko so patro-silo veliko milijonov novcev.
V Afriki pa so jih zajeli Zulu in bati se jim je popolne pogube, ako o pravem času ne dobć zdatne pomoči od doma. Te nesreče so jih menda nekoliko zmodrile, ker se angleška vlada prizadeva poprijazniti se z Rusijo.
Domače stvari.
Volilni shodi, ktere je sklicalo politično društvo minolo nedeljo dopoludne v Skednji, popoludne v Rocolju, so se precej dobro vršili, če tudi ni toliko volilcev prišlo, kolikor bi želeti bilo, vendar se jc jedro vdeležilo shodov. Posebno jc bil v Skednji za I. okraj jako izgleden shod.
G. Nabergoj je odprl razgovor z jc-dernatim govorom ter naglašal delovanje bivšega poslanca, koliko jc škodoval, namesti koristil, ker je vedno glasoval s pro-gresovci.
Volilci so se po važnem razgovoru zjedinili in proglasili za svojega kandidata premožnega posestnika, ki i ma obilo upliva in zaupanja pri ljudstvu sploh in je domačin, g. Antona Križanca v Zavijah.
Popoludne potem jc bil volilni shod za II. okraj v Rocolu; tam so po dolgem razgovarjanji volilci sklenoli, naj jim politično društvo „Edinost" postavi kandidata, za kterega bodo potem delali in ga volili. Izvolili so volilci mej saboj tudi v obeh okrajih svoj volilni odsek, ki bode agitacijo vodil in stal vedno v zvezi z društvenim odborom.
Nekteri narodnjaki po okolici so se začeli nekako polovičarsko kazati, pazite jih, ti so gotovo od kakega laha nadlego-vani ter se nečejo ni enemu ni drugemu zameriti; da ne postanejo nasprotniki naši
pri volitvi, naznanite jih nam, da bomo pred svetom odkrili, kedo so; kedor sc ne bode držal načel političnega društva „Edinosti", znali bomo, da je podkupljen, ali pa je odpadnik iz osobnosti, kar nikdar ne sme biti; tu gre za stvar a ne za osobo, narod je eden in ta tirja čist dar, brez ovinkov in tihotapstva. Volilci pazite dvomljivih osob, nc spustiti jih izpred oči, podučite jih, ako so nevedni, in opominjajte, ako so hudobni in nasprotniki, da izdajajo svojo kri, svoj narod.
Na koščku papirja razpošilja gosp. Strudthoft' volilcem I. okraja ta le od črke do črke posneti poziv:
„Volilci /. volit nega okraja!
Podpisani kterim so znane potrebe Vašega okraja Vam priporočajo koker kandidata za prihodno občinsko svetovavstvo osebo ktera pozna na tanko Vaše koristi in Vaše želje.
Vaša reč je tudi njegova reč, kjer Vam predlagani kandidat je rojen in stanuje v Vašem okrajo.
Sin premožne in dobrotne rodovine, ki daja delo tisučem rokodelcom on je nevd-visen in ao moral zarad tega v mostnem svetovavstvo razkladati in zagovarjati od-kritoserčno Vaše koristi in Vaše pravice.
Možak katerega Vam mi zovolj njegovega poštenja in njegove razumnosti koker nar bolj sposobnega kandidata predlagamo je Gospod
Dr. Jurij vit. Strudthoff.
Volite zedinjeno in zložno našega Vam priporočenega možaka in si bodete v svesti bili, da ste Vašem opravičenim željam zadostili.
Mnogo volilcev I. volit nega okraja
Dragi bralec, kdo bi se nc smijal tej slovenščini in praznim besedam, ničevemu obečanju, in grdej laži: vaša reč je tudi nje' gova reč „on jc neodvisen* pa je pisar pri nekem advokatu. Podpis »Mnogo volilcev * je jako sumljiv; če res volilci koga priporočajo, tedaj je navada, da svoja imena podpišejo, ker pošteno dela sc luči ne boji. Co je res kdo izmej volilcev v zvezi s tem pozivom, tedaj je podkupljen in sram ga je bilo podpisati svoje ime. Mi vendar mislimo, da jc ta poziv le nastavljeva limanica, da bi se volilci na njej lovili; saj vemo in dobro vedo tudi volilci I. okraja, kako sc jc godilo pri zadnjej volitvi. — Volilci prvega kraja ne bodo več volili izdujic.
Pastirski list tržaško-koperške škofije, kteri je izdal prevzvišeni gospod škof, dr. Jurij Dobrila, jako je zanimljiv. Glavni obseg mu je proti oskrnnjevanji praznikov in nedelj. V nobenem mestu vse države se zoper to toliko ne greši, kakor v Trstu. Vsako nedeljo, vsak največji praznik vozarijo les in sploh vsakovrstne stvari po mestu, kar jc res vse graje vredno. Polno umazanih težakov oblega žganjerije, tudi naši okoličani, poseb no mladina, zahaja razen žensk v delalniški obleki v cerkve; nc vemo, se jim ne ljubi preobleči ali nemajo
obleke. Ptujec se čudi tacim ljudem, ter potem po svetu pripoveduje, da je bil v Trstu na prazničen dan, pa je videl nižje ljudstvo in okoličane v podrgneni obleki. Navadno ti postopači po mestnih voglih zvečer v krčmah in kavanah teiko sašlu-žene novce proč mečejo, doma pa ves teden družine stradajo. Največ tepežev in ubojev se v Trstu le ob nedeljah pripeti in to vse zato, ker si vsak tak težak misli, da mora ?večer zapiti denar, kateri je zaslužil mej tednom. Na konci omenja pastirski list se pomanjkanja duhovnov; žalibog, da je istina, zopet je lepa prilika za okoličane, da svoje sinove šolajo, koliko talentov so zgubi, ker ne spoznajo, da narodna inteligenca more največ narodu koristiti. Pastirski list sklepa, da bi se moralo hvalevredno podjetje za odgojo duhovnikov podpirati.
Zvedeli smo, da se je začela proti železniškimi uradniki stroga preiskava zarad dopisovanja v novine, Naj bo enkrat za vselej povedano predstojnikom in onim, ki iščejo dlake v jajci, da niso le pri železnici ljudje, ki ume pisati v časnike, da bivajo krog železnice tudi drugi razumni ljudje, ki nam poročajo o važnih dogodkih, za kar jim nismo hvaležni le mi, temuč tudi vsi naročniki. Jako čudno je, do kratijo železniškim uradnikom državljanske pravice njihovi predstojniki s tem, da jim prepovedujejo priobčevati to, kar je resnica. Pra-šama, ali ima južna železnica pravico, grešiti na državne postave, potrjene od cesarja ? Ali je morda Kothšild uže do tega prišel, da mu treba nij več spolnovati državnih postav ?
Petarde so zopet začele pokati tu in tam; na vojake imajo lahončiči posebno piko, ko je bil vojaški ples, počila je pred dvo-rono v vrtu „Monte verde" minoli teden pa dvakrat pri vojašnici. Potegnola je policija uže mnogo sumljivih osob v tamnico, preiskala je tudi dotičnih starovanja ter marsikaj našla, kar dokaže zavratno igranje italiančičev. Kaj hočejo plahuni doseči s petardami ? morda hočejo od poditi vojake iz Trsta?
Naj bode rečeno zavratnej drhali da zadostuje okolica ali le par okoličanov z mokro cunjo, da zapode take zavratne junake čez morje v obljubljeno Italijo, kder se med in mleko cedi. Vojakov bi v tej borbi še treba ne bilo. V Avstriji moramo vsako leto na tisoče nenasičenih Furlanov preživeti, ki tudi na tisoče denarja v svojo deželo pošiljajo ; treba bode začeti drugače računiti.
Morje je bilo pustne dni izstopilo ter se po mestu nlilo, velik trg pri namestniji okolo velikega gledišča in daleč po korsi je bil podoben jezeru, da se je lahko s čolni po njem vozilo. Na morji je bila nevihta in jug je valovito morje še bolj v tržaškem zalivu kopičil. Malokdaj je tako velika plima, ko je letos bila. Po magazi-nih je napravila več tisoč škode, po kavanah in pivarnah v nižjih delih mesta je vse plavalo.
V novej luki je razbilo morje mnogo ladij, ki prevažajo kamenje in enako trarino. Cesto k sv. Jerneju v Barkovlje je raztrgalo, zidovje razrušilo silovito valovje, ki je treslo obale. Kdor vidi morje mirno, in bi videl razrušeno cesto, skoro bi ne veroval, da morejo valovi tako grozovito razsajati.
Loterija goljufija. Nekdo je minoli teden stavil v loterijo in sicer na tri številke 2 gl.j pisač ki mu je zapisal na listek res 2 gl., misli si, saj nič ne zadene, ter je zapisal v glavno listino le 50 kr. Ko so bile [številke vzdignene — pogleda igralec na listek in — rajsko veselje je obdajalo njegov ogoreli obraz ko vidi, da jo teruo zadel. Qrc t o raj po dobljene novce, v loterijski ured tu se je pregledala matica in našlo vpisanih 50 kr. Komisija je takoj šla preiskavat, dela v zapor pisača, ali u-bogi prevarjeni igralec se praska za ušesi, ker se mu je le terna za 50 novčičev iz-platila, ker baje le to velja, kar je v matici vpisano.
To je uže druga golufija, ki se je na ta način v Trstu v malih letih pripetila.
Igralci, pozor! vsak, kdar v loterijo stavi, ima pravico, prepričati se, je li v matici cnoliko vpisano, kolikor na listku, da se ne bode godila sleparija. Opozarjamo pa si. c. k. loterijski ured, da bi moralo ▼ vsakej kolekturi biti razvidno na zidu, kaj lahko igralec stori, da se prepriča, ali ni goljufan.
Ali ubogo ljudstvo nič ne ve, kake pravice ima, ko v loterijo stavi. Najboljše bi gotovo bilo, da država odpravi malo loterijo, ker je poguba nižjemu ljudstvu, kte-ro še za kruh nema, pa proda obleko ali kaj druzega, da nese v loterijo. V Trstu imamo o tem toliko izgledov, da bi lahko napisali roman.
Slovenski trgovci pozor! Namenili smo v vsakej št. pod tem naslovom prinesti kaj, ker smo sprevideli, da so naši opomini koristili. Trgovci slovenski, držite se pravih načel, to izmodri lahončiče in obre-zaue žide.
Slovenski trgovci, zdaj se še le vidi, homu ste polnili žepe, ko ste svojo blago s pomočjo lahonskih mešetarjev prodajali, kadar ste odšli, rekli so ti tiči: Došli so nam polnit „žepe"* Ali ni Bramota, da tak nehvaležnih grdi narod in se še roga Vam? Bodite doslednji, naj vam velja narodni po-ros, narodna čast, ne bodite zaničevanja vredni možje, kteri požirajo psovke lahon-ske sodrge, saj svoje blago lahko prodaste tudi če se nikdar ne menite s takimi zas-ramovalci Slovencev, s klobukom v roci vas bodo iskali, da jim le daste zaslužek. To smo omenili zato, da bo narod znal, s čem ima posel v Trstu, pri vsaki priliki hočemo povzdignoti glas zoper tihotapno lahonsko
sramotno postopanje.
------
Književnost.
„Narodni hrvatski odvijetnik ili sa-vjetni priručnik" se zove debela knjiga, kte-ro je spisal Ivan JuraŠič s Krka, tiskana je na llieci v Karleckijcvi tiskarni.
Imenovana knjiga obsega vsake vrste spise, ki jih človek v svojen živenji rabi, politične, trgovinske, verske občinske, grun-tne, društvene, nahaja vojaške in sploh vse take, ki so v državnem živenji potrebni; tu nahaja vsakdo, kako se po novih postavah vsaka reč mora vršiti, da je zakonita. Nad 311 obrazcev obsega knjiga z obširnimi popisi in citati dotične postave v Avstro-Madžarski monarhiji.
Južni Slovani smo s to knjigo storili velik korak naprej, kajti potrebovali smo jo, ko suha zemlja zdatnega dežja.
Pisatelju gre vsa čast, da se je lotil mučnega dela, ter ga izvršil uspešno.
„Narodni hrvatski odvijetnik" bi moral imeti vsak župan. Vsako društvo naj bi oskrbelo to knjigo, kajti družabniki bi je rabili lehko potem v raznih slučajih dobrega kažipota v vseh strokah.
Knjiga ima 645 strani, tisk je ličen, jezik gladek da ga vsak Slovenec lahko u-meje. Vse je razumljivo in natunjčuo navedeno, da je le prepisati, kadar kdo kaj rabi Cena knjigi je; 5 gl. za 1 tisek, kdor se naroči na 3 tiske, velja a 4 gl. kdor jih vsa-me 10, dobi jih po 3 gl. 50 kr. poštnine prosto. Dobiva se pri pisatelju g. Ivanu Ju-rašiču, ravnatelju kr. gruntovnog ureda na Kieci.
Štev. 990.
Razpis
vincarske službe na Slapu.
Na deželni vino in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi je za oddati služba vin-carja z letno plačo 300 gld., z brezplačnim stanovanjem, in z obestransko odpovedjo na »/, leta.
Vincar ima po navodu učiteljev učencem delo kazati ter jih v praktičnih poskus n j ah napeljevati.
Razun zmožnosti slovenskega jezika ▼ govoru in pisanji je za to službo treba dokazati dovršeno ljudsko šolo in praktično skušenost v vino — in sadjereji.
Prošnjiki naj v svojih lastnoročno pisanih prošnjah povedo svojo starost z do-stavkom, ali so oženjeni in koliko družine imajo, te r naj s potrebnimi spričali obložene prošnje pošljejo
do 2 marcija 1. 1879.
deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 8. februarja 1. 1879.
Kaltenegger.
Lastnik, izdatci j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyd».