Poštnin« v državi SHS pavš&llrana. Stev. 13. V Ljubljani, dne 31. marca 1920. Leto XXXIII. DOMOLJUB Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Uhaja Tiako irado ob 8. url zjutraj. — Cena mu je 15K na l«to, — 0 Spial in dopUi •« poiiljajoi Uredništvu „D o moljub a", Ljub-Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko to druge tuje držav« 20 K. — § ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« ln insernti pai Poiaoccn« It«/ilke «« prodajajo po 50 vinarjev. S Upravniltvu .Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Praznik krščanske misli. Vstajenje Gospodovo je večen simbol, neminljiv znak vstaja-jočega in zmagujočega krščanstva. Čudovito je, kako v triletnem delovanju, v trpljenju in vstajenju Gospodovem odseva zgodovina krščanstva skozi vsa stoletja do današnjega časa. Naj so krščansko misel še tako teptali v tla, š krvjo in orožjem, z učenoštjo in znanostjo ali državnimi postavami, naj so jo stokrat pokopali in položili v grob ter zapečatili težak kamen čeznjo, vedno je vstala pomlajena ter zmagoslavno nastopila svojo pot. Zakaj krščanstvo je prvič moč božja in tako nad vsako drugo močjo na zemlji. Drugič je krščanstvo resnica; resnico je mogoče nekaj ali več časa zakrivati in odrivati, a končno te zmaguje, ker je človek za resnico ustvarjen in brez nje živeti ne more. Tretjič je vsaka duša po naravi krščanska in si končno vsaka duša v svoji globini zaželi krščanstva kot zemlja solnčnc toplote. In tako vidimo, kako se protestantovski Angleži posebno po vojski trumoma vračajo v katoliško Cerkev, ki edina hrani nepokvarjeni nauk Kristusov, kako francoska mladina in francosko izobraženstvo zapušča svobodomiselstvo in se postavlja v prve katoliške vrste, da, celo mohamedanci občudujejo moč katoliške misli in prvič se je prigodilo, da bo najvišji poglavar katoliške cerkve dobil v Carigradu, dosedanji trdnjavi krščanstvu tako sovražnega mohamedanstva, velik spomenik in sicer samo s prispevki mohamedancev v znak hvaležnost za mirovno delovanje papeža Benedikta XV. To je moč krščanske misli. Zato pa tudi opažamo, da se politične stranke, ki so zapisale na svoj prapor načela krščanshe pravičnosti in ljubezni, v svojem bistvu nikdar ne prežive, temveč zmagoslavno klubujejo vsem časom' vsem razmeram, vsem zmedam in strastem, zakaj krščanstvo je večno in zdravilo vsem ranam. Po vojski opažamo, s kako silo propada po vseh državah liberalizem; preživel se je, bil je zmota in je ostalo od njega samo toliko, kolikor je imel dobrega r.a sebi. Nasprotno pa rastejo povsod krščanske ljudske stranke. To so pokazele volitve na Francoskem, v Italiji, Belgiji, na Mažarskem, b bodo pokazale volitve na Čehoslovaškem in če pogledamo po domovini — tudi v Jugoslaviji. Izid občinskih volitev na Hrvaškem kjer je Ljudska stranka komaj začela gibati, nam je za to porok, Liberalizem je propadel proti komunizmu, kateri raste in pridobiva tal. Naravno: bistveno in najboljše netivo za komunizem je nezadovoljnost ljudskih množic in ta je zrastla danes do neba ni čuda, da se je z njo bolestno razrastel komunizem. A tudi komunizem se bo preživel ob svojem času, kakor se je liberalizem ostalo bo od njega le toliko, kolikor je na njem resnično dobrega. Tako se vrsti zmota za zmoto, ena pobija drugo, a krščanska stranka, kateri je krščanstvo ne samo beseda, temveč življenje, se morda zamaje tu in tam ob silnih udarcih nasprotnih strank, da odleti od nje vse kar je trhlega in zastarelega, a zruši se ne, temveč z novo silo blagodejno posega v gospodarski in kulturni razvoj ljudstva. Krščanska misel, ki je večna, vliva vanjo vedno novega življenja. A eno je potrebno. Krščanstvo povsod in vedno zmaguje, kjer ga ljudstvo v rcsnici pozna, propada samo tam, kjer ljudstvo nI dovolj poučeno. Zato je prva in najsvetejša dolžnost, če hočemo, da ljudstvo ne bo zapadlo križevi poti komunizma — kot se je to zgodilo na Ruskem in Mažarskem, kot se to dogaja v Nemčiji — glavna dolžnost je, da naše ljudstvo prouči vsa nujna vprašanja današnjega časa in tudi raznovrstne odgovore nanje v luči krščanskih načel. Več globokega prosvetnega dela in manj dnevnega politikovanja, to je tisto, kar danes najbolj rabimo. Kjer bo naše ljudstvo videlo vsa pereča vprašanja današnjga časa ne samo v luči lastne sebičnosti, pa tudi ne samo v luči komunizma, temveč predvsem v svitlobi krščanske pravičnosti in ljubezni, potem nas ni strah, kam se bo odločilo. Krščansko misel vzljubi vsakdo, kdor jo v resnici pozna, Zato ker je božja, zato ker je večna, zato ker je resnična. Krščanske ljudske stranke vstajajo po celi Evropi; tudi v Jugoslaviji se Ljudska stranka krepi in raste ln dokler bo krščanstvo jedro njenega programa in dokler se bo vršilo zadostno prosvetno delo, je vsak propad izključen, pač pa ji je zagotovljen pro-cvit in uspeh. Zato z veseljem na delo! Velikanoč. Stopila je na razoratio polje Velikanoč, v zeleni halji, s svatovskim nak/l. .•/, v rokah oživljajočo moč; 9 odprte brazde blagor trosi in tvoji njivi, kmetiČ, sreče prosi. Stopi/a je na vrt, na solnčni breg, iz zemlje nežno bilje kliče, »deva v zelen drevje in grmiče, $blati Češnjo v beli sneg; na breskev rožne šopke privezuje, s prameni solnčnimi cekine kuje. Beseda njena je vstajenje, njen topli dih veselje zbuja, pogledi njeni so iivljenje, njen čisti spev — nebeška aleluja. Darove nosi v pisani košari, nje pirhi — zlatih sreč so čari. Na pragu tvojem, ljuba kmetska hiša stoji Velikanoč, najlepši dar shranila je za tebe, pozdrav ljubeznipoln, iskrenovroč. Vstopila bo z bogatim blagoslovom, če biva Kristus še pod tvojim krovom M. Elizabeta. Shod zaupnikov VLS. Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila •b pol 10. ari dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Politične naloge stranke v bližnji Bodočnosti. 3. Gospodarske naloge stranke. K. Organizacija stranke. 5. Resolucija zbora delegatov. 6. Volitev načelnika in I. podnačelni-ka stranko. Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki »luži kot legitimacija. Popoldne ob Štirih Ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister RoŠkar in poverjenik Tan. Na preddan shoda bodo posvetovanja 'delegatov posameznih organizacij V. L. S. V treh odsekih — v programatičnem, socialno - političnem in organizatoričnem — bodo delegatje pripravili tvarino, ki se predloži zboru zaupnikov. Dne 6. aprila ob 8. uri zvečer bo s e j a vodstva VLS, pri kateri se izvoli n o -▼ o načelstvo VLS. Tajništvo je že pričelo razpošiljati valila. Shoda se udeleže tudi vsi ministri, poverjeniki in poslanci Ljudske stranke. Tajništvo VLS. Vabilo na občni zbor JKZ. Dne 7 aprila 1920, popoldne ob štirih Ima Jugoslovanska Kmetska Zveza svoj L i občni zbor s sledečim dnevnim re- [1! 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo ministra Roškarja in poverjenika Jana o kmetskih zadevah. 4. Volitev načelnika in celotnega odbora. 5. Slučajnosti. V smislu pravil (§ 13.) imajo glasovalno pravico na občnem zboru odposlanci okrajnih Kmetskih Zvez. Pozivamo vse zastopnike Kmet. Zvez, ki se bodo udeležili shoda zaupnikov, da sc udeleže popoldne tudi občnega zbora Jugosl. Kmetske Zveze. Občnega zbora se udeleže tudi vsi ministri, poverjeniki in poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke. Okrajne Kmetske Zveze pozivamo, do se občnega zbora po svojih zastopnikih zanesljivo udeleže. Janez Brodar, načelnik Jugosl. Kmetske Zveze in narodni poslanec. Uspešno delo naših kmetskih poslancev v Belgradu. 1, Poslanec Brodar je pred tremi tedni interveniral pri poljedelskem ministru za podporo in nabavo semen poškodovanim po toči v Radovljiškem okraju. Ministrstvo ie prošnji že ugodilo, ter izvršitev odstopilo deželni vladi. 2, Brodar je pred 14 dnevi interveniral pri poljedelskem in finančnem ministrstvu radi izvoza čebel. Ministrstvo je dovo-fclo izvoz v Srbijo, ter je v svrho nakupa dovolilo finančno ministrstvo 150.000 dinarjev. V nekaterih dneh odide iz Srbije posebna komisija, da nakup čebel v Sloveniji izvrši. 3, Brodar je ponovno interveniral v vojnem ministrstvu radi odškodnine kmetom mobiliziranih konj, voz in opreme ob mobilizaciji za Koroško, Referent ministrstva je izjavil, da so prejeli poslančevo interpelacijo in adreso komande, ki je re-kvirirala. da pa pač ne gre vsa stvar tako hitro, kakor bi bilo želeti. Zavedamo se, da ie treba, da se narodu plača in da tega ne bodo pozabili. Vsaka hiša, v kateri je kak Član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. Za naše časopisje. V naši državi se že z vso ostrino bij« boj med dvema kot noč in dan nasprotu, JoČima so svetovnima nazoroma. Gre zato kateri nazor bo prevladoval v prihodnji naši ustavi (to so temeljne državne posta, ve, od katerih Je odvisen procvit držav? ali pa njeno počasno hiranje in propad), ki se bo ustvarjala v prihodnjem držav-nem zboru. Ali bo to ustava, ki bo igra, jena na temeljih krščanske pravičnosti in ljubezni, ki bo pustila do razvoja in vpliv« vse najširše plasti naroda, ki bo dajala ljudstvu gotovost, da more varovati svojo versko prepričanje, gojiti svoje versko si*. Ijcnje, ki bo zagotovila krščanskim staršem krščansko vzgojo otrok in krščanskim zakonskim svetost in nerazdružnost zuko-na, ki bo sploh upoštevala, da božje zapovedi veljajo tudi v državnih postavah -ali pa bo to ustava, ki bo postavno uveljavila nasilje brezverstva in svobodomisel. stva nnd katoliškim ljudstvom, ki bo krščanskim staršom onemogočila versko vzgojo otrok, ki bo razganjala katoliško zakonske, ki bo silila katoliško mladino » svobodomiselno organizacije, ki bo uveljavila načelo: v javnosti, politiki, v državnih postavah nima Bog, nima njegova volji, nima vera nič opraviti. In takrat so bo začel krlžev pot katoliškega ljudstva v Jugoslaviji, križev pot, kakor ga je moralo hoditi katoliAko ljudstvo po drugih državah. Boj so jo začel ln vestna dolžnost vsakega katoličana, ki ve, da vera ni samo n-deva, ki so moro zapreti v temno kamrico lastnega srca temveč, da mora s svojim božjim naukom o krščanski pravičnosti ln ljubezni prevevati vso javno življenje ln mišljenje, njegova vestna dolžnost jc, da katoliškemu nazoru pomaga do zrnate. Tudi zato jo odgovoren pred Bogom ln svojo vestjo kot za vsa svoja druga dejanja. Glavne armado v tem boju pa tvorijo časopisi. Silen )o vpliv časopisja, pravu-prav veliko večji, kot zasluži. Naši nasprotniki so znali to dobro izrabiti in reči moramo, da njihova največja sila no tiči v ljudski organizaciji, katere nimajo preveC razvite, ker je treba preveč napornega ln požrtvovalnega dela za ljudstvo, ampak njihova moč tiči v njihovem časopisju, v katerem znajo javno in prikrito, kakor bolj kažo, metati kamenja na Cerkev ln vero, na duhovnike in vse verske naprave ter tako polagoma odtujevati ljudstvo veri In verskemu življenju in zastrupljati njegovo srce s svobodomisel8tvom in brezvero. č« 300 časopisov imamo v naši domovini In le ena četrtina jlli Je, ki branijo in visoko dvigajo prapor edino rešilne krščanske misli, vsi drugi pa več. ali manj prikrilo rujejo proti veri, Cerkvi, ali pa vsaj s svojim pljuvanjem na duhovnike skušajo omrziti ljudem vse, kar jo verskega. AH ni dolžnost, vestna dolžnost vsakega poštenega katoličana, da no samo nn" roča naše časopise, temveč tudi agitlra nje pri sosedih, znancih in prijateljih? v vsaki krščanski hiši morata biti »Domoljub« in »Bogoljub«. Več družin skupaj nai si naroČi »Slovcnca«, ki jo priznano na|- w\ jjoljži jugoslovanski dnevnik. Na Štajerskem naj si še b°U razširjajo »Slovenski gospodar«, »Straža«, »Murska Straža«, na Koroškem pa »Mir«. Zlasti pozivljemo tebe, krščansko ženstvo, ki boš najteže čutilo posledice, čc zavlada svobodomiselstvo v nuSi lepi domovini, ki l)oS z oslabitvijo krščanske misli najtežjo tepeno — pomisli na vzgojo, na zakon — zlasti tebe pozivljemo, da se poprimeš res apostolsko nuloge in delaš za razširjanje katoliškega čusopisja. Za omejitev draginje. Pieclsedstvo deželne \! ..o S overijo sklicuje na dan 8. aprila 1920 -eslanek v svrlio posveta o omejitvi draginje in clru-jjiii perečih gospodarskih vpiašanj v debeli'. ".> dvorcu v Ljubljani. Ta poizkus predsednišlva deželne vlade js skrajno potreben, kajti draginja raste tako hitro in neznosno visoko, da spiavi vsakega posameznika naravnost v obup. Vse vošči temu sestanku najbo.jši uspeh. Da bi pa imel ta razgovor res kan dspeh, je treba predvsem piičcli j.ri n, -nufakturnem in obenem pri usnjarskem blagu. Manufaklurno blago jc aoseglo naravnost smešno visoke cene. Navaden človek sploh ne sme niti misliti na to, da bi si kupil pri sedanjih centii hal.o cb ek ln kmetski posestnik upravičen tarna: da le mi obie. o po starih cenah in jaz vam rad dam živil po starih cenah. Sestanek naj torej predvsem gleda, da zniža najizdatrieje cene manufaktiirnemu b- : Da se bo pa dalo to doseči, je treba, da prevzame vlada slrogo kontrolo nad vsem blagom, ki pride iz tujine in osobito iz Italijanskega. Vse to blago se mora plačati le polom vlade, ki naj blago fakturira manufakluristom in manufakturisti mort.jo prodajati blago po primernih cenah. Lc na ta način bo mogoče kontrolirati in ugotovili, s kolikim dobičkom da delajo manufakturisti, ki pod sedanjimi razmerami lahko hodijo blago sami na Laško kupovat in si lahko sami izpolnijo fakture laških trgovcev, tako da je začasno vsaka kontrola njihovega dobička nemogoča Kedar se bo obleka dobivala po pri-mernih ccnah, takrat šele se sme zahtevati od kmeta, da naj prodaja svoje blago po bolj nizkih cer.ah, kakor so sedaj in takrat ho Umel to tudi rade volje storil. Hvaležni pa smo predsedniku deželne v:nde, da jc resno vzel v roke to perečo zadevo, zlasti pa zato, ker je res demokratično sklical v ta namen kar nekak ® al i parlament, kjer bodo zopet vse plast' ljudstva prišle do besede. Samostojna liberalna stranka n duhovniki. Zadnji »Kmelijski list« odgovarja na i je pojasnil vzroke, zalsnj je vsa slovenska duhovščina s svojima škofoma Vl'crl proti samostojni liberalni stranki. Odgovor kaže tako nedoslednost, da smo se čudili, kuko more urednik 'Kmetijskega lista« kuj takega postaviti kot uvodni članek v svoje strankino glasilo. Poglejmo! -»Slov. gospodar« trdi, Uu ni skoro mogoče, da bi se vsa duhovščina s škofi vred motila v Samostojni stranki, kar se tiča njene verske strani. V odgovoru iiu tu zelo tehtni razlog se Kmetijski liti spretno ogne, češ, samostojna stranka je politična stranka iu v politiki se duhovni s škcfi vred lahko motijo. 1'tfnsi, g. pisec! Suj tega mi tudi ne tajimo, 'i oda »Slov. gospodar« trdi, da jo težko mogoče, da bi so zmotili v tem, kar se tiče vtiske strani Samostojne stranke, in vsaka stranku mora v svojem programu imeti začrtanu razmerje do vere in Cerkve iu ga ima tudi vaša, ker se vendar cerkvene zadeve tudi v državnem zboru obravnavajo (šola, zakon, konkordut itd.), iu Vaša stranka pravi: Vera ne spada v politiko. To pa je odločno proti-krStausko in o tem sodijo duhovniki in škofi, in imajo tudi pravico in dolžnost soditi. \aš program glede Cerkve ni nič boljši od programa svobodoniiselcev in komunistov. čeprav v praksi iz tega programa ne izvajate še vseh posledic. Daljo tidi »Kmetijski list«, da ni proti nobenemu stanu, tudi ne proti duhovske-mu. Tako! Na vsakem shodu obrekujete in Dlatitn za narod tisočkrat bolj zaslužno duhovščino kot so razni vaši govorniki, katerih do včeraj nihče poznal ni in »Kmetijski list« sam je v vsakem drugem dopisu metai blato na res dobre in vnete duhovnike in potem si drznete trditi, da niste proti duhovščini! Kaj bi vi rekli, ko bi kdo na v.-akem shodu blatil kmeta in pri tem trdil, da ni proti kmetskernu stanu? Ali bi mu Vi verjeli? Sicer pa »Kmetijski list« v istem članku, kjer trdi, da ni proti duhovskemu stanu, krepko udriha proti njemu. Zakaj koncem članka trdi pisec: »Če pa izginejo duhovniki iz uredništev, iz klerikalne politike, iz poslanskih mest in z ministrskih stolčkov, bo to kmetskernu stanu in vsemu narodu le v korist.« Torej vsak stan ima pravico do politike, Kmetijski list ne izključuje ne advokata, ne sodnika, ne obrtnika, ne zdravnika, ne učitelja, ne delavca nikogar, vsakdo sme nekaj ur popustili svoje delo in sc posvetiti politiki, le duhovski stan tega ne sme. Vsi drugi stanovi smejo o svojih in tudi o drugih zadevali pri politiki odločati, politika vseh stanov je narodu v korist, le duhovnik, svoboden državljan, kl plačuje ravno tako davke kot vsak drugi, ta ne sme v politiko, kjer so celo pogosto obravnavajo zadeve, ki so v najožji zvezi s Cerkvijo in vero. Samo duhovnikovo delo v politiki, ki je s svojo brezmejno požrtvovalnostjo kulturo slovenskega ljudstva dvignilo tako visoko, da so Hrvatje in Srbi daleč za nami, samo duhovnikovo politično delo je narodu v Škodo in propast. Sram vas bodi takega zagrizenega sovraštva proti duhovščini! In takim ljudem naj potem ljudstvo zaupa, da bo pravično in ljudstvu v korist v državnem zboru sklepalo in odločalo o cer-kvenopolitičnih zahtevah, o šoli, zakonu, konkordatul t l)a, po tem članku je ua&a sodba še bolj jasna: Ljudstvo, če hočeš, da te liberalni samostojni voditelji, ki imajo do vere ravno toliko spoštovanja kot do duhovnikov, ne bodo na zvit način ogoljufali za tvoje versko prepričanje, bodi na straži! Okrajnemu glavarstvu v Litiji. Podpisana županstva soglasno pro» testirajo proti uveljavljenju maksimalnih' cen za v odloku okrajnega glavarstva v, Litiji z dne 16. marca 1920 št. 3ti90 navedene predmete, katere ima kmetovalec na< prodaj in mu z ozirom na dejstvo, da s« določijo samo za kmetijske proizvode, med tem, ko se za blago, katero mora kupovati kmet, ne določijo niliake maksimalne cene. Mi stno za omejitev rastoče draginje, toda le pod pogojem, da se za predmete, katere kupuje kmetovalec, določijo sorazmerne maksimalne cene. Da bi se pa samo za kmeta določevale maksimalne cene, tega pa nikakor in pod nobenim pogojem ne-moremo dopustiti. Vsled tega prosimo, da se citirani odlok razveljavi, oziroma v slučaju odklo- * nitve, naj se vpošlje na višje mesto, kot pritožba podpisanih v razsojo. Natančno, detajlirano smo navedli sorazmerje med cenami sedaj in pred vojno že v pritožbi proti maksimalnim cenam za živino, na katere vloge pa do danes nimam odgovora. Odgovor je bil le za zaplembo volov v Stični, za katero kmetovalci že sedaj niso plačani, pač pa kaznovani. Ivančna gorica, 21. marca 1920. Josip Erjavec I. r., župan, Draga; Josip Borštnik 1. r., županov namestnik, Krka; Matej Perme 1. r., župan, Leskve; Peter Zaveršek 1. r., gerentov namestnik, Kriška vas; Ivan Kovačič 1. r., županov namestnik, Prapreče; Josip Stepič 1. r., županov namestnik, Dedni dol; Anton Prijatelj 1. r., župan, Žalna; Franc Koricki 1. r., županov namestnik, Višnja gora; Josip Kut* nar 1. r., župan, Muljava; Franc KavšeK 1. r., županov namestnik, Hudo; Josip Go-rišek 1. r., župan, Št. Vid. Za točen prepis. Županstvo Draga, dne 23. marca 1920. Občinski pečat. Erjavec. Velikanski požar v Dvorski vasi. V noči med 22. in 23. marcem je nastal v Dvorski vasi pri Velikih Laščah velikanski požar, ki je do tal vpepelil 12 posestnikom 24 poslopij. Prebivalci so v največji naglici rešili le sebe in živino. Požar jim je uničil vsa živila za ljudi in živino, vso opravo, vse orodje; obleke so rešili le neznaten del. Tudi denarja je precej zgorelo. Ponesrečenci so brez vsakih sredstev, popolnoma navezani na tujo pomoč Njih beda je še večja, ker je tu splošno pomanjkanje živil in krme. Izvedenci so cenili škodo na 1,065.000 K, zavarovani so samo za 12.000 K. Požar je nastal po neprevidnosti neke lene, ki je zakurila v peči že več let zapuščene lesene hiše. Nesrečna žena je zapustila hišo in prenočevala na svojem prejšnjem stanovanju. Sosedje so ogenj zapazili ko je bila že vsa hiša v plamenu. Med 'požarom so se dogajali pretresljivi prizori; nekateri so v obupnosti silili v ogenj, ker so postali res berači, brez vsakega drugega imetja. Pomoč je nujna, ponesrečenci so z ozirom na neugodni letni čas vsi izvanred-ni siromaki. Obračamo se na vsa dobra srca, naj revežem na kakršenkoli način pomagajo, predvsem v blagu. Vsi denarni prispevki naj se pošljejo na »Pomožni odbor za pogorelce v Dvorski vasi« s sede. ženi v Velikih Laščah. Vsak najmanjši dar bomo s hvaležnostjo sprejeli. Za zboljšanje pedkovstva. Dobro in pravilno podkovanje konj ni tako lahka in priprosta stvar, kakor si to marsikdo misli. Prav pogosto se slišijo tožbe o slabo ali zanikrno podkovanih konjih, ki ravno vsled napak pri podkovanju le s težavo svoje delo opravljajo, izgubivajo dostikrat podkve in si kvarijo svoja kopita. Koliko je pa vreden konj, ki ima slaba kopita! Vrednost delavnega konja tiči v prvi vrsti v dobrem, zdravem in pravilno podkovanem kopitu. Slabo podkovanje zmanjša delavno moč vsakega konja in sčasoma uniči njegovo vrednost. Štabni živinozdravnik Kna-flič pokazal je v seji konjerejskega odseka nekaj naravnost strahovito napravljenih podkev, ki jih je slučajno dobil in ki so take, da morajo vsako, še tako dobro kopito zmrcvariti. Največkrat so slabe podkve tako skovane, da se dotikajo le na nekaterih krajih kopita, tako da vsled tega ne nosi celo kopito težo konja, ampak le tisti deli, ki se dotikajo podkve. Kakšne posledice mora imeti taka podkev za kopito in za konja, izprevidi gotovo vsak gospodar sam. Kakor takemu konju, godilo bi se približno človeku, ki bi bil prisiljen hoditi tedne in mesece mesto po celem podplatu, samo po prstih ali pa po petah. Res je, da imamo pri nas veliko dobrih kovačev, ki razumejo svoj posel, ravno tako je pa tudi gotovo, da je še precej takih kovačev, ki nimajo pravega razumevanja za svoje delo in pa takih, ki ga prav površno izvršujejo. Da bi se nedostatkom pri podkov-stvu odpomoglo, sklenil je konjerejski odsek priporočiti predlog vodstva pod-kovske šole, da se odpravijo na tej šoli enodnevne sktišnje za kovače, ker v enem dnevu se ne more zadosti presoditi kovačevo znanje, še manj ga je pa mogoče kaj poučiti. Vsak kovač bi-moral obiskovati polletno podkovsko šolo; ker bi bilo pa to posebno za starejše kovaške pomočnike precej težav-po, dovoli naj se zaenkrat tistim kovačem pristop k skušnji, ki so se vežbali v--.i j 14 dni na podkovski šoli. V tem času bi že v glavnih stvareh izpopolnili svoje znanje in odvadilo bi so jih raznih napak, ki so jih doslej delali pri podkovanju. Poleg tega je konjerejski odsek šc priporočil, da bi kmetijska družba založila posebna navodila za kovače, kakor jih jc izdalo vodstvo podkovsko šolo. Tu navodila obsegajo 11 posebno važnih naukov, po katerih se mora ravnati kovač, nko hoče konju ohraniti kopita cela in zdrava. Ta pravila visela naj bi v vsaki kovačnici, tako da bi jih imel kovač vedno pred očmi in posestnik, ki bi pripeljal svojega konja podkovat, bi jih lahko bral v lastno korist in se iz njih poučil. Krava v šoli. (Anton Pevc.) (Dalje.). 3. razred. list varili smo si v drugem razredu postavno, krepko razvito žival, dobro zalito z mesom. Kar nam ni podarila narava sama, smo dokupili in s pomočjo dokupljene krepilne krmo smo dosegli, da se naša živina more meriti z vsako kulturno pasmo. Telica je že prekoračila 2. leto starosti fn vsakčas pričakujemo, da oteleti, nakar bomo videli, kaj se da napraviti z njo: ali se usposobi za gospodarstvo ali je dobra Ie za mesarja. Presodba plemensko vrednosti telice je mogoča šele po prvi otelitvi, ko spoznam po kakšni ceni mi bo znala proizvajati mleko. V tretjem razredu se mlada krava — potem ko je oteletila — nauči mlečnosti. Najprvo mora izmolzti raz sebe vse meso, kajti plačati mi mora vse tropine in žito, kar sem v dobi prve nosočnosti za njo kupoval. Katera tega noče plačati z mlekom, mora to plačati z mesom; prodam jo mesarju; z izgubo ne morem gospodariti in na kalina tudi ne morem čakati, da bi mi jo kdaj odkupil kot takozvano »plemensko kravo«. Od svojih krav zahtevam, da mi takoj vse plačajo; na upanje jim ne dam nič, kajti kdor gospodari le na upanje, pride kmalu na boben. Kravo po prvem teletu krmim pičlo, s slabo krmo in molzem pogosto, 5 do 8 krat na dan, — vsaj prve 2 meseca. Če se kmalu ud& in prične hujšati, ne da bi znatno upadla njena mlečna množina, je dobro znamenje; tedaj gojim upanje, da bo iz nje kaj prida. Če se noče udati in naprav-lja vsled pičle in slabe krme komaj toliko mleka, da zadostuje za klaverno uspeva-nje teleta, hujša pa zelo počasi, tedaj je malo upanja, da bi se mi njena reja gospodarsko obrestovala; mleko od take živali bo vedno zelo drago in množina nikdar velika. Če so je krava udala in nam je ostalo od nekdanje okrogle, dobro rejene telice le še s kožo pokrito in z nekoliko mišicami zvezano kravje okostje, zvišamo nekoliko kakovost in množino krme, — vendar zdr-žlmo kravo celo leto slabo pri mesu, tudi med vso dobo druge nosečnosti. Krava se mora privaditi, da bo vso krmo, ki jo požre, predelala edinole v mleko. Tvo- riti meso se je učila v 1. in 2. razredu i« toga vse življenje ne bo pozabila; v trot-jem to uči delati mleko, so vzgaja za svej Slvljenski poklic to gre često zelo trdo, Toda naučiti sc mora, če naj postane do-bi M anosna krava- To je bistvo moderno goved> reje, kakor so prvi z neovrgljivimi u«pohi dokazali Pa«ci pri ustvarbi svojih pasem. Če kdo trdi, da je taka suha, iz samih ltož-ti obstoječa žival grda, je podoben tistemu, ki misli, da je lepa le ženska, ki jo lepo oblečena, Čeprav je revno oblečena; kmetsko dekle često prava krasotica, na-šminkana modna dama pa v bistvu strašilo za v koruzo. Če se krava ne uda in prej izgubi vse mleko, predno prične hujšati, tedaj imamo opravila s takozvano »ponesrečeno kravo« ali po domače s »kravjim va* lom«. Takih krav jo n. pr. med švicarskimi pasmami zelo veliko; nasprotno pa se shorthornska krava kaj k mahi uda, čeprav spada med izrazito pitavno živino. Izgube v prvem trenutku s tako živaljo nimamo; stroške reje prvih dveh let nam poplača dobro z mesom, čim jo prodamo mesarju. Ce pa se nam škoda zdi oddajati jo v klavnico, ponovimo z njo ta tretji razred kravje šole še enkrat po drugem teletu. Morebiti bomo imeli sedaj več s-eče in se bo žival udala. Primeri, da se nauči krava po 2. teletu molzti raz sebe meso, čeravno ni to hotela storiti po 1. teletu, s« zelo redki. Vendar pri dragocenih živali* lahko poskusimo, upoštevaje seveda, da bomo imeli od njih reje gotovo Izgubo, če se tudi po ponovnem učenju v 3. razred« ne priučijo mlečnosti. Tretji razred je torej z gospodarskega stališča zelo poceni. Zahteva nekoliko truda v tem, da mlado kravo prve 2 meseca bolj pogosto in vedno v enakih presledkih molzemo; krmo, ki jo krava použije, nam že plača sproti z mlekom. Zelo važen pa jo za vse nadaljne življenje živali in za pre-računanje dobička, ki ga smemo v bodočnosti od nje pričakovati. Če se krava dobro mlečnosti sedaj ne priuči, se je ne bo priučila nikdar več. Kravo, ki smo umetniii potem gnali na zgodnjo dozorelost, moramo tudi umetnim potem gnati na mlečnost; mi smo jo naučili veliko požreti, mi jo moramo tudi naučiti veliko molzti. Marsikje nudi vse pogoje za to že narava sama; pri nas bo moral začasno ustvarjati vse to Ie razum. Zakaj pravimo, da mora biti dobra plemenska krava predvsem dobra mleka-rica, če jo moramo mi sami mlečnosti šel« priučiti? Mlečnost starišev se podedujo y, nagnjenju na potomstvo. Telica od dobre mlekarice ima nagnjenje do mlečnosti in se raditega hitro uda, čim pride v dovolj razumne roke. Pri marsikaterih živalih je mlečnost že tako v krvi, da kravi* prične presnavljati vso použito krmo takoj v mleko, ne da bi jo morali učiti. Takim1 pravimo, da spadajo k izrazito »mlečnim pasmam« ali »mlečnim rodovinam«. — Telica od slabe mlekarice ni podedovala takega mlečnega nagnjenja, zato se moramo mi potruditi, da ga dobi in za nadalje prenaša na svoje potomstvo. Marsikatera se bo hitro naučila in takoj vidno prenašala na svoj zarod; druga bo v početku prav trda v učenju, nato pa bo nad vse pričakovanje izborna mlekarica; tretja pa „e sploh ne uda, delaj z njo kar hoče:}. Slednjo moremo primerjati ljudem, ki (najo delati dolgove, plačati pa ne; raz-nmen gospodar jo bo čimprej izbacnil iz ttfeva. Vzreja švicarske govedi je v tem i>ziru precej zavožena; nje mlečnost je v razmerju s použito krmo zelo slaba in ta iilabost tiči že stoletja v krvi. Kdor bo učil j; modernega stališča simentalske krave mlečnosti, bo naletel na velika razočaranja. (Dalje.) Iz Kmetskih Zvez. ŽIVELA ZADRUŽNA MISELI (Iz Dobrepoij.) Na seji okrajne K, Z. za velikološki okiaj, ki se jc vršila dne 2o, marca 1920 v LioDrepoi,an, je bi; soglasno sprejet med drugim predlog tov. oitra,nega načelnika Antona Pogorelca iz Strug, da osnuje K. Z. za velikološki okraj z ozirom na razvito les,io trgovino v teh krajih in zlasti z ozirom na obsežne turjaške gozde 1 e s n o z a-u r j g o z omejeno zavezo s sedežem v Dobrepolja h. Izvolil se je pripravljalni oubor pod predsedstvom Antona Pcgoreica iz Strug in podpredsedstvom Josipa Petriča iz Zdenske vaci pripravljalni odbor, ki ima nalogo sklicati v najkrajšem času sestanek zainteresiranih, na kateri hoče K. Z. prerešati vse podrobnosti in izvoliti končru odbor, ki skliče ustanovni občni zbor lesne zadruge v Dobrepoljah ter skiep z dne 25. marca 1920 udejstvi ter dejansko izpeije. Veseli nas ta sklep, ker vidimo, da je ?ačela zadružna misel prehajati v najširše plasti ljudstva, ker vidimo, da kmetske vrste spoznavajo, da je le v udruženju rešitev gospodarskega položaja, ker vidimo, da ▼staja iz Krekovih idej mogočno drevo gospodarskih organizacij. Kaiti gotovo je, da je le v gospodarski osamosvoji t-v i bodočnost kmetskega stanu, gotovo je, da prinaša to le zadruga, vse drugo pa so prazne besede, ki služijo samo suženjstvu; in suženjstvo je veleizdaja — je dejal naš oče Krek. Ob tem sklepu nam uhajajo misli nehote na dobrepoljsko kmetijsko društvo, ki ima krasno in prostorno poslopje na enem najlepših krajev, ki ima dobra skladišča, a prazno prodaialno in golo zidovje, ker spe odgovorni ljudje spanje pravičnega, gledajo sami nase, na ljudi, ki so jih izvolili in postavili, pa so pozabili. Eno je gotovo: Tu je treba jasnosti, dela, novih ljudi, ali pa naj se stari odbor prebudi iz spanja. Mi, ki hočemo dober in čist svet, bomo pometli najprej pred svoj:m pragom, potem se bomo šele vrgli nad dri ge, Zahtevajmo občni zbor kmetijskega društva, pometimo, nastavimo druge ljudi noter, načelstvo pa delavnemu človeku v roke! Ko napravimo to, bomo Premislili, ali ne bi kazalo preustrojiti kme-k)sko društvo v nakupovalno in proda:alno zadrugo za naš okraj. — Možje, ki ste dovzetni za gospodarski napredek, ki hočete dela in pravice, premislite to in se pripravite, ker ni daleč čas, ko bo življenje v na-" okolici šlo sunkoma naprej. — Ljudje, ki so jim »samostojne« čenče hipno zmešale um, pa se natihem že sramujejo, ker so Sli na limanice, naj spregledajo, ker dan<%s je zadnji čas. Kes, ki bo prekasen, ne bo za-legel, zadelo ga bo naše zaničevanje, — Naj živi delavna in zadružna misel) To j e naša pravda, boj zoper duhovščino pa pustimo samostojnimi VEL. GABER. V nedeljo 11, aprila bo v Vel, Gabru tako po prvi maši pred cerkvijo velik ljudski shod Kmetske zveze, ob slabem vremenu bo shod v šoli, Shoda se vdeležite tudi žene in dekleta, da odločno zahtevate volilno pravico Na shodu govori več govornikov. Pridite na shod tudi naši somišljeniki iz Št. Lovrenca, Primskovega, Čateža in Sela pri Šumberku, da se skupno pomenimo o stvareh, ki nam leže na srcu. Kmetje, posameznik ne velja nič. le v organizaciji je moč, zato vsi v Kmetsko zvezol PODRUŽNICA »KMETSKE ZVEZE« V SODRAŽICI se prav živahno giblje. Odbor ima pogostne seje, na katerih pretresava gospodarske in politične zadeve ter sklene tudi vselej nekaj prav krepkih resolucii. Odborniki se sej prav marljivo udeležujejo. Zadnja seja ie bila 21. marca, pri kateri so se sprejele naslednje resolucije: 1 Podružnica »Kmetske zveze« v So-dražici protestira proti naredbi deželne vlade oziroma odlokom okr. glavarstva, češ, da mora živinorejec prositi okrajno glavarstvo dovoljenja, da sme prodati tele ženskega spola. Kmet pač sam najbolje ve. katero tele je sposobno za rejo in kedaj je njemu v korist, da ie redi. 2. Odlok deželne vlade, ki zahteva, da mora kmet, ki kupi žival, imeli isto vsaj šest mesecev v svoji posesti, nai se odpravi. Sai si ta ali oni večkrat nabavi vozno živino le za toliko časa, da obdela svoje polje ali izvrši kako vožnjo. Tudi živinorejcu večkrat nedostaja krme, da bi mogel od vlade predpisani čas prehraniti živino v svojem hlevu. 3. Podružnica graja postopanje okrajnega glavarstva, ki zadn'i čas prisoja raznim strankam kazni zaradi prodane živine, čeprav se ne more vsaka taka kupčija smatrati za tihotapstvo ali verižništvo. Predno se obsodi naznanjeni prodajalec na več tisoč kron in v večtedenski zapor, naj se stvar temeljito preišče. S tem pa ne zagovarjamo prav:h tihotapcev in verižnikov, kateri naj se le občutno kaznujejo. 4. Z ozirom na to resolucijo tudi ne odobrava, da pripade polovica zaplenjenega predmeta raznim stražam, ker pohlep po lepi nagradi te le prerad napoti do tega, da ta ali onj slučai zaplembe večkrat preveč pristransko opišejo. 5. Podružnica se pridružuje resoluciji drugih podružnic, ki zahtevajo, da se v najkrajšem času nadaljuje občni zbor Slov, Kmetijske družbe tam, kjer se je 30, dec. lanskega leta prekinil, na katerega naj se povabijo tisti delegatje, ki so takrat zborovali. Ob koncu seje so izrazili odborniki ogorčenje nad onimi tudisomišljeniki »Kmetske zveze«, ki niso mogli premagati svojega pohlepa po otrobih in koruzi, s katero te dni vabi demokratska stranka ljudi v svojo vrste, V čast našim ljudem pa bodi povedano, da je takih polovičariev prav malo in da si bodo demokratje tudi s koruzo in otrobi malo opomogli. VELIK TABOR OKRAJNE KMETSKE ZVEZE KRsKA DOLINA je bil 25. sušca na S1 i n o v c a h pri Ko* stanjevici. Ob 9. uri je bila služba božja v romarski cerkvi, takoj nato zborovanje pred cerkvijo. Pod predsedstvom okrajne* ga načelnika Kuntariča je nastopilo pet govornikov in dve govornici, ki so v dalji ših in krajših govorih razjasnjevali gospo* darski in politični položaj ter krepko po* vdarili težnje in zahteve kmetskega ljud-stva. Prišle so velike množice ljudstva iz vseh sosednjih občin, poleg domačinov največ od Sv. Križa in iz Cerkelj, ki so dale za shod razun predsednika še dva govornika in eno govornico. Prav dobro so se udeležili tudi iz St. Jerneja, posebno veliko žen in deklet, ki so v lepem številu šle tudi k sv. obhajilu pri M. b. in še popoldne molile v župni cerkvi posebno molitveno uro. Obsežni prostor od cerkve pa do lipe pred staro kapelico je bil popolnoma zastavljen. Cenilo se je vsaj krog 5000 oseb. Na tabor so prišli organizirani tudi »samostojni« liberalci, ki so takoj motili zborovanje, a so uvideli, da nasproti velikanski večini ne opravijo mnogo. Pripeljali so celo svojega govornika od nekod drugod, ki pa ni prišel do besede, ker ja bilo že pozno in se je čutilo, da nameravajo izzvati prepire in pretepe, s čimer so že poprej grozili. Culo se je, da so celo šolski otroci »samostojnih« obetali drugim, da "bodo »klerikaci morali bežati«. — Ko j* bilo zborovanje zaključeno, je liberalni govornik hotel govoriti na svojo pest, a ljudstvo ga ni maralo poslušati. V njegovo okolico je padel kamenček in nekoliko ranil neko žensko. Kdo ga je vrgel, se v velikanski množici ni dalo dognati. Mnogi so trdili, da je bil mlad fantalin. Pa naj je bil kdorkoli in od katerekoli strani, taki poizkusi so obsojanja vredni in naj se ne ponavljajo nič več! Fantje so začeli prepevati narodne, ženske poleg cerkve pa Marijine pesmi, in najeti govornik je opustil svoje neuspešno delo ter odšel. — Tabor je z navdušenjem spre,el več odločnih resolucij in napravil sklep, da Kmetske Zveze iz Krške doline za naprej vsako leto priredijo tabor pri M. B. Dobrega sveia. Prvi, krasno uspeli tabor nam ne pride z lepa iz spomina. — Sprejete resolucije so se poslale deželni vladi za Slovenijo. KMETSKA ZVEZA V KOSTANJEVICI je imela 14. sušca občni zbor. Priredila je v preteklem letu poleg ustanovnega shoda še dva ljudska shoda in en ženski shod, dva zaupna sestanka ter 11 sestankov po vaseh. Na občnem zboru je bil za predsednika izvoljen župan Ivan Colarič. Sklenile so se resolucije: Izvažajo naj se živila le potem, ko bo domača država zadostno preskrbljena. Izvoz naj bo pod državnim nadzorstvom. Carina naj se odpravi vsaj za najpotrebnejše predmete. Razgled po svetu. Jiigoslavffa. j Ljudska stranka zmagajo. Pri občinskih volitvah na Hrvatskem skoro po-,vsod na deželi z ogromno večino zmaguje Ljudska stranka. Liberalci propadejo povsod, kar je svobodomiselnega, gre vse h komunistom. Vrši se to, kar smo vedno prerokovali: dva tabora bodeta: krščanska ljudska stranka in protikrščanski komunizem. j Splošna demobilizacija. Minister je podpisal ukaz o splošni demobilizaciji. Liberalna vlada je samo obetala, izvršila Je šele sedanja vlada. j Za 60 milijonov kroni Finančni mi-nis.or Jankovič je povedal to dni vnebo-vpijočt stvari o vladanju liberalcev in so-eia!nih demokratov. Posameznim liberalnim firmam so dopuščali posamezni ministri kar na svojo roko, da so izvažale prepovedano blago, in sicer brez carine. Na ta način jo bila država oškodovana za 60 milijonov kron. Ni je hujše šibe božje nad državo kakor liberalna vlada. Ni čuda, da jo nezadovoljnost ljudstva urastla do vrha in da ima komunizem pri tem sijajno žetev. 2al, da bo ljudstvo zašlo b tem z dežja pod kap. j Državni zboi je radi katoliške in pravoslavne Velike noči odgoden do 17. aprila. j Ljudsko štetje. V ravnateljstvu za statistiko v Belgradu se vrše vse priprave ta ljudsko štetje po celem kraljestvu. POLJSKA. Poljski parlament je sklenil postavo o agrarni reformi. Nobena posest ne bo smela biti večja, kot 160 hektarjev. Ona posestva, na katerih je upeljana poljska industrija (poljedelstvo v velikem) ne bodo razdeljena, pač pa bodo last zadruge, katere člani bodo vsi, ki delajo na posestvu. Za razvoj poljedelstva je nakazala vlada 1 milijon kron. NEMČIJA. Revolucija jo sicer zadušena, toda žerjavica tli še dalje in komunisti skušajo Še vedno, da bi ponesrečeno revolucijo napeljali na svoj mlin in upostavili delavsko vlado. Socialisti in komunisti so imeli v Berlinu velikansko zborovanje, na katerem so zahtevali med drugimi, da naj se vsi delavci oborože. V zahodnem ozemlju pa se je žo iz komunističnih in krščansko-socialnih strokovnih organizacij osnovala sovjetska vlada. Kako se bo končno izvedla ustavna oblika in postavodaja v Nemčiji, je še vprašanje dolgega razvoja. Vsekakor pa stoji Nemčija ln z njo vred Evropa pred silno važnimi ln globoko-sežnimi družabnimi prevrati. ITALIJA. V Italiji se vrše še vedno po delavskih mestih krvavi nemiri. Uprizarjajo jih socialistični in bolševiški elementi. Vlada strogo nastopa proti njim in je pripravljena tudi z orožjem vdtišiti slednjo revolucijo, — Po svojih poslanih javlja vlada v italijanski zbornici, da italijanska vlada ne more s tisto močjo reševati jadranskega vprašanja, 6l kot bi rada, ker se nahaja v težkem denarnem položaju. Treba bo naravnost sporazuma z Jugoslovani, ki pa da je toliko časa nemogoč, dokler bo Wikon predsednik ameriških držav. Kakor se vidi, hočejo Italijani počakati Wilsonovega padca, ker bi potem laže mešetarili. TURČIJA. Medtem ko se gospodje v Parizu prepirajo, kako si bi razdelili Turčijo, prihajajo iz azijske Turčije poročila, kako se Turki pripravljajo, da izženo iz svoje domovine vse tujce z antanto vred in oproste svojo domovino. In poročila trdijo, da imajo pri tem mnogo sreče. Mlado turško izobraženstvo, ki se je šolalo na evropskih vseučiliščih, je razvilo živahno agitacijo proti tujcem. Turkom se deli orožje, in zgo dilo sc je, da so zadnji čas turške čete napadle Francoze, Italijane in Angleže ter jih pode iz notranjosti dežele proti morju. Zopet se je pokazalo, da vsi krivični ra čuni v Parizu nc bodo obveljali in zgodilo se bo, da si bodo povsod narodi sami pomagali do pravice, ker jim jo drugi no dajo. ZDRUŽENE DRŽAVE. »Glasilo K. S, K. Jednote,« ki izhaja v Ameriki, poroča: Zadnje dni je odpotovalo preko Švice na tisoče in tisoče Čehov, Pollakov in Jugoslovanov, vračajoči se iz Amerike v staro domovino. Vsi ti so večinoma delavci. Ameriko zapušča'o vsled splošne prepovedi alkohola. Pravijo, da če mora človek trdo delati 10—12 ur dnevno, naj bi bil tudi postavno opravičen do kozarca kake krepčilne pijače. Največ inozemskih delavcev bo pa zapustilo Združene države letošnjo pomlad. Tudi v Ameriki se najdejo prenapeteži, ki bi radi vse tuje narodnosti vtopili v žlici vode. Tako izdeluje senator King zakonski načrt, po katerem bi morali vsi časopisi, ki niso pisani v angleščini, plačevati trikratno poštnino in vse važnejše članke prinesti tudi v angleški prestavi. S tem bi bilo seveda tudi slovensko časopisje v Ameriki uničeno. Tedenske novice. Politične. P Delovanje železniškega ministra dr. Korošca se že toliko pozna, da vlaki z žitom prihajajo bolj redno v Sloveniio. Upamo, da bo Slovenijo po zaslugi Ljudske stranke mogoče obvarovati pred lakoto, čeprav se ne bode moglo v polni meri vsem zadostiti, ker je prejšnja liberalna vlada spravila prehrano v tako zadrego, da ni mogoče njenih pregreh popolnoma odstraniti. p Podkupovanje z živili. Razne liberalne in samostojne firme kupujejo svoje pristaše z živili, ker jim manjka tehtnejših dokazov. Ker so živila za vse ljudi, je Vlada takim firmam b!ago zaplenila in dala na razpolago občinskim aprovizacijam, deloma vpeljala preiskavo, da se taka korupcija za-tre. Samostojni kupujejo naše pristaše. Mož z Gorenjskega nam je pripovedoval da je kupil bEzu Podnarta vola, in ko ga je izplačeval, mu |e bil vol ponuden za ioq kron ceneje, kakor so imeli pogojeno, ako se vpiše v stranko samostojnih. Mož pa jim je odgovoril: Pilat je rekel, kar sem pisal sem pisal, mi že imamo svoje in dobre poslance in se ne vpisujem v nobeno drugo stranko. Taki značajni pristaši moramoi ostali vsi, kakor se je izkazal ta naš mož. Za samostojneže pa je sramota, da z judo-vimi groši kupujejo svoje pristaše. p Zakaj še niso razpisane volitve? Na-ša glavna zahteva je: takojšnje volitve, da pridejo res pravi ljudski zastopniki v par. lament, ne pa razni kapitalistični krvosesi, Sedanji državni zbor mora najprvo sprejeti novi volilni red, ki ga je izdelala vlada. To-; da državni zbor ne pride do pravega dela, ker se liberalni poslanci nočejo udeleževati sej in če se jih udeleže, z dolgimi brez. pomembnimi govori nalašč zadržujejo delo. Da pri tem naša država vedno bolj izgublja na kreditu, in da radi tega tudi naša valuta vedno bolj pada, to jih ne boli. p Konec socialne demokracije na Slovenskem. Socialna demokracija (Naprej, Ljudski glas) je vedno vpila, da edina rešitev slovenskega kmeta je v socialni demo-kraciji. Danes pa je delavstvo popolnoma zapustilo socialno demokracijo, vrglo svo, jega dosedanjega voditelja Kristana, Naprej in Ljudski glas sta ostala generala brez armade, delavstvo pa je prestopilo v komunistično stranko, češ, da te socialna demokracija nezmožna kaj naredita za delav* sivo, To smo mi že davno pripovedovali, Torej sedaj imamo samo še komuniste m če bodeta hotela Naprej in Ljudski glas še naprej obljubljati ljudem raj na zemlji, bodeta morala to blagoslavljati, kar sta prej preklinjala in to preklinjati, kar sta preje proglašala za edino zveličavno. — Reči pa moramo, da so komunisti še veliko hujši sovražniki kmeta, kot so bili socialni demokrati. Prvi cilj komunistov je povzročiti nasilno revolucijo, kjer naj bi vso in edino oblast vzelo v roke samo komunistično delavstvo, vsa podjetja in vsa kmetska posestva naj postanejo skupna last, vsi kmetje Pa državni najemniki. Komunisti po Ljub* liani govore, da bodo tako nasibio revolucijo kmalu izpeljali. No. bomo videli, kdo bo kmetu iztrgal njegovo zemljo! Kmetje, dobro se organizirajte, nevarnost se bliža, Obža1ujemo, da samostojni v tem položaja ne ppznajo drugega kot blatiti naše duhovnike kot najhujše kmetove sovražnike. Domače novice. d Umazano čvekanje samostojnih, Znano je, kako samostojni »kmetje« radi umazano govOre, posebno kjer je več lju« di skupaj. Najrajši se spravijo nad vero io duhovnike, da jim s tem jemljejo ugled in spoštovanje. Seveda nobeden poštenjaki tjakim nesramnim besedam ne bo verjel, ker vsak ve, da kar govore taki čvekači o duhovnikih, velja to njim samim, Dn« 8. t, m, se peljem z večernim dolenjskim vlakom proti Ljubljani. Med potjo za-čneta dva potnika surovo udrihati po duhovniku dr, Korošcu. Eden je bil neki žandar, ki je vstopil v Črnomlju, ki baje nadzira ekspresne vlake radi tihotapstva in doma nekje od Gorice, drugi je bil pr?-1 vi »samostojni« kmet. Vsaka beseda j« bila budalost, zloba in laž, — Na Grosupljem prestopim v večerni kočevski vlak. Vstopim v vagon, misleč, da je namenjen za ljudi, In res je bilo nekaj ljudi noter. Kako se pa začudim, ko zagledam med sopotniki tudi trojico, ki bi morala spadati v vagon za svinje. Čvekanje te trojice namreč jc bilo najbolj svinjsko in umaza-no, ki nikakor ni spadalo med dostojne ljudi. Vsi trije so bili iz Dobrepolj, kjer so tudi izstopili. Najglasneji je bil neki Fran-cel, ki se je sam hvalil s prešeštvovanjem in je izgledal kakor kak konjski barantač in mešetar, ob strani sta mu pomagala dva itara dedca. S svojim svinjskim čveka-ijem, zlobnostjo in lažjo so obdelovali du-lovnike tako, da so se vsi zgražali, še celo neki soc. demokrat, ki je brzdal Francel-na radi nekaj prisotnih otrok. Kakoršen je Francel, taki so tudi drugi, tako si misli ta v svoji hudobiji. Ponosno so se trkali na prsa. da so samostojni kmetje. — Očividec. d Poziv. Pozivam vojne ujetnike, kateri trosijo o meni laži, kako sem jaz ob prevratu ljubljanski pehotni polk 17. v Tri-dentu zapeljal in Lahom izdal: z dokazili na dani Predložite jih naravnost dravski divizi;skj komandi, aii potom društva 'Jugoslovanskih dobrovoljcev« (Kolodvorska ulica 3). Nudi se vam lepa prilika, da uničite enega f...a; kajti tako hudodelstvo zasluži vislice I Pozivam g. O. s sinom, naj le uloži tožbo zoper mene pri sodišču, in ne samo žuga. To bo zanimiva obravnava ob času samih tatinskih in goljufijskih razprav. In ravno tisiti, ki so meni v težkih dneh nasprotovali in me sedaj blatijo, bodo odšli sami ne samo »umazani«, ampak upravičeno lahko še kaj hujšega pričakujejo. Torej na plani — Župnik Škerjanec. d Poziv. Dne 7. t. m. je požar vpepelil | v Predtrgu pri Radovljici osmero posestnikom hiše, gospodarska poslopja, hleve, skoro vso hišno in gospodarsko opravo, poljedelske stroje, skoro vso obleko, perilo in obuvala, nekaj živine in prešičev Škoda znaša okoli 750.000 K, zavarovalnina je le malenkostna. Vsled požara je prizadetih 9 rodbin z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem & tem nabiranje malih darov po vsej Sloveniji. Darovi se sprejemajo v Ljubljani, poverjeniStvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okr. ([lavarstvih, pri mestnih magistratih v Ce-ju, Mariboru in Ptuju in pri načelniku po. možnega odbora, županu Ivanu Valant v Predtrgu. Darovi se bodo razglasili v »Ur. listu« in odkazali svojemu namenu. — Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r, d Preuredba brezposelnih podpor. Po- verjeniitvo za socialno skrbstvo sklicuje dne 26, marca t. 1. anketo v svrho pre-uredbe dosedanjega načina preskrbova-nja nezaposlencev. Kako in na kakšen način preskrbeti nezaposlencem delo in tako odpomoči kričečim razmeram, v katerih se nahaja nezaposleno delavstvo, o tem se bo razpravljalo na anketi v navzočnosti delavskih organizacij, zastopnikov vlade in županstev, I d Konec 100 kronskih bankovcev. Sto-kronski bankovci se sprejemajo pri državnih blagajnah le še do 10. t. m. Zato pozor! d Starši, pazite na svoje sinove - dijake! Piše se nam: Pijančevanje je ena glavnih strasti našega ljudstva. Slovenci smo znani, da spijemo največ alkohola. Toda ni samo to najhujše, v sedanjem, povojnem času je pravzaprav glavna slabost ples. Sem pa prihajajo poleg drugih tudi dijaki. Celo zelo številni so bili pri vsaki prireditvi, pri katerih je na sporedu ples. Zahajali so na zabavne večere, na plese, kar je zelo slabo vplivalo nanje. Niso se ozirali na disciplinarni red. Profesor vendar ne more vedno stati za vsakim. Zato pa, starši, prjmite svoje sinove trdo, da vam povedo, kam so hodili na zabavel Slabe zabave, ki jim jih itak že šola prepoveduje, jim lahko in najlažje zabranite vil Vaši sinovi so včasih brez prevdarka zapravljali denar, da so le utešili svoje strasti. So nekateri, ki si prislužijo na dan 10 do 15 K s poučevanjem drugih dijakov. A tudi to jim ne zadostujel Ta ali oni se svojim staršem še posmehuje povrhul £, nafarbat je treba vsak mesec enkrat našega starega, pa grel Staršil Taki so nekateri, pa ne pravim, vsil Zato prepovejte svojemu sinu-dijaku ples in druge nenrav-ne zabavel Zahtevajte od svojih sinov se. znam izdatkov koncem leta! Tu ne gre za denar, tu gre za blaginjo vaših sinov v poznejšem življenju, tu gre za njihovo dušol Tu gre za značaj mož, ki bodo vodili naš narodi Če bodo pa že ti narod navajali na slaba pota, potem gorje vam, njim in celemu narodu I d Društvo diplomiranih babic je imelo 29. februarja občni zbor ob obilni udeležbi Predsednica v svojem govoru povdarja pomen babiškega poklica, v katerega rokah leži življenje materino in otrokovo. Poživlja, nai se vse diplomirane babice vpdšejo v društvo. Z ozirom na dejstvo, da nekatere nepoklicane in neizučene ženske po deželi izvršujejo babiški posel, sklene občni zbor poslati na vlado spomenico, kjer se zahteva: vlada naj izda naredbo na zdravnike, da take ženske takoj naznanijo in tudi duhovniki, če to opazijo, naj to takoj spo-roče državnemu zdravstvenemu svetu. Pa tudi članice društva naj pazijo na take ženske, in nai takoj vsak tak slučaj naznanijo društvu, ki bo že znalo ukreniti vse potrebno, da bodo dotične ženske primerno kaznovane. Soglasno se je odobril predlog o tarifu za babice v mestu in o tarifu za porode na deželi. Sklenilo se je končno, naj tudi tiste babice, ki so bile dosedaj včlanjene pri dunajskem društvu, pristopijo kot članice ljubljanskemu društvu. Za babice z Gorenjskega se je osnoval poseben društveni pododbor s sedežem na Jesenicah. d Za sirote padlih vojakov občine Šmarje pri Grosupljem ima Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani iz neke zapuščinske razprave 3050 K na razpolago. Postavni redniki ali varihi teh sirot niaj vlože nekolkovane prošnje do 10. aprila t. 1. pri Oblastni zaščiti. Čez 10. april se rok ne bo podaljšal, ker je bil prvi rok že do i. marca, a se je priglasila Ie ena stranka. Prošnje morajo biti oprem. Ijene s potrdilom župnega unada o očetovi smrti in s potrdilom županstva o bivanje! v občini Šmarje. d Glavno poverjeništvo ministrstva sat agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsak teden izključno in brez izje* me le v torkih, četrtkih in sobo«! tah od 10. do 13. ure. Ob drugem času ostane urad za stranke zaprt. Vsako no* tranje uradno poslovanje je nemogoče, Ča bi moralo maloštevilno uradnižtvo poveri jenižtva y vseh uradnih urah sprejemati stranke. d Uradne are. Od 1. aprila t. 1. dalja so pri deželnem in okrajnem sodišču % Ljubljani uradne ure od 8. do 12. ure dop« in od 15. do 18. ure popoldne. Batli pre» obllega dela se sprejemajo stranke le do-* poldne, izvzeti so najnujnejši slučaji. —i Predsedništvo deželnega sodišča y Ljub* Ijani, dne 25. marca 1020. d Smrtna nesreča. Pri sekanju smreW> se je v sredo, dne 24. marca, smrtno po«! ncsrečil Janez Benda, posestnik v Šmarci' pri Kamniku. Pokojnik je bil 16 let župan v občini Šmarca in načelnik ondotne Km, Zveze. Pogreb se je vršil 27. marca na po« kopališče na Homcu ob obilni udeležbi. OH1 odprtem grobu se je poslovil od pokojnikdtj zastopnik Jugosl. Kmetske Zveze. Poko|«; nikovi družini izrekamo najiskrenejše so«' žal je. d Strašna nesreča v Ložo. V Ložu ud se igrali na kupu hlodov otroci, kar ekm* pl odira granata; posledice so strašne: trija otroci so mrtvi, več jih je pa nevarno poU škodovanih. d Samoumor. Upokojeni kurjač drf« železnice Jožef Lotrič, doma iz Selc, sta« nujoč v Spodnji Šiški, si je 20. t. m. pognal iz vojaškega samokresa v postelji dva stre«; la in sicer mu je predrla ena kroglja leva stran prsi in je prišla na hrbtu vun, drug* kroglja mu je pa predrla čelo in je prišla nad levim ušesom vun. Rajni Lotrič je osi«« pel; bil je tudi jetičen, kar je najbrže pKmcti|ski list« katoliške razbojnike. Pošteni kroet;e, zapomnite si to: tista stranka, ki pravi, da ni zoper vero, vas iaicnuie katoliške razbojnike! — Dalje zagovarjajo trgovca Ko-drica z njegovimi tremi hišami. No, samostojni, povejte nam, s čigavim denarjem si jih je pošteno pridobil! Ali ne z denarjem kmetskih žuljev? Seveda, samostojni »kmet« Kodrič se kaj malo briga za to! — G. kaplanu očitaju, da proučuje boljševizem in nemoralno življenje. Poživljamo vas vnovič: z dekazi na dan! Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen, tako stoji v sv. pismu, kaj ne gospodje! Nesprav-ljajte na dan stvari, ki bodo padle na Vašo filavol Oone kmetu, če bo imel take učitelje morale kot so samostojni! — H koncu hinavsko kličejo na pomoč knczoškofiiski ordina- riat. Bodite brez skrbi! Eden vas bo pač slišal, ki ga kličete, to fe vaš bog Žerjav — toda kaj, ko ne more pomagati svojim zvestim samostojnim ovčicam! — V celem dopisu povedo samostojni eno samo resnico: da so bili pred vojno liberalci! A kaj ste zdaj? Ovčjo kožo ste oblekli, a v resnici ste volkovi kot ste bilil Pobeljeni grobovi! — Kmetje, (spoznali ste jih, vaše mesto je v Kmetski zvezi! IZ ŽUŽEMBERKA IN DVORA. Pri nas se samostojna kmetska stranka svojemu programu primerno »lepo« razviia. Mnogi uradniki, trgovci in gostilničarji so postali čez noč samostojni kmetje, seve kmetje, ki ne ločijo kopriv od pšenice, krompir pa poznajo na krožniku. Njim se je pridružilo največ takih ljudi, ki imajo za kmetijstvo predolge prste in sc vse bolje razumejo na rokodelstvo latvine. Pod okriljem »samostojne« se lepo razvija društveno življenje. Kdo ne bi občudoval njihovih uprizoritev, kakor slavne maškaraae, kjer so na zunaj pokazali, kaj imajo v glavi, njihovega plesa, ki se je pričel 31. decembra 1919 ,pa se jc nehal 2. januarja 1920, in njihovega »orkestra« gospoda Kračo s harmoniko. Starši, tem ljudem dajte svoje otroke v sokol-skem naraščaju v reke, če hočete, da bodo postali pijanci in tetovi in da vas bodo ua starost pretepali in vam tako preganjali dolgčas na stare dni Samostojni stranki pa čestitamo, da se ji je posrečilo vse le razborite elemente si združiti pod svoiim okriljem. JANČE. V nedeljo dne 14. t. m. je priredila K. Z. zaupni Eejlnnek. Govoril nam je izko poduč-ljivo g. J. Galc. načelnik K. Z. Vdeležba ie bila obilna. Le tako naprej, r .-aga je gotovo naša. — Imamo tudi par boln.uof. ki so oboleli ca kužni bolezni »samostoiccv«. No, pa upamo, da li reveži že okrevajo, ker ta čudna bolezen sc šc ni vkorcuinila. Res čudno se nam vidi, da že ne spoznajo ti ljudje teh krvo-sescev. Ali fih že niste poskusili, ko so vladali nas? Ali bi radi, da pridejo še enkrat aa krmilo in nam še to zapravijo, kar nam je ostalo? RIENICA. Zveza lesnih dcjr.ajih obrli ie začela s poslovanjem. Svojim članom že nudi blago, posebno obede. Polagoma začne z izdc!ovan'em žičnatefa blago, iievilo članov sc vedno dviga. Razteza sc po c':'.cni kočevskem okraju. Namen ji jc. vnrttvo in povzdiga domače cbrti — suhe robe in zaščite krošniarstva. IJoarao, da se razraste v mCrčno podjetje, ki bo našim krajem dvignilo blagostanje. JAVO"? POD LJUBLJANO. Našn malo župnijo silijo na površje političnega boja. O \seli strani ie veliko zanimale in povpraševanje no naših 70 gospodarjih, teliko ie nesreč obljudenih hiš v celi župniji. Pne 22. lebru.-ria fe Kirctrka Zveza iz Trebe'jevega napravila javen shod v Javoru. Bilo je dobro. Tct,'cn pozneje nastopi nova »Canicslcjna''. Izvolila si je zavetišče v gostilni pri Pečarju v Pesnici. Kakor se čuje, jc bilo največ Fos'ušalcev iz radovednosti, seveda nekaj pa tudi tacih, ki so mislili, da se bo takoj koruza tlc'ila. »Novi Samostojni« so napovedali, da hočejo kmalu napraviti javen shod v drugem delu župnile, namreč v vasi Javor, Kdo iih bo rod streho vzel, bomo sporočili. Vendar predno pridejo, bi jim svetovali, naj se spomnijo onega svelovnoznanega dogodka, ki sc je odurni pred več leti v sosednji župniji Jcnče, kako so nemčurii zmagovito odhajali z Janč. Tacega odhoda iz Javora sicer ne privoščimo »Novim Samostojnežem», vendar pozor! Ali bi ne bilo umestno, da se g. Marinko zavzame za r.vcie ožje rojake na Dobrovi, g. Cernc za šiško itd. Ob času volitve se bomo Javore! delili ra obe strani. Večina iz vasi Besence bo potegnila z onim, ki bo največ koruze obljubi', večina iz vasi Javnr bo pa pri Kmetski Zvezi, ker vemo, da je podkupljivost nekaj sramotnega. ZAPLANA. Tukaj je bila po noči 18. t. m. usti i a 22-letna liegina Košir iz Spod. Šiške, ko je hotela prenesti nekaj tobaka preko žice. Umrla je nekaj ur pozneje v bližnji hiši. Bila |e do zadnjega pri popolni zavesti ter povedala, kako se je vse vršilo. Ž njo je bil nek 17-letni fant, ki je bil priča celemu dogodku. Izmed štirih ali petih vojakov, ki so bili skriti v grmovju in planili proti dekletu, ko se je Dlizalo, so trije ustrelili in en strel ie zadel nesrečno dekle v trebuh. Ko ie obležala, odvzeli so ji nahrbtnik ter zbežali in niti enemu ni prišlo na uui, da bi pomagal ponesrečeni. Nihče ne ve, ktero poveljstvo je poslalo te ljudi na patruljo. Kje ie sedai nahrbtnik in tobak? — K temu žalostnemu dogodku bi imeli nekaj pripomniti. Ne zagovarjamo tihotapstva, ampak smo za to, da se proti tej nesrečni zlorabi še ostreje postopa, zlasti, ko gonijo cele karavane živine preko meje in pri tem poslu gonjači še neženirano žvižgajo in vriskajo. Smo pa proti načinu, kako sc je v tem slučaju postopalo. Streljalo se je b.ez vzroka in na brutalen način se je pustilo obstreljeno dekle brez pomoči v svoji krvi na tleh. Nihče nc more dognati, kdo je poslal vojake na patruljo. Večkrat se je žc zgodilo, da nadlegujejo ob belem dnevu ljudi, ki niso prišli preko zic< is tudi ničesar seboj ne ncso. Saj se km?lu nc bo upal sosed k sosedu. In postopanje komisije) Najprej se je reklo: nobene komisije ne bo. Potem pride nekdo povedat, da bo prišla komisija popoldne. Pripravili so grob, a pride orožnik z ukazom, da se mora mrlič prepeljati na Vrhniko. Ali ti gospodje ničesar drugega nc poznajo kakor svojo ko-modnost? Aii niso dobili toliko diet, da bi mogli v Zaplano? Ali nimaio res nobene pie-tete do mrtvih? Ali ne vedo, kako težko fe zdaj na Vrhniko voziti, ko so Italijani glavno pot zaprli? — S kakimi čnstvi le korakal stari, bolni oče mrtvega dekleta za krsto, ko se |e brez potrebe na gnojnem vozn vlekla po teh grapah I — In kakšen uspeh imajo take komisije? Takega, kakor navadno: nobenega. Sa| ni nobene resnosti v preiskavi. Nekaj papirja bodo popisali in akt položili na polico, kfer bo čakal svojega soseda enako žalostne vsebine. IZ ST. JERNEJA, Oprostite g. urednik, da se zopet oglasimo v Vašem listu. Povedati hočemo samo neko dcgodbico, ki prav očitno kaže neizmerno rairolinbnost in dostojnost šentjernef-skih samostojnežev. Ko je občinski sluga v nedeljo 21. t. m. razglasil, da se 25. marca vrši velik tabor K. Z. za krško dolino na Slinov-cih pri Kostanjevici, tedaj se kar med razglašanjem oglasi M. K. iz M., eden glavnih samostojnih kričačev: »Naj le pride, bo tepen, kot Kristus« — namreč govornik na taboru K. Z. Priče na razpolago! Samostojneži, vaše število se krči — vzrok vaša surovost in podivjanost, s katero nastopate. Le tako naprej in kmalu bodo samostojni \i še trgovci in nekaj njihovih ožjih prijateljev. Na tabor K. Z. na Slinovce je pohitelo lepo število zavestnih mož, iantov, žena in deklet — tam zahtevalo svojih pravic in pokazalo ogorčenje nad bivšo samostojnolibc-ralno in socialdemokratsko vlado, ki je državo pripeljala na rob propada. Vrnila se je ta množica vsa navdušena za K. Z., ogorčena do samostojnih liberalnih »kmetov« in prepričana, da že biie tudi šentjernejski samostojni strahovladi zadnja ura. LIPNICA PRI KAMNI GORICI. Cvetke Ažmana in samostojnih s shoda na Lipnici pri Kamni gorici. 1. Posojilnice so škodljive, ker so že marsikoga spravile na beraško palico. — Kes, tudi najboljše reči škodijo, če jih človek zlorabi. 2. Vero imamo, torej fe ni treba braniti. — Doslej smo branili, kar smo Imeli; česar nismo imeli, nismo mogii braniti; zananrej bo to drugače n. pr. posestva bodo branili oni, ki jih nimajo, ne oni, ki |e imajo. 3. Župniki pravijo pri poroki, da morata mož in žena skupaj ostatido smrti; zato bi bili morali ob mobilizaciji oznaniti, da možje ne smejo v vojsko. — Kako bi se bila lahko zabranila vofska, ko bi bil g. Ažman župnikom to ob mobilizaciji povedali 4, Vseslovenska ljudska stranka je r«s marsikaj napravila za kmeta, a napravila je z našim denarjem, pravifo samostojni. Kedar bodo torej »samostojni« vladali v občinskem odboru, v državnem zboru, bodo napravili vse na svoje stroške: davkov torej ne bo,.. o srečni časi! 5, V s e s 1 o v. ljudska stranka je še vedno š u s t e r š i či i a n s k a in se bo o ijrvi priložnosti vrgla šu-steršicu v roke. Kdor se iztrga iz oblasti samodržca, ne sili nsč nazaj. Kai pa, ko bi se samostojni vrgli v naročje dr. Žerjava, kolikor se še niso? 6, Vitez Pogačnik se fe kot načelnik vojnega odseka na Dunaju trudil in dosegel, da ie bil sprejet kredit za vojno, na kar se mu je ministrski predsednik Stiirgkh zahvalil, mu stisnil pod mizo roko z besedami: »Kai zahtevate?« (»Koliko zahtevate?«) — Pojasnilo na to laž naj da g. vitez Pogačnik Ažmanu. 7, Kmeta Roškar in Jan sta postala minister ozir. poverjenik kmetijstva le zato, ker se fe Vseslovenska ljudska stranka zbala »samostojnih«. G. Roškar in Jan zahvalita 86 samostojnim, ki so vitju »naprej« spra- CERKLJE OB KRKI. Tukajšnja občina je dobila po »zaslugi« Hanzita in občinskega tajnika 15 stotov koruze in ječmena, katero razdeljujejo po 6 K kilogram. Kakor se čuje, se Ijndje pritožujejo čez visoko ceno, ker ie res čudno, da je od krškega za eno krono dražje. — Na naslov okrajnega glavarstva v Krškem: Trgovec Vabčič je dobil zopet okoli 200 kg sladkorja za bolnike, javne nastavljence in siromake, vprašamo prizadeti, koliko fe okr. glavarstvo seda) za razdelitev gospodu Vahčiču pustilo, zadnjič fe namreč dobil dovolfenfe, da si je kar 20 kilogramov za to težko delo obdržal, za bolnika se pa s težko proš-nfo dobi četrt kilograma. RAKITNA. Dne 21. marca t, 1. ob 1 uri popoldne se fe vršil pri tnkafšnfi neki gostilni shod S. K. S. Govorilo in razmotrivalo se fe o raznih rečeh — posebno ie pa šlo za umetna inojila, in pa kako bi se beračenfe preprečilo. Seveda ker o drugih rečeh se ni moglo razmotrivati — na primer; o živilih: kornzi, pšenici itd. Da bi somišljenike s tem malo potolažili — zato so pa prišli na dan z umetnimi gnojili, A vzlic temu so bili »samostojneži« še precei dobre volje — če jim ravno niso do-tični gospodje obljubljene koruze skomandi-rali. Zato so si pa z vinom in rumom napravili kratek čas, nadejajoč se bolfših časov I Prišlo fe poslušat tudi nekaj somišljenikov Kmetske zveze — ker jih fe pa takoj tukajšnji neki amerikanski mogočni bogataš imenitno pozdravil s »smrkovci«. Čudno pa ie, da se ta bogataš, ki je vendar že nekaf sveta obhodil ni naučil toliko olike, da bi znal ločiti odrasle ljudi od navadnih šolarčkov. Imamo pa pri nas tudi Kmetsko zvezo, ki se še precej lepo razvifa. Če bo šlo tako naprej, jih bo v kratkem času precejšnje število — skoraj vsak dan se še kateri vpiše. To pa »samostojneže« prccef jezi, zatoref so tako razkačeni. Združeni smo tudi z Borovniško gospodarsko zadrugo — pri kateri se še vedno dobi nekaj živil. Pošten Rakičanl IZ BESNICE PRI KRANJU. Na sv. Jožefa dan smo imeli v Sp. Bes-nici shod socialistične Kmetsko-delavske zveze, kateri je bil pa zelo klavern. Pričakovali so, da bodo pridrli ljudje iz cele fare skupaj, toda kako razočaranfe. Vseh udeležencev z g. govornikom vred fe bilo ravno 20. Pa še ti so bili večinoma taki, ki so prišli iz gole radovednosti. Bilo fe tudi nekaj žensk, katerim bi bolj priporočali, da gredo k popoldanski službi božji kakor pa na socialističen shod. Govornik jim je v kratkem govoru razkril kapitalizem. Dotaknil se je tudi vofnega posojila in se lagal, da so duhovni najbolj agitirall zanf. Da fe socialistični vodja Kristan največji kapitalist, je zamolčal. Da fe geslo socialistov: kmetu vzeti vso zemljo, je tudi pozabil pove« dati. Tudi »Domoljub« mu ni bil nič kaj po volfi. Drugič svetujem g. govorniku, naj prinese za mušter v žepih s seboj sladkorja ia koruze, katero itak obetajo po vseh shodiht mogoče se mu potem posreči ujeti koga na svoje limance. Vsa čast pa zavednim Besni-čanom, ker so se v tako malem številu shoda udeležili, Kmetje, ne v socialistično protiver-sko Kmctsko-delavsko zveza, ampak vsi V, KiSfetskc zveze. — V slogi je moč. BOH. BISTRICA. V nedeljo 14, marca 1920 so imeli soct* jalni demokratje shod na Boh. Bistrici. Ob* ljubovali so, da preskrbe obleko in hrano lo zavarovanje za starost in onemoglost in še Bog ve kaj vsem, ki se zapišejo v njihova stranko. Precej so krtačili tudi »samostojne«. Seveda so pozabili sociialni demokratje povedati, da so njihovi trije ministri več kot pol leta sedeli v Belgradu skupaj z demokratski« mi kapitalisti pa niso preskrbeli ljudstvu ni« česar, le sebi polne žepe. Lfudie to vedo, zato ne verjamejo več niti sladkim besedam samo« stojnih liberalcev, niti lepim obljubam socijalJ nih demokratov. y * BRASLOVČE. > A Ženski protestni shod proti krivičnemu načrtu volilne pravice se fe vrSil 22. febru« arja. Udeležba je bila obilna: nad 300, večt* noma ženske. Nastopilo fe 6 govornic, 3 dekleta in 3 žene. Zastopnica »Dekliške zveze«, Vodlak Marija, pojasni razloge. Zakai hočemo volilno pravico? Prvič, ker smo tudi glasovale in pobirale podpise za Jugoslavifo. Zato hočemo tudi soodločevati ob njeni ureditvi! Drugič: ker smo mnogo pretrpele med vojsko, Tretjič: ker smo s svojim delom rešile nai narod še hujše lakote in umirania. četrtlči ker nam ne manjka za to dobre volje in zmog. nosti. Podpredsednica savinjskega okrona šketa Terezija utemeljuje razloge. Kdo je mec vojsko doprinesel več žrtev kot naše krneti sko ženstvo? Pa nas sedai postavljalo na na|> nižjo stopnjo kulture iu omike. — Prednica Marifine dražbe Turk Marifa naglaša: V de. mokratični državi smo! Sedanii volilni red M ne sledi načelom pravičnosti in demokracije, ker sc zapostavlja ogromen del lfudsfva: naše kmetsko ženstvo. — Zastopnica mater Torlc Antonija kliče: Prava mati se mora zanimati tudi za politiko. To zahteva ne samo njena! korist, ampak tudi sreča nfenih otrok. Ali nam nič ni mar šolski načrt? In svetost in neraz4 družnost zakona! — Turnšek Helena govoril Žena mora z drugimi vred delati in skrbeti^' zakaj bi tudi ne smela govoriti in soodloče«, vati? — Rojšek Marifa dokaže iz izkušnja vojnega časa, ko fo je skrb za prehrano otrols gnala na pristojna mesta. »Ako ne moreš re«! diti svojih otrok, pa fih vrzi v strani«, je za*' vpil nad menoj uradnik. Je že slišal kdo, da bi kaka kmetska mati zavrgla ali zapravila svofega otroka, kar pa se med tako imeno-l vanimi izobraženimi krogi večkrat zgodi. To*j rej Izobrazba brez vere In usmiljenja je praz«! na. Je samo v škodo človeški družbi. — Nato; se prebere protest in resolucija, ki se soglasno, sprejme in odpošlje v Belgrad in na deželno', vlado v Ljubljano. IZ STARE FUŽINE V BOH. Da tudi pri nas ne spimo kaže fo, da s« je ustanovila za Bohinf zelo potrebna lesna zadruga. Lesni trgovci so hoteli zadrugo že % kali preprečiti in ko se jim fo ni posrečilo, so' hiteli z nakupovanjem lesa. Med nfimi fe bil naibolf delaven neki znani agitator samostojnežev. Mi pa predobro poznamo požrtvovaR nost tega gospoda, ki je še povsod delal kat svoj žep. Zatorej, zavedni kmetje, združimo se vsi v taboru Kmetske zveze, ker edino r, tej stranki imamo zaupanje, da bo delala v/ blagor ljudstva, — Kmet. ŠT. JERNEJ. Ko smo čitale dopis kmetskih deklet iz Kostanjevice, smo naletele na sledeči stavek: Lep zgled dajete! In kdo nai so to, ki dafo lep z«ed? Dekleta šentjernejske fare, ki so poletele na tabor kmetske stranke v Kostanjevici 29. februarja. Ne trdimo, da ste pisale t tteresnico, ampak samo to pripomnimo, d« ste [Me izrazile preveč splošno. Slab glas fe padel tta večino šentjernejskih deklet, ne pa samo «a tiste figure, o katerih pravite ve: Lep zgled (dajete. Tako sodbo čufemo od dne do dne na lastna ušesa celo od domačinov in bližnjih so-jeedov; kako neki pa more soditi o nas se Vlaljno občinstvo, kj nas pozna samo po lepi lavni pohvali v »Domoljubu«. 1 Da sc rešimo kolikor pač mogoče napačne sodbe, smo prisiljene odgovoriti na 'dopis kostanjeviških deklet. Resnici na ljubo moramo reči, da je v vsaki pšenici nekoliko smeti in tako je tudi med dekleti šentjernej-J»ke fare. Zato smo tudi mc z vami enih mislil Kes ni lepo, da te figure iz Št. Jerneja plešejo kvatemo nedeljo o postu po državni cesti v Kostanjevici. Veliko lepše bi bilo, da bi doma Eremišljevale sveti postni čas, ki je čas po-ore, ne pa čas norenja. Večina ie to tudi storila, le par jih je bilo, ki so iz prevelike lju-jbezni do zatiranega kmeta pozabile iti k sv. tnali in so mislile, da bodo z javnim plesom 'da široki cesti nadomestile božjo službo. Zalo presimo, da si ne vzemite teh za zgled in tudi ine odločno zatrdimo, da jih ne bomo posnemale. — Torej teh par besedi javnosti v pojasnilo, da nc t odo mislili vsi čitatelji »Domoljuba«, da so vsa šentjemejska dekleta enakal '. Več deklet šentjernejske fare. Letošnji Pastirski (Dalje.) VIII. . O da bi sc vsi posamezniki, pa tudi vse tfiužinc in države ravnale po volji božji! Radi 'upornosti proti Bogu je toliko zla in (oliko Jibupa na zemlji. Ker so bile vse države po Svoji ustavi. po svojih temeljnih zakonih brez (veroizpovedi, ker so dovoljevale tlačenje ubogih in sirot, ker se niso upirale razširje-.vanju brezbožnih društev, katerih voditelji .Boga tajc, ker so dopuščale vsakovrstno nesramnost in razuzdanost, jc Bog dopustil, da »o se države v svojih strasteh spopadle, za-fletle v strahovite vojske in ena drugo po-jkonfavalc. : Kaj pa ali smo razumeli glas božji? ali smo se poboljšali? Mnogi se niso poboljšali; ^marsikateri so se v grehe še bolj ugreznili. Le tri naj kratko omenim. Prvič se je pri nas razpasla nenavadna Surovost podivjanost. Ali ni skrajno surovo, ako mladenič, mož vedno preklinja? se vedno griduia? preklinja cclo Mater božjo, Jezusa, Boga! Se bolj surovo ie, ako preklinja dekle, iena, Fo naravi je dekle, je žena bolj rahločutna, zato je surovo preltlinjevanje še bolj proti njeni ženski naravi. .. kje je prvi vir tolike surovosti? V cruzini, v kateri vsak dan kolnejo oče, mati in otroci, ki so se te grdobije naučili od starcev - Starši, pomislite tole: kaj ne, radi bi imeli otroke dobre, krotke, ljubeznive, pokorne. Upravičena je ta želja, in izpolnila se ti bo, ako le hočeš. Oče, mati, koj ko pride 4>trok na svet, in ves čas pozneje postopajte « nitm krotko, hubeznivn, bodite veselega Tsrca in milih besedi, iz Vaših ust nai ne pride togotno zmerjanje, grdo pso< anje, neznosno vpitie in surovo preklinjevanje. Ako boste tako ravnali, bo otrokovo srcc mehko, Krotko, vese o; otrok Vas bo ljubil, spošto-,val in ubogal: tudi otrok bo govoril ljubeznivo surovih besedi ne bo iz njegovih ust: vzbuja,očo jezo bo hitro potlačil. Ako oče in ° eVatlJ' zmerjate, grdite, preklinjate, late 15?,dIa?',lelI muJeZ0 in to«ot° vzln.: Dreki n"*van- dVjbe ,na surovost in 5 " ^ne,va do dnev* navajate. da Vas otrok ne spoštuje, ne 1 ubi rbrt,ampak ves surov tudi zVamisu: ruvo i a vila. Otroci, mladeniči in dekleta, sklenite koi sedaj in potem pri prvi sv. spovedi, da se boste s pomočjo božjo odločno premagovali in da iz Vaših ust ne bo nobene kletve, nobene psovke, nobene surove besede več- v medsebojnem domačem življenju naj vlada mir. krotkost, prizanesljivost, ljubezen! O ne grdite, ne oskrunjajte dobrega imena nas Slovencev, da ne bomo na glasu kot nenavadno surov narod! Drugič je med vsemi narodi silno vzptam-tela mesena poželjivost. Iz te strasti izvirajoči grehi pa slabijo in uničujejo človeški rod. Poslušajte glas apostola, ki glasno oznanja, da nečistniki ne bodo videli kraljestva božjega. Toda nečist: greh nosi kazen s seboj in muči že tukaj one, ki se mu udajajo. Ne le, da je tako nesrečnemu mladeniču ali dekletu srcc nemirno, da ga vest peče in grize, ampak tudi telo se pokvari, življenjska moč peša in celo v zakonu se pozna, ker je zarod teh grešnikov telesno bolj slab. Kličem Vam: bežite od nečistega greha! Ogibajte se vsake priložnosti tega greha, plesa, nevarnega znanja itd. Tretjič naj omenim še grdo lakomnost po velikem premoženju in zmanjševanju toliko sladke in za naše medsebojno življenje toliko potrebne ljubezni do bližnjega. Ah, vsak dan čujemo mile pritožbe kako so ljudska srca postala trda, kako bede bližnjega ne čutijo, pa mu ne marajo pomagati, marveč ga puste, da trpi, strada in v togoti preklinja. In oni, ki ste obogateli, posebno oni, ki ste obogateli krivično? Ali ste mirni v srcu, srečni brez skrbi? Niste tukaj na zemlji, lakomnost sc nikar ne nasiti, vedno več želi, vedno bolj postaja otrpnjena za pravičnost, vedno bolj mrzla in odurna do bližnjega. In ko pride zadnja ura? Strašna bo in grozna! Ne, ne bogastvo, posebno krivično, ne da sreče! Najbolje za naš srčni mir je posedovati toliko, i da imamo vsakdanji kruh, ki si ga pridobimo j z molitvijo in z delom. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: , Jia l . Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za trančišknnsko cerkviio) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 /o brez kakega odbitim. 'Min are oi Minirale Ufte Glet inserat! "unakinja h Šfafra, Povest. Prevaja'" (Dalje.) . "PoročiI Aha! Tudi otroke bom imel, kaine? lake poredneže, kakor sem sam? Ne, mali angel, angeli bodo, kakor je angei njihova matil« Kri mu je udarila v lice. Kakor divje mu skaklja v prsih mlado srce veselja ln Vm° ,10'' vroie ljubezni. Mati švertnerica je zopet prišla v sobo BJ« Pn P«-'*1 s'oječ pazljivo poslušala, mala Mihaelca se ie privila k njej in jc kakor radoveden palček pokonci vi' .Ia ušcsci. »Oh, gospod,« je rekla Štefana, skozi °k"? ,zro* n» .*<■ čisto temno cesto. »Gospod '"V dragoceni čas, judi mi imamo šc mm,,;., posla.« Postala je zelo nemirna, pruv nič ii ni všeč, da že toliko časa stoji in se razgovarja s krivovercem. Mati ji je naročila, naj ostan« in čaka, da mu postreže, če bo kaj zahteval Toda noče biti konca, vse skupaj že predolgo predolgo traja. Spodobno pravi: »Oprostite, da nesem otroka gori.« Henrik se je nagnil proti njej in je rekel _ počasi — besedo za besedo — da mu je iz temnega glasu mogočno zvenela strast: »Preje povej: katera ie moja nevesta? Štefka? . . Ko sem te peljal s sramotnega odra — je bila zraven. Si-li že pozabila na ono uro?« »Ne,« pravi deklica, »vsak dan molim za vse svoje dobrotnike, tudi za Vas.« Toda močno se je prestrašila. S sramotnega odra? — Saj je bila sama tam, in on jo je nesel doli. Še sedaj ni prodrla snubeča sila njegovega glasu do njenega čistega, pobožnega srca. Ni ga umela, čeprav je slutila nekaj hudega. Mor-aa je pa včeraj vendarle prav imela mati, ko ji je prigovarjala ... In ona Štefana, se je včeraj smejala..... o Bog, tu se ni več smejati. Jezus, trojna nesreča je, če njo — nevesto Gospodovo — ljubi ta mož, sin krivoverskega poglavarja . .. sam divji krivoverec. Henrik pravi: »Moja izvoljenka stanuje v Štajerdorfu,« — zrl je na obleko na njeni ljubki postavi — - navadno je modro oblečena. — Sedaj bom iahai na Dunaj. Kadar se povrnem, jo poprosim za njeno belo roko — ne, njena roka ni bela kakor roke lenih, v katerih ni krvi. ker sc boje dela; njena roka je rdeča kakor roža ... Si danes prala, moja mala, da so tvoje roke rdeče kakor roža?« Ne, predvčerajšnjim,« je rekla čisto tiho in v veliki zadregi. O groza, o nesreča, res je tako, kakor misli mati — o Bog, to je strašno. O, zakaj |c vezla grb za tega človeka, zakaj ic tako dolgo ž njim, ne Sila bi smela, ker je krivovercc . . o gospod Albert . .. kaj bi sedaj rekel gospod Albert . . . Henrik jo je skoraj použival s svojimi žgočimi očmi. Njegova rožnata usta bi liki metulj rada počivala na najlepši roži — bi rada poljubila najlepša dekliška usta, kar jih jc Bog pričaral v cvetje ... Štefana je na rokah ujčkala dete, ker je začelo jokati, ter se je jela umikati proti vratom. Henrik sc jc z mečem rožljajoč pomikal za n|o. •Žtefana,« je rekel, katoličani poznati' devet korov angelov, toda čuj, nekaj novega1 Našli so šc deseti kor. To so lepa dekleta na zinili'.. In kraljica angelov, regina angeloruin — ■ menim, tako pravijo papežniki — si pa ti. To je pa že prehudo, to je krivoverstvo in norost! Štefana, Izveličar gleda na-te! Se-d',j mu moraš povedati enkrat za vselej, da to m vse skupaj nič, bolje je, da je hud danes, kakor pa pozneje, ko bo morda prepozno. In Izveličar ji je položil na jezik pravo, modro besedbi rekla je: Gospod, ne gre, tako govoriti! Vadite, da je greh, kar pravite v šali, saj rada verujem, da ne razumete. Marija, Mati prečista in Devi.a obenem, je Kraljica angelov, tako ji kličemo v lavretanskih litanijah — jaz pa nisem niti kraljica, niti angel — uboga sirota sem, ki dela za plačilo in ki" — grenko in glasno je izpregovorila kruto besedo — >jo jc sodnik, va5 oče, že kaznoval in jo lahko vsak dan obsodi na smrt, ker se ne menim za njegove hudobne postave — se včeraj nisen>, se danes nc in se nikoli ne bom. Roga i'3 tieba bolj poslušati kakor ljudi, ki kaj hudobni ga velijo. Gospod, ne pozabite na to, in nikar ne govorite tako praznih stvari, tu ni vse skupaj nič! O grozna, o kruta beseda, Štefana, zakaj tako jiovoriš? Kakor slana pada v odprto cvci-no čar. o m mori ter žge mladi cvst, tako pade ta beseda v Iptbezni plnmleče srce mladega Hendelna. Njegove vroče, po poljubu hrepeneče irftnice se drgetajoč stisnejo, mesto d i bi - kar bi tako rade — izpovedale: Štef:i''a mojega srca. (i si moja izvoljenka. Oče, t,'i, oče jo sovra/i, pr,stavil jo jc na sramotni ouef in jo — la 11 ko umori. Krčevito ie prijel za meč, kakor bi hotel v beg pognati nevidnega sovražnika, in v pekoči boli ie zaklical: Kaj praviš? Nikdar, nikdar te ne more obsoditi'« Ona je rekla: xPač, more.« »Nikar Sae tako n« rani, za božjo voljo I Kaj takega le misliti ne smeš!« sopiha Henrik. *Res ie strog, toda lopov in morilec pa ni I fjl in nil Najpreje mora obsoditi mene, tebe ni koli I Ves je iz sebe. Zagrubi jo za malo otroško roko, ki ie od dela vsa rdeča, in jo pritisne na svilnato prevlečene močne prsi. Tedaj je čutila njena deviška roka, ki jo mu aastoni izkuša iztrgati, kako mu liki kladivo tolče srce... Štefana sedaj ne more več dvomiti. »Gospod, cel Izpustila bom otroka Iz roki« je lecljala. Henrik je vzkliknil: »Štefana, tebi na ljubo sem storil za Alberta vse, kar sem modeli Lepo te prosim, ne bodi tako krotal Rečem ti, da delaš krivico mojemu očetul Kaj takega ne bo nikdar storil. Enkrat te je po krivici kaznoval, to je res. Li nai te na kolenih prosim odpuščanja, da pozabiš to? Saj takrat ni bil pri sebi, skrb in jeza mu je obrnila srce... na dan svoje poroke ti bom to pokazal. V bistvu je njegovo srce kakor moje, in moje vendar poznaš, ali ne? Ti veš, da ni hudobno, četudi takoj vzplamti v divjem srdu.« »Ne, ni hudobno,« prijazno odvrne, da bi ga pomirila, zopet se ii močno smili. Toda, komaj je s svojim sladkim, čistim glasom iz-pregovorila le tri besedice, zopet mu jc v mladostnem ognju vzplamtela kri. Res, sedaj jc bilo kaj dooro, da je tako deviško čista, tako pobožna in sveta, sicer bi ne bila samo njena rožnata roka, ampak ccla Štefana ujeta v njegovih rokah, odkoder bi ne bilo tako kmalu rešitve. Toda pred čudovito dekliško nedotaknjeno krepostjo klone na koleno divja moška strast. »To srce, ki torej ni hudobno,« — se od boli še ves bled, toda ponosen in ves srečen posmeje nanjo doli, »boš še enkrat od zunaj in od znotraj do cela spoznala ... in sicer kmalu,.. Samo to ti že povem: Sedaj pojdem na Dunaj. Ljuba Štefana, moja nevesta potrebuje poročni venec. Tebi položim na srce skrb za ia venec. Zgoraj na tvojem oknu sem videl cvetlice. Skrbno jih zalivaj, te vse morajo nevestin venec... Zame pa, Štefana, moli, dokler se ne vrnem ... Saj smeš, kajne, četudi sem bahač in norec? — Če pa hočeš vedeti, kako je ime moji izvoljenki, poglej v koledar, kako je ime svetniku, ki pade na prvi dan po Božiču « »Ivana!« je hitro vzkliknila, da ne pride kaj drugega, »Seveda, Ivanal Kaj šel« Smejal se je, tažvenketal mu je meč, petelin, ki ga je vezla Štefana, se mu je tresel na prsih, tako mogočno je privrel smeh iz njegovih mladih, veselih rrsi. okna so brnela, in lučka pred svetim Jožefom je zaplapolala. »Sedaj pa, žal, se moram ločiti. Toda že prideva skupaj, da se naorej pomeniva. Ta čas pa naj Bog varuje mojo lepo deklico — ji je-li ime Ivana?« Roka, ki se je hotela oviti okoli njenega telesa, je prjela v prazno. Štefana ie bila že zunaj na pragu: slišal je, kako je vabljivo rekla materi: fcMati, sedai nesem Lukca spat.« Henrik stopi ven, to je mati, ki z gorečo tre-sko sveti iz kuhinje, k njej pa se kakor palčki in palčice z zlatimi glavicami in bliščečimi se očesri privijajo njeni otročiči. Vsa v skrbeh pravi mati Švertnerica lepemu gospodu, ki l|ubi njeno hčer: »Jemne-sta, sedaj je pa ušla. pa še priporočila se ni nič, oh, gospod, ne hodite hudi zavoljo tega, tudi ji ne zamerite, da ima tak jeziček.« Visoki gospod se je smejal: »Kai šel Na-sprotnol Ravno taka mi je všeč. kakor jel Krotka Štefka ni več Štefka — prav taka, kakršna je, je prava. Res, ušla mi je, nič ne de, bova že še govorila. — Tako — to-le je pa za vino.« Jej, jej, zopet zlat tolar. Danes je pa res srečen dan, Luka, Luka, da bi bil še živi.,. Ušla mu je, nič se ni priporočila, dobro ga je mučila, zbadala ga je z ljubim jezičkom, res je. Toda vse, vse to ne stori nič. Kljub vsemu temu je njegova. Kmalu, kmalu — ah, kmalu bo padla sladka trdnjava. Gotovo ve, da bo. Kako nežno, kako sladko in plašno Je rekla: »Ne, ni hudobno,..« Kaj naj to pomeni, če ne vzhajaočo zarjo ljubezni? — Zu- naj na cesti v temi zarezgeta žrebec-satan, zmagoslavno ga zajaše Henrik, sreče pijan, ves omamljen njene čudovite sladkosti dirja froti mostu. Pozabljeno je vse, kar je bilo udega in žalostnega, pred njim pa leti skozi temne uHce na visokih, svetlojasnih, zlalih krilih sladka nada, božja prijateljica ljubezni. Na mostu je konju nekoliko popustil brz-do. Štajra ob njegovi desni in mogočno bobneča Aniža ob levi sta se zgubljali v megli, grmeče je šumel pad: onstran Štajre se neDo še svita v bledi svetlobi. Oko mu je skozi meglo plavalo po Štairi, v Čije temnih vodah so se liki pošast zrcalile še bolj temne krone dreves, — Tam zgoraj plava nekaj belega kakor mrtev labod) Henriku je prišla na misel stara pesem, groza ga je bilo: o vojvodiču, ki je snubil padarjevo hčer, in kako je potem njegov oče vojvoda v Donavi utopil lepo Nežo, ko je bil njegov sin v vojski. Vojvodičeva ljubezen je Neži prinesla smrt: ... Henrik, Henrik, kaj ti je rekla, da te jc tako bolelo? Vaš oče me lahko obsodi v smrti — Strašno mu je sedai zvenela v dušo ta strašna beseda, ki jo je izpregovo-rila najslajša deklica. Ce to pomisli... o groza... z golim mečem bi stal pred njeno sobico, stal bi noč in dan, da bi noben sovražnik ne mogel do nje,,, Pripravljen je umreti zanjo, toda niti lasu, niti lasu jej ne sme skriviti niti oče niti kdorsikolibodi. Prijahal je Čez most. Ono belo je sedaj na drugi strani izpod mostu priplavalo ven. Bilo je bezgovo cvetje, ki je bilo na nekem vrtu utrgano, sedaj pa so ga raztepli valovi na vse strani. Težko mu je postalo pri srcu, o, da bi le Dunaj ne bil tako daleč od Štajra. Zopet mu je stopila pred oči Štefka z otrokom v naročju in sc mu je tako skrivnostno smehljala. Pa kaj bi bil tak klavernež, še httfši kakor Albert, da še sedai vrta in sc muči s skrbmi, kakor da bi zanj ne bilo sreče na svetu, če pa je bila vendar tako nedopovedljivo ljubezniva in sladka... in je govorila o ljubezni in o njegovem srcu... Ljube-zen je raj... Srce ni hudobno. Otresi se skrbi, Henrik, pohodi krte in se veseli svoie najlepše izvoljenke. Kar ie oče enkrat storil, je storil v boli in divjanju, to je sedaj minulo, boš že videl, in če mu pripelješ nevesto ob roki, ki je zanj sukala meč, se ne bo mogel več ustavljati, marveč ho vzel njeno glavo med obe roki in ji bo noljubil belo čelo — misliš, da nc bo? — — Štajerska mestna vrata so votlo gromela vsled ponosnih podkev njegovega žrebca, ki ga je sedaj izpodbodel k urnejšemu d;ru. Čuj, čegav pa je ta globoki bas, ki buči: »Počasi, počasi!« 7 Kdo prihaja iz predmestja? Z oHVrito glavo in z odpetim jopičem nekdo štorklia semkai, trije dečki s gorečimi bak-liami švigajo okoli njetaj nihče aruifi ni kakor slric Bertoid iz Pirana. »Hei, dečkol« trobi Rerto'd. »Stoj, stoj' Nimam več sapel Kam pa dirjaš ? < »Grem nadzorovat orožarno!« se v rdečem svitu baklje smeje stotnik. »In ti?« »Hudič, i»rem na svoje kurje gredi, pri Volku sem bil na večerio povabljen.Primoru-ha, to smo se dolgočasili.« (Dalje prihodnjič.) Trpite na revmatizmu in gihtičnih bolečinah? Vdrgoienje s pravim Fillerjevim flui-dom je takorekoč dobrodejnot 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K, Rabite milo-odvaiaioče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krordjice izvršu'" svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagors' sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K, Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K, — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Engen V. Feller, Stubica donja, Elza trg SL 16, Hrvatska. E Poročne prstane ima v talogi Josip Janko, urar v Kamniku ua Sutni (nasproti farne cerkve). Jugoslovanska Kmetska zveza javlja', dn je njen mnogozaslužnl Član Janez Benda, načelnik K. Z. v Šmarci, dne 24. marca t 1. v šmarci nenadoma preminul. — Pogreb se je vršil 26. mar c«* Ranjkega priporočamo v molitev. Janez Brodar, načelnik Jugoslov. km. zv, Katera Kršč. soc. or-Isjn jirji ki je obenem dober ganizacija potrebuje IUJllIHll, organizator in agitator. Naslov pove uprava „Dom." pod St. 1218. rpmpnlnp rovi cevi za vodnjake lmsvetlobej uClilbillllb buli, stebre za vrtne ograie la za kozolce, grobne oklepe, stopnice is umetnega kamna itd. nudi po najnižjih cenah F. Bandaln drug, Ljubljana, Karlovska c. 8 (pil Jerančičn), Kd s.Doa Ved dobrih v kaki trgovini, Soli ali uradu iščem mesta. — Ponudbe na upravo nDo4 moljuba1- pod „Singa ' gozdnih tesačevj sprejme takot za celoletno dobo proti dobri plači Franc Past te-arski mojster, Ljabltaiub: Preklic! Podpisani Janez Rurger, pose tnik v! Spod. Zalogu št. 2, preklicujem s tem, kar seni' žaljivega govoril o gosp. župniku Valentina: Bernlku v Komandi. Izjaviiam, da nisem Imel. za te žalitve nikukejra povoda in se mu zaliva-, ijujem, da je odstopil od zasebne obtožbe. » Kamnik, dne 20. marca 1920. __Janez Burger. . TvrUka M Stergar v Kamnika kupuje v«e deželne pridelke po najvišjih cenah, isto-tako tudi vsa zdravilna zelišča, kakor: lapub. krhijikovo lubje, lipovo cvetje, arnikovo cvetje m vse vrste zdravilne korenine. ffiiši - podgane stenice-ftcnrkl in vta golazen mora poginiti ako porabllat« moja najbolje preizkai. in splolno hvaljena sredstva koti proti poljskim raiSim 8 K, za podgane in mili 8 K, za iiurke 10 K, posebno močna tinktura z* ateaie« 7 K, uničevalec moljev 6 K, pralek proti mrčesom 6 K, mazilo proti ulem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pri živini 5 in 10 K, praSek za ali v obleki la fierilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadja in na ze-enjadi (unič. rasti.) b K, praSek proti mravljam 6 K, mazilo proti garjam 10 K- Poiilja po povzetju Zavod za eksporti M. JONKER, Petriniska ul, 3, ZAGREB 1. , O š če se gospodična mlajša, is ugledne kraetske hiše. izobražena zlasti v gospodinjil vis ink netlj*tvu kot soproga za prof., dr., ve eposeitnika z na'imilljon«klm imetjem. — Naslove z naianfineiš mi podatki sprejema uprava lista pod St 12t>. Invalid *«ll priU v kmečki mil« i nekaj po-111 Valili sestra kot najemnik alt na polovico. Ivan Ivanuša, umetni mlin, Sela, Velenje. Kaplm vsnko množino trtega prediva ?o najvišji ceni. Cenjene ponudbe na naslov: van N. Adami«, vrvarna, LJublinna. pet ogromno pošiljatev manufakture naravnost n Inozomstva je prejela tvrdka R Stirmecki v Celin in sicor volne, cefirje, tiskanine, etami"a. batista za Jonske obleke suknn kam-gnrna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klo-ta, cvilha, robcev, svile in že mnogo raznega druzega bla ga, katero se prodaja, 7aradi nakupa v velikanskih množinah po Čudovito nizkih cenah. Razentega vedno velika zaloga lastnega izdelka »raje, predpasnikov, bluz, kril, ženskih moških In fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Cevlii, lenskl, moški in otročji vedno v velikanski izbiri, pristno ročno delo od lastnih čcvlmrjev. Jiustr. cenik zastonj! Na debelo samo v I. nad str. Veletrgovina D UoMlDrL'! Cel)B s,ev' 305-razpošiIjalna H. OICI UlClnl, Slovenija. imate bolečine? V licu? V celem telesa? Vas muči glavobol? Trganje po u-dih? Trpite na raumntizmD in gihtn? Sle se preb.ad -1)? Ne morele spa I? Niti delati? Ste nervozni in preveč oučutliiv za mrzli zrak? Poizkusite vendar Fellor-jev pravi Elzafluld! Čudili se bodete! Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostit Ite-Seni ste bolečin ln hvalite Fellerjev Elzafluld kot dobrega prijatelja v hudih dneh. C dvojnatlh ali 2 veliki speeijalnl steklenici 36 K. Zagorski sok proti kaSlju in prsnim bolečinam, 1 steklenica 6 K. Vaš žeodeo nI v redu? Trpite na počasni prebavi? S abem apellta? tfablte ml o, zanesljivo odvajajoče sredstvo ? Oj, ka'to bodete zadovoljni, ako samo poizkusite Fellerjeve prave Elza-krogljlco! Te so res dobrel ti Skatljlc 18 K. Želodec okrepču-joča švedska tinktura, t velika steklenica 1B K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 38 K. Lahko še naročite) Fellerjov Elza-mrčesnl prašek, 1 vel. škatlja 5 K. Zobne kapljice, steklenica 4 K — v. Očosne kapljice 4 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino ln srbečico, lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K ln 22 K. Omot ln poštnina posebej, a najceneje ! Eagen V. Feller, lekarnar, Stublca donja, Elzatrg iL 18, Hrvatska. bdaja konzorcij »Domoljuba«. 1* Primešaj krmi Mailln enkrat na teden eno post. Ob pomanjkanju krme ko seuporabljajonadomestllna sredstva za krmila pa so primeša dvakrat na teden. Pra-eK Mastin, dletetično sredstvo, ra živino, jo dobil naivišie kolajno na razstavah v Londonu, \ I «-rizu, v Rimu in na Dunu u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga onknit poizkusijo, in ga ponovno labljo. B zavojev praska Mastin rado-stu;e za 6 mesecev za enega prašičku nli vola Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem gn naročite po pošti. f> zavojev Mastina 2050 poštnino prosto na dom. Ma