Štev. 23. Leto LXIV
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 31Z
V LlubUani, 5. iunija 1924.
Poštnina plačana v gotovini.
Glasifio Udruženja Jugosl. Uiitelistva
L Jubijana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Davorin Trstenjak.
Na binkoštni ponedeljek 9. t. m. se vrši v Krčevinah pri Ormožu odkritje spominske plošče na rojstnem domu pok. Davorina Trstenjaka, odličnega našega ožjega rojaka, velikega hrvatskega pedagoga in književnika, doslednega borca za narodno in državno edinstvo. Ob tej priliki smatramo za našo dolžnost, da se oddolžimo spominu velikega pokojnika]
Davorin Trstenjak je bil rojen 8. novembra 1848 v Krčevinah pri Ormožu kot sin kmetskih staršev, katerih usodo je hotel nasledovati tudi sam kot poljedelec, vinogradnik. Toda njegov oče, umen in bister človek, odloči drugače. Pošlje Davorina na gimnazijo v Varaždin. Tam s° študirali tudi njegovi bratje, katerih dvojica je dovršila potem dun. vseučilišče, eden pa je maturiral v Varaždinu. Davorin je odšel iz šestega gimnazijskega razreda iz Varaždina v Zagreb na učiteljišče. Prvo leto je deloval na zasebni dekliški šoli v Zagrebu, zatem 18 let na osnovni in višji dekliški šoli v Karlovcu, deset let v Kostajnici, devet let v Gospiču, kjer je bil 1. 1908. umirovljen. V pokoju je živel v Zagrebu, kjer ga je zatekla smrt 10. februarja 1921.
Njegovo narodno in književno delovanje sega v dijaška leta. 2e kot dijak se je rad udeleževal narodnih slavnosti in takratnih slovenskih taborov, kjer je uspešno nastopal kot dober govornik. Dvajsetletni mladenič je bil marljiv dopisnik raznim listom. Mnogo je izdajal za časopise in knjige in si je tako polagoma zbral krasno, veliko knjižnico. S potovanji — prepotoval je vso srednjo Evropo — si je širil svoje duševno obzorje in si nabiral bogatih zakladov znanja. Pridno je obiskoval razstave, muzeje, razne kongrese, osnovne šole. učiteljišča in razne druge učne zavode.
Kakor je pridno deloval v šoli, tako je neumorno posvetil ves svoj prosti čas izvenšolskemu prosvetnemu delu. V raznih dobrodelnih, prosvetnih in gospodarskih društvih je deloval, tu kot predsednik, tam kot tajnik, povsod na mestu kot dober, vztrajen delavec. V Karlovcu je zasnoval velik, vzoren šolski vrt in postavil čebelnjak. V mestu in v okolici daleč naokrog je bilo poznati njegovo umno gospodarsko roko. Istota-ko v Kostajnici. kjer je s šolsko mladino v dobi 30 let preuredil in zasadil pusto brdo Djed in ga izpremenil v najlepše izprehajališče, ki ga je hvaležna občina po njem nazvala.
Mnogo se j£ bavil s prirodopisno znanostjo. Ko je bil še pod domačim krovom, je gojil zajce, golobe, grlice, kose, srake, vrane, krokarje. Kot učitelj v Karlovcu si je večinoma sam z lastnimi sredstvi napravil toliko in tako urejeno prirodopisno zbirko, da se s tako ni mogel ponašati noben srednješolski zavod.
Znal je več jezikov: češko, rusko, nemško in italijansko.
Poleg teh splošnih znanosti in zaslug za probujo hrvatskega plemena, je ena glavnih njegovih uspešnih sposobnosti kot učiteljski organizator. Od 1. 1871. dalje ni bilo večje učiteljske skupščine, kjer ne bi bil navzoč Davorin Trstenjak. Vedno je bil v stanovskem organizacijskem stiku na eni strani na jugu z brati Srbi, na severu s Čehi, zato ga pogosto vidimo na kongresih v Pragi. Šabcu in Beogradu, tukaj v družbi z našimi slo-
venskimi voditelji in zastopniki bivše Zaveze. Dolga leta je načeloval Savezu hrvatskih učiteljskih društava. Še je dočakal uresničenje' sanj svojega plodo-nosnega življenja — narodno in državno ujedinjenje! Pozdravil je še I. kongres Udruženja Jugoslov. Učiteljstva v juliju 1920 v Beogradu — žal samo pismeno, kajti bil je že težko bolan, zato ni mogel na daljno pot. Bil je eden prvih jugoslo-venskih učiteljskih voditeljev.
Napisal je nastopna književna dela: 1. Zdravoslovje 1873. Varaždin. — 2. Dobra ' gospodinja. 5. izdaja prevedena na bolgarsko. — 3. Potni spomini 1880.
Senj. — 4. Savka*in Stanko 1880. Zagreb. — 5. Rane in med 1887. Matica Hrvatska. — 6. Ptice. 4 zvezki. 1888. — 7. V delu je spas. 1885. V slovenskem prevodu. — 8. Dobri gospodar. 1891. Zagreb. — 9. Mladi učitelj. 1891. Zagreb. Prevedeno na bolgarsko. — 10 Vijolice, črtice za odraslo mladino. 1895. — 11. Igre. 1896. Zagreb. — 12. Življenje in delo Ivana Filipoviča. 1897. — 13. Slike iz Švice. 1889. Nagradila »Matica.Hrv.«
—	14. Slovani. 1900. Zagreb. — 15. Druženje učitelja s šolsko mladino. 1905. — 16. Prirodni vzgojitelji. Prevedeno na češko. — 17. Zrel učitelj. 1907. Prevedeno na češko. — 18. Svobodna šola. 1908. Zagreb. — 19. Vzgoja človeka borca. 1909. Zagreb. — 20. O moderni šoli in modernih nazorih v prirodi in človeku. 1910. Zagreb. V Ameriki ponatisnjeno v več tisoč izvodih. — 22. Boj resnice proti klerikalni laži. 1910. Zagreb. V desetih dneh izšlo osem naklad. — 23. Etika. 1910. Zagreb. — 24. Vzgoja dece.
1910.	Zagreb. — 25. Izpod brda Djeda.
1911.	Zagreb. — 26. Jezuiti. 1911. — 27. Biblija v luči resnice in morale. 1912. Zagreb. — 28. Izpod brda Djeda. 1911. Zagreb. — 29. Kulturna zgodovina. 1914. Zagreb. — 30. Rončice. 1913. Zagreb. — 31. Klerikalizem. 1914. Reka. Deset tisoč izvodov je naročila Amerika. — 32. Kulturni vzgojitelji. 1917. Zagreb. — 33. Pohvala in kazen. 1917. — 34. Vzgoja človeka. 1917. Zagreb. — 35. Prirodopis v narodni šoli. 1918. Zagreb. — 36. Dar-vinizem v vzgoji. 1918. Zagreb. — 37. Na Djedu. 1919. Zagreb. — 38. Srčike. 1919.
—	39. Fabkoviči Skender in Marija. 1919. — 40. Jagode. 1920. — 41. Pedagogika Njegoševa. 1920. — 42. Pedagogika Mažuraničeva. 1921. — 43. Besede na Djedu. 1921.
Poleg teh večjih del je napisal nešteto razprav in člankov v raznih pedagoških in leposlovnih listih.
Plodonosno je bilo dolgotrajno, sko-ro 73-letno življenje našega ožjega rojaka Davorina Trstenjaka, ki je ostavil za seboj globoko sled v vseh panogah narodne prosvete. Zato kličemo ob priliki odkritja spominske plošče na njegovem rojstnem domu:
Slava njegovemu spominu!	R. D.
Vabilo
na odkritje spominske plošče p e d a g o -g u Davorinu Trstenjaku, ki se vrši na njegovi rojstni hiši na Krčevinah pod Humom pri Ormožu na binkoštni ponedeljek, to je 9. junija 1924 ob 14. uri. Slavnostni govor bo imel
g. profesor Skavič iz Zagreba. Na sporedu so še drugi govori, petje, godba in ljudska veselica v senčnatem gaju pri Trstenjakovem domu.
Zunanji gostje obedujejo v Ormožu. Za obed se naj vsak prijavi pri svojem društvu. Društva pa naj naznanijo skupno število udeleženecv predsedniku ormoškega učiteljskega društva (učitelj Josip Rajšp, Ormož) do 7. junija. Za event. prenočišče se je istotam oglasiti najpozneje do 5. junija, sicer pa je železniška zveza zjutraj in dopoldne od vseh strani ugodna. Opozarja pa se na novi vozni red. ki je veljaven od 1. junija t. 1. naprej. Skupni odhod iz Ormoža na Krče-vine je ob 13. uri.	Odbor.
Vestnik meščanskih šol.
—c Iz Tržiča. Deška in dekliška meščanska šola zaključi radi razstave meščanskih šol v Beogradu in kongresa učiteljstva v Novem Sadu tekoče šolsko leto v torek, dne 17. junija 1924. Vpisovanje v 1. in vse druge razrede se vrši 28. junija in 1. septembra 1924. Ponav-ljalni izpiti bodo 29. in 30. avgusta t. 1. V 1. razred se sprejmejo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Učenci iz okolice Tržiča in drugod bodo lahko dobili hrano v na novo ustanovljeni šolarski kuhinji, ki je nastanjena v novem šolskem poslopju, premožnejši proti malenkosti v denarju ali živilih, revnejši brezplačno. Zato priporočamo staršem, da pošljejo svoje otroke v Tržič, česar do sedaj mnogi ravno radi težav prehranjevanja niso mogli storiti. Šolsko leto zaključi slavnostna IX. šo-larska akademija dne 14. in 15. junija t. 1. na katero vljudno vabi ravnateljstvo.
Vestnik upokoj. učiteljstva.
—up 55-letnica maturantov. Letos
bodo 5. avgusta vsi oni nadučitelji, ki so prvi maturirali v Ljubljani na učiteljišču — obhajali 55-letnico! Isti čas je prevzela in prevedla posvetna oblast od cerkveno škofijskega konzistorija vse šolstvo. Zakon od 1868. leta je uvedel deželne šolske svete, okrajne in krajne šolske svete. Za učiteljiščnike je bila 1869. leta upeljana matura. Ministrstvo je poslalo z Dunaja dr. Hermana, da je predsedoval maturi. Tudi c. kr. deželni predsednik Konrad pl. Eibisfeld je bil navzoč pri komisiji! Jubilanti od 1869. leta so: Thuma Iv., šolski nadzornik v Postojni (Prevalje). Breznik Mart., nadučitelj, Majer Josip, nadučitelj in Javoršek Ant., nadučitelj. — Spored slavnosti se bo naznanil. — M. B.
LISTEK.
RUDOLF MENCIN:
Pedagoški zbornik in njegov kritik.
(Dalje.)
Letošnji Zbornik se od lanskega prijetno razlikuje glede obravnave problema učiteljskega izobraževanja. Vsak, kdor odklanja polovičarske reforme, bo z odkritim veseljem pozdravljal prva dva članka, bodi da ima v podrobnostih še toliko ugovorov. V boju za znane naše postulate pomeni solidarnost akademskih krogov, zlasti še predstavitelja pedagoške vede na naši univerzi, z našimi težnjami zelo dragoceno pomoč. Zaman skušam spraviti v sklad dr. Zgečev reformatorski radikalizem v drugih pedagoških vprašanjih in njegove odkrite simpatije do najradikalnejših predstavnikov šolske reforme z njegovim oportu-nizmom v vprašanju preosnove učiteljskega izobraževanja, ko se vendar dajo tu dalekosežnejše reforme lažje izvesti kot v marsikaterih drugih področjih šolstva — kljub statistiki g. ravnatelja Vaj-de. Prepričan sem bil, da je dr. Zgeč že davno spoznal polovičarski značaj svojih predlogov v znani svoji brošuri in da je
s Kerschensteinerjem * vred. na katerega se tam naslanja, revidiral svoje stališče; zato sem bil neljubo iznenaden po njegovih izvajanjih, ki jih ne morem tolmačiti drugače, kot da računa z obstojem današnjih učiteljišč, kot z realno nujnostjo in bi se za enkrat zadovoljeval z njih reformo. Če se motim, tembolje, zakaj računali smo, da najdemo v dr. Žgeču najrazboritejšega borca za naše ideale in prav razočarani bi bili, ako bi ga našli nakrat v vlogi oportunista in »realnega politika«, ki bi mu prav nič ne pristojala. Da ne postanem nejasen! Ves povdarek in vso važnost polagamo mi »utopisti« in »iluzionisti« danes na to, d a se sprejme in v z a k o n i načelo, da je zahtevati za pedagoški, t. j-učiteljski poklicni študij, isto predizobrazbo in duševno zrelost, ki se zahteva za strokovni študij akademskih poklicev, kar pomeni v praksi, da se naj poveri splošno izobraževanje učiteljskega dijaškega n a ii a š č a j a srednjim šolam. To stališče si je osvojil
* Kerschensteiner je v najnovejši izdaji svoje knjige: Grundfragen der Schul-organisation, poglavje o učiteljski izobrazbi izpustil, ker je bilo zastarelo.
tudi katoliški shod v Ljubljani, kar smatram za velik plus v naših računih in kar omenjam mimogrede, ker se je dotaknil dr. Zgeč v svoji kritiki tudi resolucij tega shoda. Boj za ali proti učiteljišču je sam na sebi neploden, a dobojevati se mora, ker drugače se ne moremo lotiti z vso resnostjo vprašanja o ustroju in nalogah bodočega našega poklicnega izobraževa-lišča, pri reševanju katerega vprašanja bo poleg pedagoških teoretikov hotelo tudi pedagoško učiteljstvo z vidika svojih posebnih razmer in potreb uveljaviti svoje želje in zahteve. Brez edinstvenega nastopa in skupnega programa ni upati na resne uspehe in vedno se še nadejam, da jo dr. Zgeč le potegne z nami, kajti naš boj proti učiteljišču ne pomeni, da se navdušujemo za sedanjo srednjo šolo, niti da hočemo za vsako ceno diskvalificirati učiteljišča kot splošno iz-obraževališče, najmanj je seve naperjen proti profesorjem na teh zavodih — a globoko smo uverjeni, da pomeni vsaka »provizorična«. t. j. polovičarska rešitev, odgoditev resne rešitve tega vprašanja za nedogleden čas. Od radikalnejših reform v drugi meri pa si tudi ne obetamo mnogo in smo mnenja, da ž njimi samo cepimo sile. Res je, da se da idealno zamisliti tak načrt učiteljskega izobraževa-lišča, kakor ga je izvajal dr. Turič na
kongresu UJU v Ljubljani, po katerem bi bilo že splošno izobraževanje usmerjeno na bodoči poklic. Mogoče se da tak načrt celo uzakoniti, a v praksi nastane iz njega čisto. gotovo navadna karikatura prvotne zamisli, ker v praksi odločujejo v takih zadevah navadno vse drugi kot pedagoški motivi — vsaj pri nas.
Dr. Zgeču gotovo ne ugovarjam, če smatra srednje šole same kot nujno potrebne reforme, in ž njim vred pogrešam temeljitejše razprave o našem predmetu, ki bi zagrabila in osvetlila problem v celoti in mimo katere ne bi mogel iti nihče, ki se peča s tem vprašanjem. Inače ne pridemo iz prerekanja in ponavljanja ter površnih trditev. Prof. dr. Ozvalda članek je smatrati samo kot donos k reše-nju celotnega problema*.
Naj se dotaknem samo enega vprašanja, ki je v zvezi s predmetom. Mnenja sem, da se absolutno ne sme zapreti absolventom meščanske šole pot do učitelj» skega poklica (tako malo kot do drugih poklicev, ki zahtevajo višjo teoretsko izobrazbo). Bodi, da omogoči enotna srednja šola prehod z meščanske šole na srednjo šolo, brez izgube študijskih let, bodi, da se ustvari poleg obstoječih tipov nov tip srednje šole, ki nadarjeni,
Učiteljski pravnik.
—g Vračnnaje vojaških let za pokojnino državnim uslužbcicem. »Slov. Na-•od« poroča: Glavna kontrola je izdala sleušče n&snte: člen 45., točka 2 uradniškega zakona se mora razumeti tako. da pripadaio selitveni stroški civilnim in vojaškim osebam, katere navrše polno število službenih let. vračunajoč v to i leta vojne službe dvojno. Kajti ako bi ne bilo tako, ne bi stalo v 121. členu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, da se stavi častnik, je dovršil 35 let aktivne vojaške službe, vračunajoč vojno službo dvojno, odmah na svojo zahtevo v pokoj, t. j. da dobi svojo polno pokojnino; to pa velja tudi za uradnike, ker se računa i tem po čl. 137.. točka 3 uradniškega zakona vojna služba za pokojni-
KAJ NAM PRITIČE?
(Iz kroga poročenih učiteljic.)
Nova določba o draginjskih dokladah je prinesla učiteljicam, omoženim z državnimi nameščenci staro krivico. Iz odločbe je zopet prozorno razviden prin-cipijelen odpor proti upravičenosti našega zahtevka neumestno odklanjanje logike v naših razlogih. Država prizna možu draginjsko osebno doklado, ker uvidi njeno potrebo in ker ga s tem odškoduje za njegovo delo. Ako je moški uslužbenec poročen, mu prizna tudi doklado za ženo in otroke. Skrb države za družino se zrcali v dodatku doklad za ženo in za otroke, med tem ko se osebna draginjska doklada smatra odškodnina za osebno
zrelejši mladini z dežele omogoči po skrajšani poti doseči cilj srednje šole — nekaj se mora zgoditi, na se podeželski mladini nekoliko olajša dostop do poklicev, ki so ji pri današnjih razmerah vedno manj dosegljivi.
A vse to so socialne nujnosti, ki se same uveljavijo — pri nas kakor drugod in pomisleki, ki izvirajo odtod, nas ne smejo odvračati od naših načelnih zahtev. Za enkrat pa. preden do.-; sežemo svoj cilj, naj se polaga čim večja važnost na izbor dijaškega naraščaja na učiteljiščih in naj se pri sprejemanju dijakov postopa s primerno sigurnostjo. Naj mi bo dovoljena na tem mestu še kratka pri-pomnja k članku g. ravnatelja Vajde v »Učit. Tovarišu«, ker se tiče našega predmeta. Hvaležen sem mu zanj, ker je voda na naš mlin. Olajšal nam je obravnavo predmeta s strani, ki je kolikor toliko kočljiva. Ako je kaj dokazal, je dokazal to, da je nemogoče reševati šolska vprašanja v naši državi strogo po enem kopitu. Tudi najodločnejši centralist ne more hoteti, da bi radi razmer v drugih pokrajinah države morali v Sloveniji čakati 20 let na kako reformo, ki je danes
| no kot aktivnim častnikom. Po tem se upokoji lahko na njegovo zahtevo i uradnik, kadar navrši 35 službenih let z dvojno vštetimi vojnimi leti, ker se smatra, da je dosegel polno pokojnino.
—§ Važno za upokojence s 35 let službe in 65 let starosti. Razpis ministrstva z dne 14. decembra 1923., št. 70.753, s katerim se je izdala izvršilna naredba k zakonu o civilnih državnih uslužbencih glede prevedbe onih s 35 službenimi leti in 65 leti starosti, določa, da se morajo prevesti in razvrstiti tudi uslužbenci, ki so dopolnili 35 let službe ali 65 let starosti. Če je uslužbenec 65 let star, pa nima 35 službenih let, se mora ravno tako prevesti in upokojiti po novem zakonu, kakor da je dopolnil 35 let službe in 65 let starosti.
delo. Ako je moški uslužbenec slučajno poročen z ženo, ki je v aktivni službi, mu država logično črta doklado za ženo, ker izvira iz ženine službe honorar, ki parali-zira doklado za soprogo. Doklada za ženo pa izvira iz dejstva, da treba podpirati zakonca kot tvoritelja države v splošnem, v posebnem oziru pa, da se odškoduje ženino domače delo in njena skrb, ker radi preobloženosti poslov nima prilike pridobitka zunaj. — Kaj pa se zgodi, ako skrči žena svoje domače delo in da svoje moči na razpolago državi? Da s tem žrtvuje, je jasno, toda oglejmo si samo njeno delo v prid državi, ne glede na sentimentalnosti o izgubi vpliva na domače razmere. Moči, ki jih
izvršljiva. Od takih nivelizacijskih tendenc na šolskem polju ne bi imel nihče koristi, nasprotno pa bi zgledno šolstvo pri nas lahko dalo mnogo pobude drugim pokrajinam.	(Dalje prih.)
T. J.:
Jovan Skerlič.
15. maja ov. god. bila je desetgodiš-njica smrti velikog, ne samo srpskog nego uopšte jugoslovenskog naučnog rad-nika Jovana Skerliča. Kao s naučnim radnikom i s ideologom pravog jugosla-venstva, kao s največim pobornikom ideje potpunog narodnog jedinstva našeg troimenog naroda pozabavile su se sve naše novine, političke i književne, a oso-bitu mu je poštu odala nacionalistička štainpa, nadahnuta i prožeta idejama svog učitelja. »Srpski književni Glasnik«, danas najbolje uredivani list u nas i naj-bolji i najbogatiji književni, kritički, umetnički, ekonomski i politički, uopšte kulturni glasnik, čedo je velikog pokojnika, i on mu je posvetio čitav jedan broj.
Jovan Skerlič rodio se u Beogradu 8. VIII. 1877. Tu je svršio školu i gimna-ziju, te se upisao na sveučilište u filozofski fakultet lingvističko-literarni odsek s glavnim predmetima: francuski jezik i
da državi na razpolago, morajo biii popolne, one se tudi uprežejo brez sentimentalnosti, brez ozirov in olajšav na ženin naravni poklic, v službeni aparat. Realnemu delodajalcu ne pride na um, da bi za isto kvalitativno in kvantitativno delo odmerjal v posameznih slučajih različnih odškodnin. Država to dela, sicer ni tega v nobenem obratu. Država skrči ženino osebno doklado, ki si jo s svojim osebnim delom zasluži Po vsi pravici v polni meri, na — polovico. — Poglobiti se logično v sedanje razloge državne uprave bi re-zultiralo: Država daje možu osebno draginjsko doklado, daje mu doklado za ženo in otroke, ker ti nimajo posebnega zaslužka. Čim se izpremeni razmerje, da vstopi zraven moža v državno službo še žena. se zmanjša dolžnost države za preskrbo službujoče dvojice, češ, saj se plačuje že dovolj enega. Na drugi strani pa prejema učiteljica, omožena z možem, ki ni v državni službi, polne osebne draginjske doklade ne glede na njegov zaslužek izven državnih blagajn. Koliko krivice izvira iz te mrzle in neusmiljene geste odločujočih činiteljev. pričajo številni protesti. Zdi se, da je potreben poseben apel na zdrav razum, da se pomakne to vprašanje bliže luči. Dosedaj moramo ugotoviti to-le:
1.	Država smatra koincidenco službe moža in žene v državnem službenem razmerju za manj vreden faktor v državni upravi.
2.	Država plačuje isto delo ne po faktičnem efektu, marveč po slučajnem medsebojnem razmerju dveh v istem službenem aparatu službujočih sil.
3.	Država hoče ustvariti z novo odločbo o draginjskih dokladah nov tip izkoriščanega in cenega delojemalca, ki je zbog svoje strokovne izobrazbe navezan nanjo.
4.	Država se ne ozira na faktično pridobitno razmerje zakonske dvojice, ako je en del v državni službi, marveč le takrat, ako izvira pridobitnost obeh istočasno iz državne službe. S te.m je podano samolastno vmešavanje v privatne razmere zakoncev.
Ta ugotovitev ne zadostuje, treba bo takojšnjega odločnega boja, da izgine ta anomalija državno-upravnih pojmov.
—	Za ločitev prosvetne uprave od politične in enotno prosvetno upravo v Sloveniji. Učiteljsko društvo za krški okraj je na svojem zborovanju na Raki dne 28. maja t. 1. soglasno odobrilo nastop predsednikov okrajnih učiteljskih društev, ki so se v seji širjega sosveta v Celju enodušno izrekli za ločitev prosvetne uprave od politične in za ustanovitev prosvetnih direkcij. — Z ozirom na stvarne prosvetne razmere v Sloveniji pa tudi vztrajamo na zahtevi skupne prosvetne oblasti ter se odločno izjavljamo proti delitvi prosvetne uprave na dve oblasti. Prosvetni upravi naj načeljuje šolnik.
—	Upokojitev učiteljev v Sloveniji.
Ministrstvo prosvete je upokojilo večje število učiteljev, ki so ali prekoračli 65 let starosti ali pa 60 let in dovršili službeno dobo. Upokojenci so: Fran Ga-bršek, višji šolski ndazornik: Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole; Jakob Dimnik, ravnatelj osnovne šole; Josip C e p u d e r , ravnatelj osnovne
književnost. 1899. pode u Laussanu i kod čuvenog profesora George-a Renarda učio povest franc, književnosti i metodo-logiju književne povesti, gde je promo-yiran na doktora književnosti. Došavši u Beograd postavljen je za profesorskog pripravnika na gimnaziji za franc, jezik i književnost, zatim kao docent, pa van-redni profesor na Velikoj Školi za franc, jezik i književnost, a kasnije za povest srpske književnosti, što je bio njegoy davnašnji idejal. Bavio se i politikom te je 1912. izabran za narodnog poslanika. U Lausani i Parizu zadojio se socijali-stičkom naukom, pa je te ideje kao va-tren socijalist internacijonalac hteo da prenese i u Srbiju, ali je nakon dubljeg razmišljanja, a usled drukčijih prilika i zbog potrebe nacijonalizma, kao jedinog uveta za održanje jedne mlade i sveže nacije, tekom vremena postao nacijonal-ni socijalist, nacijonalist u potpunom smislu reči, te je kao takav delovac svega života. Smrt nam ga je otela u največem naponu svog stvaralačkog rada, u cvetu mladosti, u najkritičnijim i najburnijim danima, kad nam je bio najpotrebniji, kobne godine 1914.
Naučno-književni rad (dela): 1. L' opinion publique en France d'après la poésie politique et sociale de 1830 a 1848. 2. Pogled na današnju franeusku književ-
šole; Božidar V a 1 e n t a . ravnatelj osnovne šole; dalje nadučitelji: Janez Leveč, Janko Jeglič, in učitelji: Juraj R e ž e k, Ivan Bele, Matija L a v r e n č i č , Matko Kante. Franjo T r o s t, Anton L i k o z a r , Leopold Furlani, Klotilda Golf, vsi v Ljubljani. Izven Ljubljane so upokojeni: Gustav Vodušek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah, dalje nadučitelji: Franjo Č r n a g o j na Barju, Matija H i t i v Dobu, Fran Šetinc v Prevorju, Ivan Pipan na Trati, Ferdinand K a 1 i n g e r v Tržiču. Ivan K e r n v Trbovljah-Vodah, Josip Zajec v Velikem Gabru, Janko Z i r o v n i k v Borovnici, Miha Bregant v Sostrem, Miha Kabaj v Begunjah. Leopold P u n č u h v Gornjem Logatcu, Peter Repič na Uncu. Josip Lasbacher v Rušah, Karel P e s t e v-š e k v Slivnici, Anton Porekar na Humu, Franjo Jeglič v Dovjem, Ivan Kit pri Sv. Križu, Ivan Povh pri Sv. Venčeslavu, Simon Š a 1 a m o n v Šmart-nem, Anton P e t r i č e k v Žalcu. Simon Viher v Vuzenici, Josip D r n j a č pri Sv. Petru (Maribor), Vinko S t o k 1 a s pri Sv. Andražu, Valentin Zavrl v Begunjah, Fr. R a v t a r na Planini, Ivan S a b a t i v Zgornji Poljskavi, Iv. Kraj-nik v Breznem; od učiteljev: Martin L o r g e r v Ljubnem, Martin Repič pri Sv. Joštu. Franjo R a t e j na Holmcu, Hinko Paternost v Ihanu, Blaž J u r-k o v Razboru, Ivan K i f e r 1 e v Mostah, Gizela E k e 1 v Novem mestu. Gizela D o m i n k u š v Lučah. Razen teh so upokojeni: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani Franjo Zidar, na ljubljanskem moškem učiteljišču Anton D e k 1 e v a in na mariborskem ženskem učiteljišču Josip F i s t r a v e c.
—	40-letnica. Želim, da bi se tovari-i ši-maturanti iz leta 1884.. kolikor nas je
še. tekom letošnjih počitnic — v drugi polovici julija — v Ljubljani sestali, solidno praznovali svojo 40-letnico in se — poslovili. Prosim tovariša Marolta v Ljubljani, da potrebno ukrene, določi termin in nas pravočasno pozove. — A. L.
—	Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je podlegel dolgotrajni zavratni bolezni Vid M a 1 n a r i č, dijak 3. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, sin našega priljubljenega tovariša Ivana Malnariča. Pogreb se vrši v petek 6. t. m. ob 16. uri (ob 4. uri) popoldan iz javne bolnice. — Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
—	Mladina osnovne šole v Beli cerkvi priredi v nedeljo, 22. junija 1924 razstavo ročnih del (od 6. dopoldne do 2. popoldne) in šolsko prireditev ob pol 4. popoldne po sledečem vzporedu: 1. De-klamacija: Mladi Jugosloven. 2. Petje: Na tujih tleh (dvoglasno). 3. Deklamacija: Na poti v šolo. 4. Petje (dramatična slika): Sarafan. 5. Igra v 3 dejanjih: »Po-vodnji mož«. 6. Petje (telovadni nastop): Naprej. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se porabijo za šolsko knjižnico. Pridite vsi! Vabi vas mladina.
—	Kaj nas uči beseda lešnik? Beseda 1 e š n i k, ki se glasi povsod tako, nas ;uči, da moramo pisati v vseh besedah, v katerih imamo prvotno skupino ščn, skrajšano skupno šn. Pravilne so torej po zgledu besede lešnika samo oblike: sirotišnica, smetišnica. vojašnica, mrtvašnica, bolnišnica, norišnica, učiteljiš-
nost. 3. »Uništenje estetike« i demokratizacija umetnosti. 4. Jakov Ignjatovič. Književna študija. 5. Omladina i njena književnost 0848.—1871.) Izučavanja o nacionalnom i književnom romantizmu kod Srba. 6. Pisci i knjige (7 svezaka). 7. Vojislav J. Ilič. Književna študija. 8. Francuski romantičari i srpska narodna poezija. 9. Srpska književnost u XVIII. veku. 10. Svetozar Markovič. Njegov život, rad i ideje. 11. Istorijski pregled srpske štampe. 1791—1911.) 12. Istorija nove srpske književnosti. (Malo izdanje).
13.	Istorija nove srpske književnosti. (Veliko izdanje, ilustrovano sa 109 slika).
14.	Eseji o srpsko-hrvatskom pitanju. 15. Današnji srpsko-hrvatski nacionalizam. Osim toga ima velik broj študija, člana-ka, priloga, ocena i prikaza u mnogim lisitovima. Od 1907.—1914. uredivao je sam »Srp. Književni Glasnik«.
Njegova su dela, kako vidimo, sva naučno-kritična. i u tome je on bio pravi mojstor, te mi valjda još ni danas nemarno dostojnog zamenika. Kao kritik bio je strog in dosledan. Glavna odlika njegova kritičnog rada bejaše potpunost, temeljitost i istinitost. Imao je pred so-bom jasno označen pravac, s kojega nije skretao: Kao čovek zdrave naravi, kao pravi Šumadinac nije voleo bolesne sentimentalnosti, koja je baš u prošlom de-
Splošne vesti.


r+?Trh
Ideja narodnega in državnega edinstva in jugoslovanske nacionalistične misli je zahtevala žrtev troje mladih življenj, da iz mučeniške krvi zažubori in požene novih tokov v plamtečih srcih, za velike ideje in ideale.
Mladina, ki v tem realnem kaosu daje državi novih zdravih dotokov in se navdušuje za vzvišene ideale, je bila iz zasede od zločeste roke napadena od sovražnikov zdravega nacionalizma, ki je naši državi potreben tako kot ribi voda in ptici zrak.
Kot nosilci jugoslovanske nacionalistične misli, narodnega in državnega edinstva med mladino, kar so tudi najvišji ideali našega zvanja, so padli dne 1. junija t. 1. v Trbovljah
borci jugoslovanske nacionalistične misli:
Stanko Žnideršič, France Šla j p ah
in
v
Žarko Boltavzar.
Narodnima mučenikoma Lutidru in Adamiču, so se pridružili sveži grobovi. Naša nacionalna zgodovina črta svoje mejnike in s krvjo probuja mase k nacionalni zavesti.
Iz krvi nacionalnih borcev — junakov bo vzplamtela nova moč jugoslovanski nacionalistični misli in ideji narodnega in državnega edinstva ter prinesla zmago naši mladi državi!
Mučemški krvi in žrtvi za idejo močne naše mlade države, M. Draškoviču, so se pridružili novi mučeniki, ki jim oddolžimo najbolje njihova mlada življenja z delom za idejo — za katero so umrli.
nik, vseučilišnik; gledališčen, pa gledali-šna, gledališno, učiteljiščen. pa učiteljiš-ne, učiteljišno, vseučiliščen, pa vseučiliš-na, vseučilišno. — Pleteršnikov slovar pravi pri besedi leščnik: piše in govori se navadno lešnik, a poleg stoječa kratica »pogl.« = poglej označuje obliko leščnik obenem za napačno. A baš beseda lešnik, ki jo povsod govore Slovenci v tej obliki, temeljito zavrača trditev, da je napačna, hkratu nas pa uči, da mora biti tudi vzor vsem enakim besedam. Tudi Breznikova slovnica uči tako na strani 53.: bolnišnica (iz. bolnišč-nica), duhovšnica (iz. duhovščnica), vojašnica (iz. vojaščnica) itd. Tudi srbščina oblikuje take besede prav tako. — Skrbimo za mehkobo jezika in posne-majmo blagoglasnost srbščine, ki se ogiblje vseh trdin!	Zadloški.
—	Umrl je dne 30. maja na kliniki v Gradcu g. Ivan Bele, kmetijski svetnik, ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici. Pokojnik je spisal več strokovnih brošur in knjig in je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. Pred kratkim je izšlo v založbi Učiteljske tiskarne obširno njegovo delo »Sadjarstvo«.
—	Kot zastopniki izvršilnega odbora UJU na Dav. Trstenjakovi proslavi
dne 9. t. m. v Ormožu pridejo iz Beograda: predsednik UJU tov. Mil. Stan-kovič, tov. M. Jovič in Mih. Stanojevič.
—	Izplačilo diferenc od 1. okt. 1923.
Časopisi poročajo, da je bila dne 30. maja t. 1. deputacija činovniškega Saveza v zadevi izplačila diferenc od 1. oktobra 1923 v finančnem ministrstvu, kjer jo je sprejel pomočnik finančnega ministra Srečko Tesič in v ministrovem imenu zagotovil, da se bo diferenca izplačala v najkrajšem času, zadeva draginjskih doklad upokojencem pa bo rešena v 14 dneh.
—	Dne 25. maja t. 1. je umrl naš najstarejši tovariš, upokojeni šolski voditelj Ivan H u 11 e r v Mahu. občini Kočen na Kočevskem. Bil je 83 let star. Obiskoval je samo ljudsko šolo. Izobrazil se je potem sam v tej meri, da je napravil usposobljenostih izpit. Služboval je kot šolski voditelj v Reichenau-u, Starem bregu, na Toplem rebru in v Grčaricah na Kočevskem. Mnogoštevilno ljudstvo in sosedni tovariši so ga spremili k zadnjemu počitku. Večna zarja naj mu sveti!
—	Podmladek Rdečega Križa v Ljubljani priredi v dnevih 7., 8. in 9. junija t. 1. v prostorih I. dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu razstavo deških in dekliških ročnih del. katere so izgoto-vili člani Podmladka Rdečega Križa na ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah. Razstava bo otvorjena v soboto, 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Vsi razstavljeni predmeti bodo po nizkih cenah na prodaj. na kar posebe opozarjamo cenjene obiskovalce razstave. Izkupiček porabijo Podmladkarji v dobrodelne namene, in sicer predvsem v podporo bolnim in revnim součencem.
cenija postajala nekako moderna, niie voleo pesimizma, koji je mogao porazno delovati. Kao »borben« čovek tražio je na svakom polju borbenost i borbenih ljudi, koji su svojim radom, svojim borbenim idejama imali da bude, da podižu, da ulevaju nadu u bolju, lepšu buduč-nost, da odgajaju borce za skore dane uskrnuča, duhovnog i političkog. Sam kaže, da on shvata književnost kao naj-viši izraz narodnoga života. Shvatajuči književnost ovako, razumljivo je, što on nije voleo pisaca sentimentalista i pesimista.
Jovan Skerlič je kao kritik imao svoju školu: odgojio mnogo učenika. Razvitak srpske književnosti nitko nam nije bolje, stvarnije i istinitije prikazao od njega. Da je' ostao na životu, on bi se bio lotio posla oko izdavanja jedne jugo-slav. književnosti, koja nam je danas vrlo nužna. Preda mnom je veliko, ilustrova-no izdanje »Istorije nove srpske književnosti« (Beograd 1914). U predgovoru toga krasnog dela piše: »Ovo je samo istorija nove srpske književnosti, pisaca koji su se nesumnjivo osečali Srbima. Hrvatska i srpska književnost su književnosti jed-noga naroda i jednoga jezika, ali to su još dve književnosti. To je paradoks, anahronizam, dokaz naše kulturno-na-cionalne zaostalosti, ali to je tako. Hrvatska književnost, kao i lokalne književnosti srpsko-hrvatskoga jezika (du-brovačka. slavonska, bosanska), ovde nisu dodiravane. Potpuna istorija srpsko-
Naša gospodarska organizacija.
TVORNICA UČIL IN ŠOLSKIH
POTREBŠČIN V LJUBLJANI.
Vsemu p. n. učiteljstvu in krajnim šolskim svetom toplo priporočamo, da si ogledajo naš inserat v »Učit. Tov.« in naročajo označene predmete edino-le pri naši tvornici, ki je konkurenčno podjetje z nizkimi cenami in najsolidnejšim blagom Podpirajmo v prvi vrsti sebe, svoje iastne gospodarske ustanove jn pomagajmo jim z novimi naročili do čim lepšega in hitrejšega razvoja. Kar nimamo še v lastni založbi, oziroma cesar še ne izdelujemo sami, hočemo preskrbeti komisijskim potom. Zato prosimo vse p n. tovariše(-ice). da nam v najkrajšem času javijo po dopisnici, na katera učila reflektirajo najnujneje v prihodnji šolski seziji, ker si hočemo zaže-ljena učila pravočasno nabaviti. Vsa sedaj inserirana učila se lahko takoj dobe. Pripravlja se nov cenik in seznam učil, ki se razpošlje vsem šolskim vodstvom v blagohotno uporabo. Vse cene so, v primeri z inozemskimi od 100—300% nižje — torej ni nikakoršnega povoda, da bi morali odslej naročati potrebna učila v inozemstvu. Za prihodnje šolsko leto se pripravlja slika: »Jesen«, ki bo originalno delo naših domačih slikarjev z jugoslovanskimi tipi. V tisku je tudi m2, ki ga vsem onim šolam, katere so brez njega. prav toplo priporočamo, m2 ne bo imel več rumeno-črnih dm2, ampak si-vo-črna polja — tedaj zopet nekaj našega. _ v najkrajšem času pride v delo tudi »Drago Humekova ambulančna knjigoveznica«, ki bo za rokotvorni pouk izborno učilo, obenem pa tudi velike praktične vrednosti. Cela knjigoveznica je majhen zabojček. ki ga lahko vsakdo prenaša in v njem najdemo vse, kar potrebuje praktičen knjigovez, od najmanjše šivanke pa tja do šivalnega stroja. Sestava knjigoveznice je tako enostavna, da jo lahko vsak uporablja brez kakega posebnega navodila, ki pa bo kljub temu priložen. Na željo bo priredil ravnatelj Humek tudi podučne. kratke tečaje v ta namen, da se učiteljstvo natančneje seznani s to napravo. Na ta način bo učiteljstvo s pomočjo učencev vezalo lahko vse knjige doma in sicer v trpežnosti, kakor si bo samo želelo. Cela knjigoveznica z vsem orodjem in materijalom, torej kompletna, bo stala približno 1000 Din. Kdor si jo misli nabaviti, oziroma društvo, ki želi zato predavanja — naj nam to pravočasno javi, da vemo koliko izvodov lahko pripravimo in da predavanja porazdelimo na posamezna društva. Pridno se zbirajo tudi .hrošči in metulji, ki se prirede v večjih in manjših zbirkah, pa tudi posamezno v steklenih škatlicah — ki bodo posebno pripravni za risarski in nazorni pouk. Tovariše, ki imajo smisel za ta posel, vabimo k sodelovanju. Hrošči, oziroma metulji, naj bi se pošiljali v tvornico v brezhibnem stanju. kjer bi jih mi potem sami preparirali. Ravno tako se priporočamo tudi za zbiranje in pošiljanje raznih rudnin. Pri
hrvatske književnosti ima tek da se napiše; u ovaj mah nema pisca koji bi mogao da izvede taj veliki posao, i to po sopstvenim proučavanjima.« Njegove se knjige čitaju ugodno, jer mu je jezik čist, jednostan, a stil lak i ugladen.
Jovan Skerlič je kao borben nacionalist energično razvio svoje delovanje i u razmerno kratko vreme, on je postigao velikih uspeha. Njegov je pogled kružio s višina i obuhvačao jednim mahom sve Jugoslavene. Covek širokog horizonta, koji je gledao i u budučnost, hoteo je i mogao je da stvara jugoslavenstvo. Dok imamo danas još vrlo mnogo javnih ra-denika, koji ne vide dalje od Beograda ili od Zagreba ili Ljubljane, koji su u svojem plemenskom egoizmu silno usko-grudni, te od te uskogrudnosti pravilno ni dihati ne mogu, ali tvrdoglavi poput dviju matorih koza na brvnu. dok imamo ljudi, kojima je i današnje jugoslavenstvo, kao nekadašnje austrijanstvo. državno, a ne i nacionalno, dok mnogi i danas lutaju bez jasnog cilja ne znajuči što bi i kako bi, Jov. Skerlič kao potpun čovek dobro je znao kamo treba upravi-ti smer. Kao takav, odlučan i stalan, stvorio je čitavu jednu generacij^ koja se danas okupila oko iednog nacionalnog, jugoslavenskog barjaka. Ta generacija, odgojena u Skerličevoj školi, ne pozna i ne če da zna za privilegije ni srpske ni hrvatske ni slovenačke, jer to iščezava pred jugoslavenstvom, ili još bolje, sve to slilo se u — jugoslavenstvo.
pošiljatvi naj vsakdo napiše ime rude, če jo pozna — na vsak način pa kraj nahajališča. Pričeli smo tudi z izdelovanjem mokrih preparatov v formalinu. V delo pridejo tudi razni geometrijski in risarski modeli, ki bodo do prihodnjega šolskega leta gotovi in učiteljstvu po zmernih cenah na razpolago.
Tako se t\Tornica polagoma razvija, in če bo cenjeno učiteljstvo uvidelo veliko važnost in pomen tega zavoda, ga skušalo po svoji moči na ta ali oni način podpirati, bomo imeli kmalu priliko uživati sadove svojega truda in svoje go-spodarsko-stanovske zavesti. Tuš.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za Ganglov kamen so darovali: Železnik Oroslav, učitelj, Sv. Jurij v Slov. goricah, obveznico 7% drž. posojila a 100 Din (IX. 1922); enako obveznico je darovala Marica Dugarjeva, učiteljica v Št. Ož-baltu o. D.. 100 Din (IX. 1922). 1% doplačila za maj: Hren Anton, nadučitelj v Studencih pri Mariboru 10 Din; deška osnovna šola II. v Mariboru (Bobič, Kar-ničnik, Kožuh. Petrič) 40 Din; osnovna šola v Šmarju pri Jelšah (Bevc, Debelak, Lovrec, Mulej, Fink. Smeh, Šumer) 70 Din, skupaj 320 Din; z zadnjič izkazanimi 7860 Din = danes 8180 Din. — Iskrena hvala! Posebno pohvalno moram omeniti učiteljstvo v Šmarju pri Jelšah, ki je pod vodstvom tov. Šumerja razpečalo doslej 31 izvodov »Narodnih pravljic iz Prekmurja« ter se o priliki izplačila naših poviškov takoj spomnilo tudi našega Učit. doma. Hvala in čast zavednim in požrtvovalnim tovarišem! Posnemajte jih drugi tovariši! — M. Kožuh, blagajnik.
REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni davek.
IV. izkaz: Blagajniško stanje po IV. izkazu....... 3812.56 Din
Brodnik Ant., Kostanjevica	5.—	»
Zagorc Fran, Kostanjevica	5.—	»
Kobau Julči, Kostanjevica .	5.—	»
Mesec Iva. Kostanjevica .	5.—	»
Rugelj Zora, Kostanjevica .	5.—	»
Paučič Ant., Kostanjevica .	10.—	»
Bevc Franc, Šmarje. . . .	10.—	»
Debelak Dora..........10.—	»
Lovrec Zinka..........5.—	»
Fink Anton............10.—	»
Mulej Vida............10.—	»
Smeh Lavoslav ....	10.—	»
Šumer Hinko..........20.—	»
skupaj . . 3922.56 Din
Darovalcem srčna hvala! Naj bi našli mnogo posnemalcev.
Upravnik.
injiževnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in Šolam, posebno pa šolarsklm, vsem javnim ljudskim in dru> štvenim ter učiteljskim-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6.
Nove knjige 3n druge publikacije.
—kpl V založbi Goričar in Leskovšek v Celju je ilzšel ravnokar IV. natis knjige: »Što treba kao vojnik da znam« od podpukovnika Voj. Dj. Kostiča. Knjiga obsega 263 strani s slikami Nj. Vel. kralja Petra in Aleksandra. Cena broširani knjigi je 24 Din, trdo vezani pa 30 Din.
kpl E. L. Bulvver: Poslednji dnevi Pompejev I. del. Splošna knjižnica št. 24 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna«. Broš. 30 Din, vez. 36 Din, strani 355.
Ocene.
—k Kar je doslej »Splošna knjižnica« javila knjig, še po nobeni ni bilo toliko povpraševanja, kakor po knjigi »Poslednji dnevi Pompejev«. Zdaj je izšel prvi del tega slovitega romana, ki je menda preveden na vse večje jezike. V kratkem mu sledi tudi drugi del, ki bo vseboval tudi številne opombe in pojasnila ter dve Plinijevi pismi o takratnem izbruhu Vezuva. Roman »Poslednji dnevi Pompejev« se godi v prvih časih krščanstva v Italiji, v mestu Pompeji. Tedanji običaji in šege, ves način življenja pred dvema tisočletji, vse borbe in stremljenja tedanjega človeka ožive v čudni, mameči resničnosti pred bralčevo dušo. Vmes vidimo vstajajoče krščanstvo, ki polagoma, toda vztrajno prodira na vse strani in vse sloje tedanje družbe. Spletke starih paganskih svečenikov, ljubezenske zgodbe mladih Pompejcev in Grkov, zlasti pa lik slepe sužnje Nidije daje romanu tak čar, da ga človek ne more odložiti, dokler ni prebral zadnje strani. Tudi ta knjiga ki je 24. v vrsti »Splošne knjižnice« se odlikuje po dostojni opremi in po izredno nizki ceni, vzlic temu, da šteje celih 355 strani.
—k Šta treba kao vojnik da znam? Knjigi, ki je izšla v srbohrvatskem jeziku že v četrtem natisu ni treba, da se jo več mnogo priporoča. Sestavljena je tako praktično, da ne nudi vojaku-novincu samo izobrazbo o vojni stroki, temveč mu nudi tudi splošne življenske izobrazbe, ki mu io je osnovna šola nudila le v manjšem obsegu ali pa je že izpuhtela v dobi med izstopom iz šole in vstopom v vojaško službo. A ne samo prostak, tudi učiteljski abiturijent lahko z veliko koristjo poseže po tej knjigi, ker najde v njej na poljuden način obrazloženo vse vojaško življenje in potrebno strokovno znanje, katero ima ali bo
imel tolikrat priliko razlagati posebno vojaškim novincem, pa tudi ljudstvu. Iz navedbe glavnih poglavij vsebine je najbolj razvidna njena praktična stran in vsebina: Moji podati; moje predpostavljene starešine; pravilo službe I. deo; pravilo službe III. deo; stražarska služba; uredba o vojni disciplini in vojni kazenski zakonik; opis puške in municije; nastava za gadjanje pu-škom; opis bombi (defonzivna .in ofonzivna); opis puško-mitraljeza mod. 1915; ratna služba; o za-gušljivim gasovima; sifilis; alkoholna pijača; glavna pravila za svakog vojnika; dužnosti voj-nika u raznim prilikama; opis jahačeg pribora; vojničko pisao.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJEBISTRIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 14. junija ob 10. v Šmart-nem na Pohorju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 4. Predavanje tov. Jos. Še-gula: Moderni pevski pouk v osnovni šoli. 5. Slučajnosti. — Zbirališče Slov. Bistrica, odhod v Šmartno ob 7. — Radi obeda se je javiti do 10. junija pri šolskem vodstvu v Šmartnem. Po zborovanju napravimo izlet k Arehu, dve uri hoda iz Šmartna. Prenočišča v Ruški koči za člane planinskega društva 12 Din, za nečlane 14 Din. Vse druge informacije se dobe pri voditeljici v Šmartnem. Vsem tovarišem(-icam) »dolincem« nudi to zborovanje, združeno z izletom k Arehu, najlepšo priliko, da si ogledajo ta planinski svet, naše zeleno Pohorje. Odbor pričakuje polnoštevilno udeležbo in upa, da vidimo tudi Makolčane vrh planin. Pot iz Šmartna k Arehu je tudi za »težke« lahka.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 14. junija 1924 ob 10. uri v Vitanju z vzporedom objavljenim v 18. številki »Učit. Tov.« z dne 1. maja 1924. Dodatno k temu še dve točki. 7. Razgovor o osnutku pravil in statuta Socialne ustanove učiteljstva v Sloveniji (glej »Učit. Tov.« štev. 21 z dne 22. maja 1924 in 31. in 32. z dne 4. in 7. avgusta 1923). 8. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino UJU. Pridite vsi! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 14. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli v Celju po vzporedu določenem za zadnje zborovanje. Popoldne izlet v bližnjo okolico Celja. K nol-noštevilni udeležbi vabi k temu zadnjemu zborovanju v tekočem šolskem letu odbor.
Poročila:
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. aprila 1924. Od 30 članov navzočih 25. Kot gost je prisostvoval strokovni učitelj K. Sovre.
Na dnevnem redu je bilo predavanje g. ravnatelja Humeka iz Maribora o knji-govezništvu.
Za svoja zanimiva izvajanja je žel g. predavatelj splošno priznanje.
Dan in vzpored prihodnjega zborovanja se pravočasno objavita.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo v soboto, dne 5. aprila ob 10. uri dopoldne v prostorih osnovne šole na Hrastniku. Izmed 102 članov je prisostvovalo zborovanju 64. Slednjim ter novo pristopivšim tovarišicam Bulingerjevi, Maurinovi, Novakovi, velja iskren pozdrav predsednika. Odkar nismo zborovali, je posegla zopet smrt v naše vrste. Izbrala si je to pot komaj 21-letno tovarišico Zidar-Topolni-kovo. Podlegla je jetiki. Prizadetemu tovarišu iskreno sožalje.
Dopisi: Med drugimi dopisi se prečita tudi dopis »Učiteljske tiskarne«.
Predavanje: Ker je vsled obolelosti tov. Seliškarja moral izostati njega referat, poda tov. predsednik o delovanju predsedstva in odbora UJU obširen pregled vseh korakov, ki so se z večjim ali manjšim uspehom podvzeli v dobrobit učiteljstva.
Sklepi: 1. Glede ukaza o kol-kovanju šolskih naznanil se sklene, da naj se isto ukine, ker je v nasprotju s čl. 16. ustave, ki se glasi: »Državni pouk se daje brez vpisnine in drugih pristojbin.
2. Društvo se izreče za enotno nedeljivo šolsko oblast v Sloveniji, za ustanovitev učiteljske zbornice v kontrolo in pomoč
prosvetnim inšpektorjem. Šolstvo se naj uredi avtonomno in naj bo direktno podložno ministru prosvete.
3.	Za prihodnjo pokrajinsko skupščino se določijo delegatom tov. Blaž Jurko, Davorin Čander, namestnikom tov. Mirko Sušnik in tova-rišica Lapornikova.
4.	Postopanje pri i z t i r j a -nju denarnih glob radi neopravičenih zamud se naj poenostavi in iztirja najkrajšim potom. Vse stroške naj plača zamudnik oziroma župan, ki ne iztirja glob v določenem roku.
Slučajnosti: Konstituira se odbor F. Saveza.
Prihodnje zborovanje se vrši 4. junija v Rimskih Toplicah.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 10. aprila 1924 v šolskem poslopju v Radomljah. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je od 74 članov udeležilo zborovanja 44 članov in članic.
Otvoritev in poročila. Predsednik tovariš Tomo Petrovec je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče. Omenil je tudi, da se je pismo učiteljic ženskih ročnih del tov. Kati in Neže Potrato ponatisnilo v »Narodni Prosveti« in je prebral. kar je k pismu pristavil predsednik UJU v Beogradu Stankovič.
Nato sta podali tajnica in blagajni-čarka svoji poročili, kar se je vzelo na znanje.
Predavanje: Gospod nadzornik Kante je podal nato poročilo o »Podmladku Rdečega Križa«, tovariš Ciril Petrovec pa je nadaljeval svoj referat »Učitelj, opisan v slovenski literaturi.
Slučajnosti. Glede uničevanja rjave-vega hrošča je tovariš Tiran podal sledečo statistiko: Za uničenje rjavega hrošča je glasom razpisa št. 3675 okrajnega glavarstva kamniškega na razpolago 3500 Din. V kamniškem okraju je približno 45 šol s približno 100 učitelji. Hrošči so po 50 para liter. Na liter jih gre recimo 250. Poparjenih in suhih nemara še več. Torej četrt milijona kebrov. Do 5% provizija za učiteljstvo od 3500 Din je 175 Din. Na vsakega razrednika pride torej 1.75 Din, ki jih lahko zasluži kar tako mimogrede v zgodnjih jutranjih urah, ki bi sicer ostale brezplodne!
Predlogi: Kamniško učiteljsko društvo odklanja predzadnji odstavek na-redbe okrajnega glavarstva št. 3675, zadeve uničevanja rjavega hrošča, že iz tega enostavnega vzroka, ker so državnemu uradništvu z ministrsko naredbo postranski zaslužki prepovedani. Učiteljstvo, ki je vedno požrtvovalno sodelovalo pri vsaki akciji za splošno korist, smatra to nagrado za ponižujočo in žaljivo ter svojemu že itak dovolj pičlemu ugledu kvarno. Prosimo, da se o tem obvesti tudi županstva.
Glede okrajne učiteljske konference se sklene tole: Z ozirom na postopanje višjih šolskih oblasti naj se okrajna učiteljska konferenca ne vrši.
Seje širšega sosveta UJU v Celju se udeleži kot delegat tovariš Ernest Tiran iz Moravč.
Slednjič se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca maja v Radomljah.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 12. aprila t. 1. v Guštanju. Udeležba vsled slabega vremena ni bila tako številna kakor sicer.
V svojem nagovoru povdarja predsednik tov. P. Močnik, da živimo v dobi presnavljanja šolskih oblasti in smo doživeli že marsikatero razočaranje, tako ukinitev višjega šolskega sveta. Dovršena pa je tudi razdelitev uradnikov na kategorije in sprejet državni budžet, kar mora razveseliti vsakega državnega nameščenca.
Referat: Slabi uspehi na srednjih šolah in naloga ljudske šole.
Predsednik prečita nato govore nekaterih poslancev v narodni skupščini o prosvetnem proračunu, iz katerih je razvidno razpoloženje posameznih strank napram prosveti.
Tudi poročilo o zborovanju delegatov v Mariboru dne 19. marca in o občnem zboru Učiteljskega doma v Mariboru istega dne je podal predsednik.
Pri poročilu o bodoči šolski upravi naglasa predsednik, da bo po zakonskih uredbah, ki so izšle dosedaj, težko ločiti šolsko upravo od politične, vendar moramo vztrajati pri zahtevi ločitve šolske uprave od politične.
Med slučajnostmi prebere predsednik vabilo Malgajevega odbora v Guštanju na slavnost odkritja Malgajevega spomenika dne 29. maja in vabi navzoče, da se
udeleže in delujejo na čim številnejši obisk.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni letni občni zbor in zborovanje dne 3. maja t. 1. v Rogaški Slatini. Od 67 članov navzočih 61, torej 91 odstotkov.
Predsednik se zahvali za lepo udeležbo, pozdravi novo članico, čestita onim članom(icam), ki so napravili izpite. Zapisnik se odobri. Zborovalci pristanejo soglasno na predlog Ljubljanskega učiteljskega društva ter se prispevek a 2.50 Din vplačuje s članarino.
O zborovanju učiteljstva v Mariboru poroča tov. Rudež. Na podlagi poročila in debate se sklene:
Vsi člani našega društva so tudi člani »Učiteljskega doma« v Mariboru.
Naše društvo vztraja neomajno na načelnem stališču, da se šolska oblast loči povsem od politične. Ker vidi v skupnem prosvetnem inšpektoratu prvi korak k uresničenju naše načelne zahteve, se strinja s sklepom širšega sosveta v Celju.
Tajniško in blagajniško poročilo se odobrita. Iz blagajniškega prebitka se nakloni a 100 Din »Učiteljskemu domu« v Mariboru in «Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani.
Članarina znaša za leto 1924 100 dinarjev.
Volitve novega odbora so donesle tožen moment. 17 let «je vodil naše društvo priljubljeni in spoštovani tov. Tomo Kurbus. Ni se strašil strmega pota iz visoke Slivnice, bil je vedno in rad med nami. dajal nam poguma, bodril nas za vse dobro, vesel med tovariši, mil med narodom, prvi, trd in neizprosen pred sovražniki. Ker namerava tekom leta v zasluženi pokoj, je vnaprej odklonil zopetno izvolitev. Z vzklikom "je bil nato soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Šu-mer, podpredsednik Glinšek, tajnik Verk, blagajničarka Debelakova, odborniki: Le-kerjeva. Volavšek, Kovačič, Korbar, namestniki: Glinškova, Fink. razsodišče: Stritar, Korbar, Sotošek in Cenčič.
Za pokrajinsko skupščino sta delegata tov. Miloš Verk in Ivan Glinšek, namestnika pa Fran Korbar in Tone Volavšek.
Zadevo Ferijalnega Saveza uredi tovariš Predan.
O načelnih vprašanjih kmetijskega pouka je referiral tov. Verk. Na podlagi analize najvažnejših kmetsko-gospodarskih vprašanj je referent dokazal, da je glavni vzrok slabemu gmotnemu položaju kriva edinole prenizka splošna in še nižja strokovna izobrazba mase naših kmetov. Učiteljstvo bode sodelovalo po vseh močeh, da se razmere izboljšajo, ganiti pa se morajo tudi poklicani faktorji. Sprejeti so bili sledeči referento-v i predlogi:
Splošna izobrazba je podlaga vsaki strokovni, tudi kmetijski. Vsled tega odločno ugovarjamo vsakemu krčenju dobe šolske obveznosti na osnovni šoli.
Kmetijski pouk je potreben. računajoč pa s potrebo mora se snov kmetijskega pouka ozirati na lokalne razmere. Snov, načela in smernice kmetijskega pouka je za posamezne kulturne skupine ugotoviti na uradnih učiteljskih konferencah. Te konference imajo tudi mnogo drugega gradiva, ki čaka nujne rešitve, torej se naj skličejo čimprej, stroški se naj krijejo iz budgeta ministrstva prosvete, event. ministrstva poljoprivrede.
Dokler se to ne izvrši, skušaj vsak učitelj spoznavati dobičkanosne panoge kmetijstva svoje okolice, odpravljati nedostatke in uveljavljati povsod novejše pridobitve. Teorije se naj učenci nauče v šoli le toliko, kolikor je brezpogojno potrebno za razumevanje praktičnega pouka.
Sprejet je bil tudi predlog tov. Volavška. da se naj zopet prirejajo kmetijski tečaji za učitelje in predlog tov. Sekirnika. da je odpust-nicam pri obrtnikih in obrtnih zadrugah pridobiti zako-
• nito zajamčeno veljavo in | upoštevanje.
+ CERKNIŠKO - LOŠKI KROŽEK LOGAŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA je zboroval 3. maja t. 1. na Blokah. Od 39 včlanjenih tovarišev(-ic) se je udeležilo zborovanja 38 — res rekordna udeležba.
Ob pol 11. je otvoril tov. predsednik zborovanje. Prav posebno je pozdravil univ. profesorja g. dr. Fr. Vebra, ki se je odzval vabilu ter bil tako prvi univ. profesor, ki je predaval pri našem društvu. Tov. predsednik je izrazil željo, naj bi započeti stiki profesorjev naše najvišje prosvetne ustanove z osnovnošolskim učiteljstvom postali trajni ter se vedno bolj poglabljali. Korist od tega bo imel v prvi vrsti narod.
Nato je predaval g. profesor o temi: Bistvo fantazije ter njen pomen za vzgojo. V svojih izvajanjih nam je obrazložil vse štiri vrste doživljanja in na podlagi tega zgradil bistvo in definicijo fantazije. V nadaljevanju tega nam je nojasnil zakon psihološke gravitacije, podal nam razlago vizij in halucinacij, zmote in nekaj drugih pojmov.
Svoja precej obširna izvajanja je vedno tudi podprl z vzgledi iz vsakdanjega življenja, tako da je za svoj navidez pusti predmet naravnost navdušil vse navzoče, kar se je zlasti pokazalo ob zvršetku, ko so se mu navzoči zahvaljevali z gromovitim ploskanjem. Prav posebno pa je pokazala debata, da je znal g. predavatelj s svojim res vzornim in živahnim predavanjem pridobiti poslušalce zase.
Vsem je iz srca govoril tov. predsednik, ko se mu je zahvalil za njegov trud, zlasti pa še za obljubo, da nas v septembru zopet poseti.
Nato je predaval tov. Peterlin o postanku svetovja. Tudi njegovo predavanje je bilo vzorno, po vsebini in obliki, a marsikdo mu ni sledil s potrebno pazljivostjo. stoječ še vedno pod mogočnim dojmom prvega predavanja. Šele proti koncu je v nas naravnost izsilil pozornost.
Ob sklepu se je tov. predsednik še enkrat zahvalil obema predavateljema,; nakar se je sprejel predlog tov. Peterima, naj bi se prihodnje leto, če bi imeli kot letos skupno temo za okrajno učiteljsko konferenco, le-ta obravnavala prej pri krožku, kajti s tem, da se prečita pri konferenci le en referat, se izgubi marsikatera dobra misel.
Končno se je sprejel predlog, da se tudi naš krožek pridružuje protestom našega poverjeništva v zadevi prevedb ter da jih v celoti odobrava.
G. profesorju pa kličemo: Na svidenje v septembru!
+ SLOVENJEB1STRIŠKO UČI^ TELjSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto, dne 10. majnika t. 1. v poslopju osnovne šole v Poljčanah. Vzlic zelo slabemu vremenu se je zborovanja udeležilo 39 članov, t. j. 69%.
Predsednikov pozdrav. Predsednik otvori zborovanje s pozdravom ljubih gostov ter izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da se nam je vendar enkrat uredil naš gmotni položaj vsaj v toliko, da se bomo znebili skrbi za obstanek, vse svoje moči bomo pa uporabili v prid naše mladine in v blaginjo našega naroda.
Društvene in stanovske zadeve. 1. Ker učiteljsko društvo ni uradna,, temveč stanovska korporacija in ker ne dobi povrnjenih potnih stroškov poročevalec z_a šolske vrtove, se volitev odkloni.
2.	Objavi se blagajniško poročilo UJU, priobčeno pri seji širšega sosveta v Celju.
3.	_Predlog ljubljanskega učiteljskega društva glede stanovskega naraščaja, priobčen in priporočen po UJU, po-verjeništvo Ljubljana, se sprejme enoglasno; predlog se uveljavi z novim društvenim letom.
4.	Predsednik poroča o občnem zboru »Učiteljskega doma« v Mariboru in o gmotnem stanju tega društva.
Poročilo strokovnega tajnika. Nato sledi poročilo strokovnega tajnika o delovanju poverjeništva s posebnim ozirom na sejo UJU v Beogradu od 16. do 18. decembra 1923. Iz vsega poročila spoznamo, da se je naša organizacija, s predsednikom Stankovičem na čelu, krepko in požrtvovalno zavzemala za naše pravice pri sprejetju činovniškega zakona.
Z ogorčenjem smo pri tej priliki tudi zaznali, da so bili poslanci krivi, da so se pri sprejetju zakona o taksah sprejeli tudi oni členi, po katerih se morajo kol-kovati šolska naznanila in druge šolske listine. Ne more se pa odpraviti tega zla,
ki ima zlasti za osnovno šolstvo pogu-bonosne posledice, dokler ne pride ta zadeva pred parlament.
Ce ne poprej, je vsaj po tem zanimivem podavanju spoznal vsak posamez-I nik, kako velike važnosti je inštitucija strokovnega tajništva. Strokovni tajnik posreduje med poverjeništvom in učiteljskimi društvi, seznanja nas s skleni centrale, priobča naše želje poverjeništvu. Učiteljski pravnik, zaradi katerega se je, v zadnjem času povzdignil »Učiteljski Tovariš« skoraj na stopnjo »Uradnega lista«, je organizačno delo.
Priznati torej moramo, da je pover-jeništvo imelo srečno roko ne samo pri ustanovi strokovnega tajništva, temveč tudi pri izberi strokovnega tajnika.
Slučajnosti. Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca junija v Šmartnem na Pohorju.
Razno.
»VESELI GOD!«
Pozvonilo je prvič in učitelj stopi v razred. Vse skrbi in neprilike banalne vsakdanjosti so ostale pred šolskimi vrati. Da bo vzgojno delo uspevalo, da bo mogoče mlade duše oploditi, mora v srcu učiteljevem sijati solnce.
S svetlimi in vdanimi pogledi ga pozdravlja razred. Ali njegovo oko takoj opazi, da vlada tokrat v razredu neko neobičajno razpoloženje. Dozdeva se mu, da učenci nekaj pričakujejo. Jedva nameri korake proti odru, vidi tla posuta s cvetjem in na mizi šopek pri šopku, celo stol je okrašen. Kaj neki to pomeni! »Poglejte na tablo!« se nekdo oglasi. Vrh stojala je pritrjen krasen šopek krizan-tem — cvetje jeseni — na tabli pa stoji z velikimi, okornimi črkami zapisano: »Veseli god!« Zdaj se šele spomni, da ima danes god. Kdo v današnjih časih še misli na take malenkosti. Ne ve -še prav, kaj naj poreče, že prihajajo iz klopi eden — dva — kar pet jih pride in vsak mu čestita in bi rad nekaj lepega povedal.
In žarek toplega pomladanskega solnca je posinil v razred. Vse oči so obrnjene na učitelja, češ, tudi mi ti čestitamo. Težko najde primernih besed, da se zahvali in otroci še bolj čutijo, kako jih ljubi. Pritajene solze mu svetijo v očeh in glas mu drhti.
Posipala mu je mladina cvetja na pot, saj v življenju hodi le po trnju. In tega nežnega razpoloženja ne more pokvariti z običajnim šolskim delom. Pripoveduje jim o vsem, kar nam dela življenje lepo in prijetno, o ljubezni, o plemenitosti, zavedajoč se, da je ta ura bila več vredna kakor deset drugih.
Da, tudi med pustimi šolskimi stenami se lahko ogreje duša mladine, če pride poleg glave tudi srce do besede. Ni Cankar zastonj sovražil šole, tiste puste šole brez duha in srca, kjer se čuje le cmokavzarsko povelje: »Roke na klop!«
Ostrov.
Po sklepu lista.
V počaščenje spomina žrtev, ki so padle v Trbovljah za idejo jugosloven-skega nacionalizma, je zbralo učiteljstvo na zborovanju Učit. društva v Kranju, ob priliki odlikovanja predsednika tega društva, tov. Frana Luznarja z redom sv. Save IV. r., vsoto 611 '25 Din, ki jo izroči Orjuni.
— Popravek. Tukajšnji odlok štev. 6210 z dne 26. aprila 1924 (v »Uradnem listu« št. 45) se popravlja v toliko, da sta na šestrazredni osnovni šoli v V o j n i k u v šolskem okraju celjskem razpisani dve učni mesti za učitelje, ne pa »eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico«. — Za šefa: Gangl, s. r.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.