"AVE MARIA'' s? 0 » je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. komisarija-ta. — Naročnina $3.00, izven Zdr. držav $3.50. Za naročnike in dobrotnike se bere vsaki mesec sv. maša. Julij, 1931. Z Bogom in Marijo za narod! 23. letnik. Ob prazniku slovanskih apostolov. Rev. S. G. SAKO leto meseca julija praznujemo god naših prestavnih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodu. Po njunem posredovanju so skoro vsi slovanski rodovi prejeli luč sv. vere. Ker sta od svojega doma znala slovanski jezik, sta Slovanom lahko govorila v njihovem domačem jeziku. Zavoljo tega sta postala povsod priljubljena in zaželjena. Najlepšo krono pri svojem misijonskem delu pa sta si prislužila še s tem, ker sta priborila tudi slovanskemu jeziku mesto med liturgičnimi jeziki. Zato naj bo blagoslovljen njun spomin med Slovani in njuno ime naj se proslavlja od rodu do rodu! Kaj mislite, česa naj se zlasti v tem času učimo od naših slovanskih apostolov? Pred vsem plemenite ši-rokogrudnosti. Da ne bomo samega sebe čez mero cenili in da ne bomo pred sabo imeli le dobrobita lastnega naroda. Slovanska apostola sta bila Grka po rodu, pa sta radi Kristusa in radi duš zapustila svojo domovino ter šla med zaničevane Slovane. Duh krščanske širokogrudnosti ju je vodil iz slavnega grškega naroda ter jima narekoval delo med zapuščenim in stiskanim slovanskim ljudstvom. Takega duha potrebujemo datulanes po celem svetu, zlasti pa ga menda potrebujejo v medsebojnem sovraštvu živeči evropski narodi. Da bi že vendar enkrat privoščili drug drugemu naroda vredno življenje ter ne bi mislili samo nase in na svoje potrebe. Naj ne bi več svojih iznajdb izrabljali v medsebojno uničevanje in polcončavanje. Za širokogrudnost med narodi je neobhodno potrebna k temu vodeča vzgoja. Že v domači hiši bi morala gledati oče in mati na to, da ne bodo skušali otroci uveljavljati le svojih želja. Starši bi morali večkrat namenoma odreči otrokom take reči, ki so jim najbolj pri srcu in jih najhuje mikajo. To jih bi pripravilo na poznejše življenje, ko bodo tolikokrat doži- veli večja ali manjša razočaranja. Če bodo s primerno vzgojo pripravljeni na težke trenutke, si ne bodo v obuvnosti jemali življenja ali se drugače pregrešili proti socialnemu redu. Že v domači hiši, še bolj pa po šolah, bi morali skrbeti za to, da bo mladina živela med sabo v lepi slogi in medsebojnem razumevanju. Če bi odkrili med seboj sovražeče se skupine, bi jih morali z najradikalnejšimi sredstvi zatreti. Če bi opazili, da se ta ali ona dva gledata po strani in si nagajata, kjer si le moreta, bi ju skušali najprej zlepa spraviti. Če bi ne šlo zlepa, pa bi morali proti njima odločno nastopiti. Ravno tako bi morali po šolah vzgajati mladino k spoštovanju tujih narodov in vsak pretirani šovinizem bi morali v kali zatreti. Če bi v domači hiši in po šolah bolj skrbeli za vzgojo in lepo življenje, bi bilo gotovo marsikje družinsko življenje idealnejše in bolj človeka vredno. Ne bi bilo mogoče, da bi premnogokrat radi malenkostnih vzrokov prišlo do ločitve zakonov in do javnih prepirov. Če bi v domači hiši in po šolali tehtali besede, dostikrat nepremišljeno izgovorjene, bi marsikateremu prihranili število bridkih ur v poznejšem življenju. Vse naše javno življenje bi moral prežeti krščanski duh širokogrudnosti in medsebojnega razumevanja. Vsak pameten človek bi moral enkrat za vselej skleniti, da ne bo nikoli ozkosrčen in malenkosten, ampak da bo nasprotno vedno upošteval potrebe svojega bližnjega. Takega, ki mu je lastni jaz edini cilj življenja, bi morali povsod ignorirati ter ga tako privesti k spoznanju samega sebe. Kar velja o posamezniku, bi moralo veljati tudi o narodu. Tak narod, ki mu je il sacro ego-ismo cilj vsake politike in diplomacije, bi morali do skrajnosti ponižati in ga prisiliti k temu, da bo spoštoval in upošteval pravice svojih sosedov. Če bi bili narodi in posamezniki dovolj plemeniti in širokogrudni v svojem, udejstvovanju, bi le redko prišlo do resnih sporov med njimi. V tem slučaju pa bi se uklonili sodbi pametnih in prevdarnih mož. Da bi iskali rešitve zapletenih vprašanj v slepem orožju, bi bilo nemogoče. Ker je sedaj to še mogoče, je znamenje, da smo še vedno vse preveč v vase zaverovani in da nas vsa kultura in izobrazba ni privedla do miroljubnosti in širokogrudnosti. Celo nasprotno zaznavamo, da so ravno v Evropi, kjer s ponosom kažejo na svojo visoko izobrazbo in kulturo, tudi najbolj boja-željni in malenkostni. Njihovi državniki sicer hodijo od konference do konference ter v lepih frazah govo- rijo o miru, a doma so povsod, do zob in še čez oboroženi. Iz tega vidimo, da nekaj ni prav. Vidimo, da besede o miru in medsebojni zastopnosti nimajo podlage v dejanju in resničnosti. Vidimo, da je v srcih ljudi še vse premalo plemenite širokogrudnosti in prave srčne izobrazbe. Vidimo, da vsa toliko oboževana inteligenca ne vodi narodov k medsebojnemu razumevanju, in spoštovanju. Potrebna je posebna, temu primerna vzgoja, ki bi se morala pričeti že v domači hiši. Ob prazniku svetih slovanskih apostolov mislimo malo na to in od njunega lepega zgleda se učimo. Sedemstoletnica sv. Antona Pad. P. Hugo. (Konec.) AR je sv. Anton na zemlji prezgodaj končal, to zdaj že 700 let v nebesih nadaljuje, samo da v večjem obsegu. Tam gori ni samo čudodelni advokat vseh trpečih svoje druge domovine Italije, ampak celega sveta. II santo di tutto il mondo, svetnik celega sveta, ga je imenoval njegov velik častivec papež Leon XIII. Toliko solza bednih človeških otrok ni menda noben drugi svetnik otrl, kot on. Ko so te solze narasle v veletolc, mu je v novejšem času prišla na pomoč še sv. Mala Cvetka, ki zdaj tekmuje z njim v otiranju bratovskih solza. Dve sočutni duši, dvoje požrtvovav-nih src, ki bi bili že v življenju najrajši izkrvaveli za bližnjega. Oboje jih je prezgodaj zastalo. Obema je Bog v svoji nedoumni previdnosti prekrižal načrte za nadaljni apostolat na zemlji. A oba je izvolil, da po smrti iz rajskih višav nadaljujeta isti apostolat na širši podlagi in še z večjim vspehom. Sv. Anton je kakor dobra mamica, ki ima vedno odprta ušesa in roke za vse mogoče prošnje svojih otrok. Koliko prošenj si otrok očetu ne upa razodeti, a mamici jih zaupa. S koliko prošnjami si zemeljski otroci ne upajo pred nebeškega Očeta, morda niti pred Marijo ne. Njim samim se zde premalenkostne in pre-človeške. Komu jih predlože? Sv. Antonu. Zdi se, da je Bog res njega odbral, da se ukvarja s takimi človeškimi malenkostmi, Jci niso milosti v strogem pomenu besede, ampak dobrote in cesto še zgolj časnega značaja. Armada njegovih klijentov, je pravcati turški bazar. Med njimi najdete take, ki od Boga ničesar ne prosijo in ne pričakujejo, ker so skregani z njim, p na sv. Antona imajo zaupanje. Ko sem pred par leti hodil po Bosni, sem bil v Sara-jevern priča, kako so se mohamedanlce gnetle okrog njegovega altarja v tamkajšnji frančiškanski, cerkvi. Ko smo ravno imeli Najsvetejše izpostavljeno radi neke domače pobožnosti, je prišla v cerkev zakrita mohame-danka s svojim sinčkom. Kaj se je brigala za presv. Rešnje Telo. Kar naravnost k stranskemu alturju sv. Antona jo je mahnila. Tam je nataknila svečo in jo prižgala, ter mu po svoje začela priporočati svoje težave. Pri torkovi večerni pobožnosti, ko je prostrana cerkev nabito polna njegovih častivcev, so vedno tudi mohamedani častno zastopani. In kakor so mi pripovedovali on niti njih prošnje ne zameta. Ko se pridejo zahvalit za prejete dobrote, enemu ali drugemu namignejo, kaj, ko bi se oklenili vere, ki je vzgojila tega ljubljenca celega sveta. A o tem niti slišati nočejo. In v nekem misijonskem sporočilu s Kitajskega sem bral, da so v opuščeni budistovsld pagodi (molivnici) med raznimi maliki našli tudi kip sv. Antona. Pagoda je bila svoj čas katoliška kapelica. Ko je prišla v posest boncev, budistovskih menihov, so jo vsega katoliškega očistili. Le sv. Antona so pustili. Ker so videli, koliko zaupanje imajo kristjani vanj, so si mislili, pustimo ga, morda bo tudi nam, kaj pomagal. Še bolj pisane so prošnje, ki jih mora sv. Anton dan za dnem reševati. Kdor bi jih zbral in bral, bi se včasih jokal, včasih smejal, včasih pa tudi zgražal. Pred njim vidite klečati ženo-mater. Polno ješčih ust ima doma, kruh pa ne. Mož-oče vse sam po grlu požene, kar zasluži. Sv. Anton naj vrne otrokom skrbe-čega očeta in njej ljubečega moža. Ob njem vidite klečati moža-očeta. Zaveda se svoje dolžnosti kot reditelj družine. Rad bi ji služil vsakdanji kruh. A dela nima. Vse je že obredel, povsod je ponujal svojo delovno moč. Morda jo je ponujal pod ceno, da bi le na pošten način mogel preživljati sebe in svoje. Zaman! Drug za drugim so ga mrzlo odslavljali. Še poslušati niso hoteli, naj se vsaj njegovih lačnih malč• kov usmilijo. Truden in lačen se je zavlekel k sv. An tonu, naj se ga on usmili. V tihem večernem mraku zaupno zre vanj dekle Doma je bilo več ust kot žlic. Pa se je namerila v mesto za službo. Cel dan je trkala na vrata, kjer je upala, da bi jo znali rabiti. Zaman! Še par dni, pa ne ho imela s čim plačati najslcromnejšega kosila in prenočišča. Skrb za najbližjo bodočnost ji stiska srce. Sv. Anton, ti mi poišči službo, drugače ne vem, kaj bo z menoj! Tam si je nekdo obesil mučno pravdo na vrat, ali so mu jo pa drugi. Prepričan je, da je pravica na njegovi strani. Pa kolikokrat pravica na svetu podleže. Sv. Anton, ti, k> gledaš večni Pravici iz obličja v obličje, ti pomagaj, da. bo v tem slučaju pravica tudi tukaj zmagala. Onemu so zdravniki dejali, da skoraj ne pojde drugače kot z nožem. Prestraši se. Trpeti, pa še plačevati zraven seveda ni prijetno. Sv. Anton, ti mogočni in sočutni, obvaruj me noža in stroškov! V jutranjih urah se dijaki drenjajo okrog njega. Slabo podprte se čutijo za tisti dan. Sv. Anton, ti pomagaj, da bodo strogi profesorji s tem računali in kakega bolj trdnega poiskali. Morda stoje celo pred usodno skušnjo, ustno, pismeno. In zopet, sv. Anton, ti sufliraj, ti vodi pero, da bo šlo vse po sreči. Nekdo je nekaj zgubil, nekaj važnega, dragocenega. Sv. Anton, ti išči, in če je kdo našel, daj, da ga bo toliko časa vest pekla, dokler ne vrne. Dekle bi se rada možila, a njega od nikoder ni. Sv. Anton, ti poišči ženina. Celo tatovi se obračajo nanj, da bi bili njih prsti zadosti dolgi in nezasačeni. Kajpada mu obljubijo del plena.. Ko bi bil sv. Anton že na tem svetu imel toliko kli-jentov in pacijentov, bi se mu bilo moralo zmešati. Zdaj, v nebeških višavah, pa tako lepo vse uredi. Tiste prošnje, s katerimi bi greh podpiral, če bi jih uslišal, seveda kratkomalo v koš vrže, da po človeško govorimo. Na zemlji je sovražil in preganjal greh, kolikor je mogel. Pa naj bi iz nebes doli pri njem sodeloval. Nezaslišano in nemogoče! Druge prošnje, ki niso grešne, vse vzame v pretres. One, za duhovne dobrote, takoj predloži Jezusu in jih podpre s svojo pri-prošnjo. Tiste, ki so zgolj časnega značaja, mu sicer niso nič kaj po volji. Začasa svojega zemeljskega apostolata med najbednejšimi je bil velik kladivar ma-terializma pri višjih in nižjih. V luči večni ga še bolj obsoja. A morda bo dotični, če ga usliši v zgolj časni zadevi, mu izprosi časno dobroto, zahrepnel po duhovnih, večnih dobrinah. S tem priporočilom podpre njegovo prošnjo in vspe. Da, niti prošenj, ki jih ne more s tem priporočilom podpreti, ne zameta. Oni mu je obljubil, da bo toliko in toliko daroval za njegove "Kruhe" če bo uslišan v svoji časni zadevi. Dobro, si misli, tvojega materializma jaz nikakor ne mislim podpirati. Toda imam tu cel kup prošenj raznih revčkov za vsakdanji kruh. Radi njih, te bom priporočil. Lačne nasičevati, je delo krščanskega usmiljenja. Na njem sloneče priprošnje mi Gospod ne bo zavrnil. In "Kruhi sv. Antona", ki so danes po vsem svetu tako razširjeni, so jasna in glasna priča, da Bog tudi takih Antonovih priprošenj ne zameta, ampak jih na debelo uslišuje. Če je radi tega njegovo češčenje postalo dokaj materialistično, kar se pač ne da tajiti, saj je sv. oče v svojem pismu na padovanske-ga škofa za sedemstoletnico to sam namignil, je sv. Anton glede tega seveda čisto nedolžen. Krščansko usmiljenje do ubogih, radi katerega uslišuje take materija-listične prošnje, je vredno svetnika, na zemlji in v nebesih. Od strani takih prosivcev pa to češčenje seveda ni idealno. Svetniki nam morajo biti pred vsem svetilniki na ozki in strmi poti k Bogu, ter priprošnjiki pri njem, da bi jih nasledovali. Lahko jih pa prosimo tudi za časne dobrote, ki naj bi bile pa vedno le pobuda za hrepenenje po duhovnih. Zato sv. oče v omenjenem apostolskem pismu spodbuja ljubitelje velikega čudodelnika k poduhovljenju njegovega češčenja, k posnemaniu njegovih čednosti. Vsa njegova jubilejna slavlja naj bi se vršila po danem navodilu: Per Antonium ad Jesum—Po Antonu k Jezusu! Tako poduhovljeno češčenje bo njegova čudežna uslišanja v raznih zadevah le še pomnožilo. Nam Slovencem njegovega češčenja morda ne bo treba toliko popravljati, kot razvneti. Kajti njegovo češčenje je bilo med nami osredotočeno le bolj okoli frančiškanskih cerkva in kajpada tudi precej materialistično usmerjeno. Drugače smo pa Slovenci v njegovem češčenju ostali daleč za drugimi. Naj omenim samo Hrvate. zlasti Bosance, ki v zaupanju do njega tekmujejo z Italijani in Španci. Naj bi njegov seiemstoletni jubilej tudi nas bolj razvnel k njegovemu češčenju, a v smislu navodila sv. očeta. Po Antonu k Jezusu! France Nedeljko: KO SEM BIL DETE. V hiši je bilo sveto razpelo . . . Križ so mi cesto dali na čelo — v trojnem Imenu! mati ljubeče, kot pri spominu srce trepeče . . . Slike sem gledal blagre in svete, čutil veselje, ko sem bil dete . "Skleni ročice, Franček, moj mali!" Rekli so verno: "Bogca zahvali!" — Zdoma! (Črtica. — Spisal Marin Miha.) Obstala je pred vrati in se oddahnila. V sobo si še ni upala, preveč je bila razburjena in srce ji je vtripalo. V sobi je bila živahna govorica. Govoril je oče, govorila je mati, govoril je — da, to je bil stric Mole! Stric Mole! Torej ie vendar le prišel! Mislila je že, da ga ne bo niti k slovesu. Popoldne je bila pri njem, a je bil zdoma. Sedaj pa je prišel po slovo. Zazdelo se ji je, da bo šla sedaj z lažjim srcem od doma, samo da je prišel stric Mole. Ali bi stopila v sobo? Ni si še upala! Tresla se je še zmeraj. Strah in nemir ji je bil obtičal v udih. > Kaj takega! Kako bi si bila mislila? Pa da se je izšlo vsaj tako! Dvignila je oči proti nebu in čut hvaležnosti jo je obvladal... To, kar je bilo, to je bil zadnji poizkus, zadnja izkušnjava . . . Prestala jo je! Sedaj je varna! Kako je neki vedel, da bo šla na večer k Jermanovi Reziki? le menda pač slutili In čakal jo je! Temno je bilo, v senci hiš ;ja je bilo še bolj temno ... In ji je zastavil pot in hotel biti si len . . . Tedaj pa je zavpila in se mu izvila iz rok. Kje je dobila tisto moč? Kje stud, ki jo je v tistem hipu navdal do lega i loveka? Zopet ji je ušel pogled proti nebu. Med oblaki je vozil mesec tiho in mirno, kot da se ne briga za boje, ki jih bijejo človeški otroci doli na zemlji . . . In kako je bilo potem? Stekla je po klancu proti domu kar so jo nesle noge. Kletvi-110 je še slišala za seboj ... A tedaj je bila že na varnem! Hvala Bogu, sedaj ie doma! Iz hiše sije luč, da se prameni raztezajo daleč tja po vrtu. Tam na zapadli žari še mal rdeč pas — ostanek zarje . . . Kamor je zašlo solnce: na tisto stran je imela Ivana odriniti drugo jutro. Teta ji je preskrbela službo v Ljubljani, nastopiti mora takoj. Nocoj je večer slovesa — zadnji dan . . . Zdaj je bila torej rešena najhujšega in nihče je ne bo več zalezoval! Zazdelo se ji je, kakor da je dospela vrh visoke gore, kjer s - bo odpočila, ker na drugo stran se razprostira ravnina, polna zelenja in krasote . . . * * * "Kod pa hodiš?" jo je ogovorila mati, ki je bila tisti hip stopila iz hiše. Pogledala jo je nekam začudeno. Morda se ji je še brala razburjenost na obrazu. "Mislila sem iti k Jermanovi Reziki? "Pojdeš pa jutri, ponoči bodi doma. lil pa Moletov stric je v hiši." Ponoči naj bi bila doma, res je! A kako je mogla misliti, da jo bo zalezoval celo tu tako blizu hiš? Stopila je v izbo. Na mizi je gorela luč. Krog mize so stali leseni stoli z naslanjači, v kotu posteljji, izpod stropa pa je visela rdeča svetilka pred »odobo Matere božje majniške . . . Kako se je zdelo Ivani ta večer vse svečano! Morebiti zato, 1 er ie bil zadnji večer! Ob peči po klopeh so sedeli bratci in sestrice. Na klopi za vrati stric Andrej. Za mizo pa oče in stric Mole. Stric Mole je imel resen obraz, ko je stopila Ivana in sedla ne daleč od njega. "Kako da greš? Veš, to mi ni všeč! Toliko sem ti branil, pa me ne ubogaš!" Iz njegovih besed ie donelo očitanje. Stric Mole jo je imel izmed vseh najrajši. Svojih otrok ni imel, pač pa hišo in posestvo. Vedelo se ie, da bo enkrat Ivana gospodinja na njegovem posestvu. Za moža pa ji je že naprej odločil Grandovega Tinka, kateremu je bil boter. "Ni prav da greš ... In tam po mestih ... Ti si še otrok in ne veš, da je za take dekline nevarnosti dovolj tam po mestih... In potem: služiti . . . Čemu, ko ti treba ni! Naj služijo druge, ki doma nimajo!" Tako .je govoril stric Mole. Oče in mati sta mu pritrjevala in se kesala, da sta se vdala prošnji in ji privolila, da gre. Ivana pa je mislila drugače. Teta iz Bučke, ki je že dolgo časa v mestu ji je pisala, da je nevarnosti res veliko, toda če hoče biti pametna, se jim lahko tudi izogne . . . Stric Andrej je tudi ni silil. On je površno vedel, kako je \ •— zato ni mogel zakriti nekega pomilovalnega nasmeha, ko je poslušal strica Moleta. "Nevarnosti? Ja, kje jih ima več: doma ali v mestu? In ie še slep, da ne vidi in ne zapazi . . ." je godranjal v brado. Ivana je videla, da so Andreju v jezi parkrat zagorele oči. Tako kot oni dan, ko se je bil znosil nad Grandovim Tinkom . . . Takrat namreč sta ona in pa stric Andrej sušila seno. Ivana je obračala za ovinkom, Andrej pa je kosil na drugi strani. Tedaj pripelje Grandov Tinek detelje mimo in se vstavi na poti. Za Andreja ni vedel, zato je govoril, kar mu je prišlo na misel. Odgovarjala mu ni, a dobro je vedela, da ga Andrej mora slišati. In res: ko je bilo zadosti, tedaj se prikaže izza grička Andrej. Obraz mu je gorel, krčevito je stiskal držaj pri kosi in škripal z zobmi: Srebinomašnik Father Ponikvar, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. "Postopač! Ničvredni postopač! Hodiš in zapeljuješ! Po-beri se, ali pa —" Tinek ni odgovarjal. Prebledel je in odšel. Takrat se ji je skoro smilil, ker je mislila, da v resnici ne misli tako slabo kakor govori. A nocoj — nocoj je mislila drugače . . . * * * "Kako da greš?" je silil stric Mole. "Jaz ne morem umeti, kako more kdo siliti od doma, ko ima doma vsega in mu ničesar ne manjka." ?.e je bila na tem, da bi povedala, kako je in zakaj . . . Povedala bi bila, da ji je njena čast dražja, nego Moletovo posestvo . . . Povedala bi bila, da vsa vas ve o Tinku, da ni kaj prida in bi gotovo ne bila srečna z njim . . . Povedala bi bila celo in priznala, da se boji zase, ker se čuti vedno slabejšo nasproti njegovemu zalezovanju in sladkanju ... In zato da misli bežati proč, dokler se razmere ne izpremene! (Konec na str 206.) Preljuba Amalija:— Kar sem Ti zadnjič pisal (marca lanskega leta), Re jc zopet mnogo razveseljivega dogodilo v no jem rnisijonu. Velika čreda zgubljenih ovac je prišla v hlev Kristusov iskat v njem zveličanja. Od velike '"•cči (22. aprila), do pravkar pretočene nedelje (17. jun.), sem krstil sto sedem paganov. Med njimi je le nekaj malčkov, večina je odraščenih, med njimi \'eč starih, katerim je Oče usmiljenja na robu groba izkazal milost sv. krsta. Ker bilo prav to (sprcobračanje paganov) edini nagib, da sem zapustil svojo domovino in Vas, svoje drage, ter prišel v to pusto deželo, si, preljuba Amalija, lahko predstavljaš, kako neizmerno tolažbo in duhovno veselje tukaj uživam, ko vidim, kake lepe uspehe naklanja Gospod žetve mojemu rnisijonu. Ne morenr biti dosti hvaležen Bogu, ker mi je dal milost semkaj priti in da nisem zastonj semkaj došel. Ce bi tudi zdaj ves čas mojega življenja ne mogel ničesar več storiti, kakor da te novospreobr-njene divjake v veri ohranim' in potrdim, sem mnogo zadovoljnejši, da sem sem prišel, kakor če bi bil ostal doma. A upam, da mi bo Bog dal milost šf; veliko paganov tega kraia zanj pridobiti. Zdaj Ti moram' pripovedovati o podrobnih okoliščinah teh številnih soreobrnenj. Preteklo zimo sem večkrat poizvedoval, kie izven našo vasi se na hajajo še kake druge vasi divjakov. Zvedel sem. da so daleč od tu, v različnih smereh, tri vasi. Ena ie od tu oddaljena dan hnHa. drmra. dan in pol, tretia na tri dni. Ta zemlja ie namreč skraino slabo naseljena. Celo zi^o s »st duhovnika. Na i pro i ""m =o nodal na neki ro lo liubek otoček veleiezera M'Viiin-nn. T^kn ie orlrla-l.'en od suhe zermlie. rla po vidi kakor kaka meo-lo-na reč. Je dokaj vel'V. kako štiri uro obhoda. Tmenuie se Bobrov otok radi številnih hobrov tako imenovan, ki so se nekrlni tam nahaiali. 'ZHqi domala popolnoma iztreblioni. Jih nroveč lnvo. Na tem' otoku je malo va«ioa diviakov. ki šteio osom hiš. Prebivavci ot.o1™ nrav 7ar1ovolinn 'živo r>ri Poljedelstva in ribarstva. Vi io tod kai i7.dat.n0. Tudi dosti sladkorja proizvajajo na tem otoku. To zimo je neki divjak tega otoka prišel k meni v Arbre-Croche, da bi ga krstil. Občeval je s kristjani, ki so mu pripovedovali o krščanski veri in ga o njenih temeljnih resnicah poučili. Zdaj je prav izvrsten kristjan. Ta dober nrož se je po sv. krstu vrnil nazaj na otok. Po tem dobrem možu sem oto-čane obvestil, da jih hočem na spomlad, če me Bop zdravega ohrani, na njih otoku obiskati. Silno se je razveselil in mi zagotovil, da se bodo prebivavci Bobrovega otoka gotovo radovali, če bodo imeli duhovnika v svoji sredi. To mi je dajalo upanje, da se bo misijon posrečil. Vendar sem dvomil, če bom kaj opravil med temi pagani, ker ni manjkalo takih, ki mi niso budili upania na srečni izid misijona. Vendar sem se odpravil tja, zaupajoč v Gospoda, ki ie obljubil, da bo vedno s svojimi služabniki do konca sveta. Srce mi je utripalo, ko smo se bližali otoku. Imam lepo belo zastavo z rdečim križem v sredi, ki jo vedno pustim plapolati, kadar se vozim v kak misijon, v znamenje, da je to čoln misijonarja. Ko smo se bližali otoku, smo imeli prijeten, lahen veter. Ljubko je plapolala zastava križa nad čolnom in oznanjala prihod služabnika Križanega. Ko so divjaki, ki imaio čudovito oster vid. od daleč zapazili mojo zastavo in jo spoznali, je poglavar otoka iznad svoie koče takoi razobesil svoio zastavo. Moji divjaki, ki so me tja vodili, so zastavo poglavarja tf-koi zapazili. Zdai sem' bil pomirjen, ker to mi ic bilo znamenje dobre volje otočanov. Ko smo prišli bli^io. smo videli celo množico diviakov hiteti nroti obrežiu. Domala vse prebivavstvo otoka, so ie zbralo, da nas pozdravi. Moški so oddali dvo -a Ivi iz pušk. v znamenje, kako se radujeio misiio-nnrievetra nrihoda na otok. Komaj sem stopil na suho. se približajo vsi moški in mi priiazno sežeio v roko. Potem me pelieio v vas (t. i. osem bornih hiš iz bibia). Najprej sem šel v hišo poglavarja, kier se ie zbrala cela gruča teh ubotrih diviakov. ki se kar niso mogli do sitega naeledati duhovnika. Sicer so iz poročil svoiih prednikov veliko slišali o duhovnikih, a ga še niso nikoli videli, noben še ni nrišel na otok. Kdor s paganskimi divjaki te dežele občuje, mora paziti na mnogo ceremonij. Te sem jaz prav dobro proučil. Nisem jim takoj povedal, kar sem' iim hotel povedati. Govorili smo o tem in onem. Kom čno sem zaprosil poglavarja, naj bi za drugi dan sklical veliki svet (kakor ga imenujejo), na katerem bi se z njimi v važnih zadevah posvetoval. — Zbrali so se torej v poglavarjevi koči Imel sem nanje nagovor, v katerem sem jim nakratko pokazal korist in potrebo krščanske vere. Na koncu svojega nagovora sem prosil poglavarja, naj mi odgovori. In on mi je po svojem glasniku prav kakor gre odgovoril, da so jako zadovoljni in da se čutijo srečne, videti duhovnika v svoji sredi ter da nimajo srčnejše želje od te. sprejeti krščansko vero. Lahko si misliš srčno veselje, s katerim' sem sprejel ta odgovor. Ostal sem nekaj časa pri njih in jih poučeval. Enajstega maja pa — o neizmerno srečni dan — sem krstil dvaindvajset paganov. OH ondot, sem obiskal še neko drugo vasico, s štirimi hišami, oddalieno od Robrovega otoka skoraj dva dni hoda. Ta vas je na onstranskem obre- Pismo iz Kurseong, D. H. Ry. — 24. maja 1931. Prečastiti oče urednik! Povabili ste me, naj bi našim rojakom v daljni Ameriki, ki čitajo "Ave Marijo", napisal poročilo o našem misijonu v Indiji. Z veseljem se odzivam. Četudi nas ločijo nepregledne dežele in neizmerna morja, smo en rod. Bratje in sestre, ki nas druži ena ljubezen do istega Očeta. Vsem dragim rojakom v Ameriki, ki jih je kruti življenski boj iztisnil z rodne grude, s temi iskrenimi čuvstvi njihov slovenski rojak, ki ga je boj za duše privedel v tujo, neznano pogansko deželo, sporoča z bengalskih misijonskih poljan najprisrčnejši pozdrav! O razlogih, ki so napotili člane Družbe Jezusove (jezuite) iz Jugoslavije, da prevzamejo v Indiji kos še neobdelane misijonske zemlje, mislim, čitateljem "Ave Marije'' ni treba govoriti. Če je Gospod dejal: "Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir" (Jan 10, 16), kaj drugega naj store tisti, ki so se udinjali istemu Gospodarju-Pastirju, kot da stisnejo v roke pastirsko palico in gredo v trnje in goščo, da skličejo in Gospodu pomagajo zbrati razkropljeno čredo ter Očetu najdejo toliko iz-gubljen'h, a nadvse ljubljenih sinov . . . ? — Src, ki so bila pripravljena na misijonsko delo, ni manjkalo, predstojnikom je bilo trrba le pritrditi in tako nas je danes sedem misijonarjev — Vaših rojakov tu v Indiji, da pokažemo množicam ubogih poganov pot do zveličanja. Indija je nepregledno misijonsko polje. Na okrog 8 milijonih kvadratnih kilometrov zemlje stanuje tod petina človeštva: 351 milijonov ljudi. Ta tretjina milijarde duš pa je razen par milijonov kristjanov še skoraj izključno poganstvu zapisana. 70 milijonov je muslimanov, ki jih je skoraj težje spreobrniti kakor pogane, vsi ostali milijoni in milijoni neumrjočh duš se klanjajo malikom. Tri sto let pred ustanovitvijo večnega Rima in najmanj tisoč let pred Kristusovim rojstvom se je v Indiji porodila rr^čudna zmes verskih obredov in raznih nasprotujočih si češčenj, ki jim danes pravimo s skupnim imenom hinduizem. Najnever-jftnejše bajke veljajo v njem za razodeto resnico, Resnica sama ne pride do veliave, ker je moč satanova v deželi še premogočna. Kako dolgo? Krščansko misijonsko delo ji že zadaja smrtne u-darce. Od tega pa, kako živahno delavnost bodo misijonarji mogli razviti je odvisno, kako hitro jim bo uspelo razgnati sence in uveljaviti božji zakon in pravico . . . Naše misijonsko polie je Bengalija, dežela na severovzhodu razsežnega indijskega polotoka, tam, kjer se veletok Ganges izliva v morje. Dosedanji misijonarji Bengalije, belgijski jezuitje, so nam Jugoslovanom kot naše misijonsko polje namenili del Gan-ges*vega rokava, takoimenovani Štiriindvajseti Parganas, Okrog žju michiganskega jezera, na severovzhodu. Minulo zimo sem imel priliko divjake vasi obvestiti, da jih bonu na spomlad gotovo obiskal, če mi' Rog da zdravje. Ko sem došel tja, so me kar najprijaznejše sprejeli in bili silno veseli misijonar j evega prihoda. Kajti odkar so culi, da jih bo obiskal oznanje-vavec sv. vere, so koprneli po požji besedi. Dobro razpoloženje in mišljenje teh ubogih divjakov, ki so samo radi tega ostali pagani, ker še ni nikoli noben duhovnik prišel med nje, je napolnilo nro.ie srce z nedopovedljivo radostjo. Najgloblje me je pa ganilo in vzradostilo, ko sem videl, da so ti do-fcri ljudje, katerih srca je božja milost poklica tako mogočno snubila, začeli graditi cerkvico iz lesa in lubja, kakor je navada divjakov. Mislili so, da jih bom kasneje posetil. kot se je to zgodilo. Zato s ccrkvico še niso bili gotovi, ko sem prišel. (Konec sledi.) Bengalije. tri milijone poganov bo na ta način v najbližji bodočnosti izročeno naši skrbi, da jih pridobimo za Boga. Trije milijoni poganov in le sedem misijonarjev, ki naj jim prinesejo luč sv. vere — in še od teh trije misijonski bratje in en hogoslovec, — kajne, ni pravo razmerje. V resnici! — Še bolj pa Vam bo neenakost sil jasna, če Vam bom povedal nekaj o naših razmerah in težavah, s katerimi se moramo pri tem delu boriti. Katere so te težave? Najprej notranje. Ljudstvo je v teh krajih vsled poganske duševne zaostalosti še v precej prvotnem s.anju človeške omike. Višji razlogi, lepota nadnaravne vere kateri je glavni razlog češčenja ljubezen, spoštovanje tujih pravic in nesebična požrtvovalnost do sočloveka so tu neznana stvar. Pogansko praznoverje je v teh ubogih dušah silno globoko ukoreninjeno. Le z največjo težavo in samo po izrednih žrtvah se St. Podržaj (X) s svojimi tovariši v džungli. misijonarjem posreči, da preženejo neutemeljeni strah iz src nevednih poganov, omajejo praznoverje in povzdignejo njih duha nad čutno vsakdanjost. Kako silno počasi začenjajo ti ljudje umevati klic in vabilo Tistega, ki je "Pot, Resnica in Življenje"! — In če je srce voljno, je meso tolikokrat tako slabo. Res je, tudi krščansko in katoliško srce je neredko slabotno, a kaj šele pogansko! Kar je prej opravičevala slabost in preslišala poganska nrav, zdaj brani krščanski zakon z vso neizprosno ostrostjo kot prepovedano slast. Vrh tega pohlep po imetju tira nekatere v še bolj brezdušno zatiranje drugih, kot je to dandanes v navadi v drugih deželah; a strah pred časnimi izgubami in preganjanjem plaši včasih najboljše pred odločilnim korakom. Same družabne razmere hinduističnega prebivalstva so obenem največja zapreka razširjenju evangelija. Kaste, ti kitajski zidovi med posameznimi indijskimi stanovi največkrat preprečijo najupapolnejše misi-jonarjevo prizadevanje. Tisti, ki si navzlic temu drznejo sprejeti nauk sv. Cerkve, so tako ponavadi pravi junaki. Neredko je poslej misijonar njihova edina, tudi časna zaslomba in trajna pomoč. In zunanje težave! Koliko drugih sovražnikov ima misijonar. Domači poganski svečeniki, brahmani, tako neradi gledajo tujega misijonarja, pod čigar naraščajočim vplivom se branite-ljem malikovalstva ugrezajo tla pod nogami. Z umljivo sovražnostjo zato nastavjajo katoliškemu blagovestniku pasti ter skušajo onemogočiti njegovo delo. Poleg teh so vsepovsod po de-že raztreseni misijonski sejavci raznih protestantskih in anglikanskih ločin. Ti deloma odkrito in s silo, deloma tajno delajo proti katoliškemu duhovniku, obenem pa s krivimi nauki povzročajo zmedo med poganskim prebivalstvom, ki mu je v začetku tako težko ločiti med raznimi krščanskimi veroizpovedanji; posebno š?, ker imajo nasprotniki na razpolago težke milijone. Koliko duš na ta način Judeževo srebro pahne v pogubo! Indijci tujcem niso naklonjeni in zato tudi misijonarjem ne. Zlasti v zadnjih časih, ko se je narodnostna gonja in sovražnost proti tujerodnim došlecem zanesla v sleherno indijsko vas, so se težave podvojile. "Rešenik" Indije Gandhi je že napovedal vojno tujim misijonarjem, ki se pri svojem delu za blagor indijskega prebivalstva ne bodo omejili na zgolj karitativna podjetja. Odkrit in "zakonit" boj proti tem pa se bo po njegovih besedah začel takoj, ko bo Indiji priznana svoboda. V tem slučaju tudi nevarnost resnih notranje-državljanskih pretresov ni izključena; in v teh je misijonsko delo katoliške Cerkve vselej najprej in najbolj ogroženo. Mislim, da bo iz teh splošnih potez — katerih vsaka zase pa-nieni posebno poglavje s sto in sto drugimi podrobnosti, ki jih na kratko ni mogoče omeniti — jasno, da je naše misijonsko delo težko, združeno s tisoč in tisoč žrtvami in težavami, o katerih dostikrat ve le Bog, koliko truda prizadenejo misijonarju in njegovemu delu. Toda s tem še nisem omenil posebnih težav v našem misi-jonskom ozemlju. V Gangesovem ustju, kjer pridobivamo duše Kristusu mi, so težave še dosti večje kot v ostali Bengaliji. Ves okrai je skupina večjih in manjših otokov, deloma močvirnih, deloma z nizkim grmičevjem poroooOOOOOOO sicer še nisem govoril, a mislil sem vedno tako. Zdaj pa greš! Ali bi ne bilo bolje, da ostaneš?" "Ne morem —" Obrnila se je v stran, kakor bi se hotela ubraniti lepim slikam, ki jih je slikal stric Mole. "Pa ostani Ivana," sta pritegnila še oče in mati. Doli izza peči ie gledalo šestero nedolžnih oči, ki so govorile prav tako kot oče in mati . . . Prišlo ji je milo in hudo obenem. Ze je čutila, da omahuje .. . Tedaj pa so se vnovič zasvetile oči semkaj izza vrat in stric Andrej je okrenil glavo: "Prav ima, da gre! In če gre, saj lahko še pride!" Stric Mole ga je jezno pogledal, potem pa je nadaljeval: "Neumnica! Služiti hoče, a jaz ji ponujam hišo in vse. — f.ahko bi živela brez skrbi. Možiti se ji sicer še ne mudi, vendar, če bi hotela —" "Če bi hotela, ali pa če ne bi hotela: vzeti bi morala Tinka, tistega, ki ni nič vreden in ki zapeljuje . . ." Andrej bi bil še govoril, toda na peči so sedeli otroci . . . "Kaj. da Tinek ni nič vreden? Kdo to pravi?" je zrastel stric Mole. "Jaz to pravim! In nič ni vreden!" Takega odpora stric Mole ni pričakoval. Nekaj je še govoril, pa beseda mu ni prav šla iz grla. Zato je obmolčal in se poslovil. Pa tudi Andrej je obsedel molče. Iz oči mu je izginil ogenj in mesto odpora se mu je bralo ponižanje in kesanje. Bal se je, če se ni spozabil več, kot je bilo potreba . . . In zopet ji je bilo lažje pri srcu. V resnici varno in prosto se je čutila šele sedaj, ko je odšel stric Mole. Ah že jutri! Jutri še preden bo poldne zvonilo! Voz bo pripravljen, obleka bo naložena, voznik bo poenal . . . Morebiti bo nekoliko jokala . . . Tudi domači bodo jokali ... A ko bo sedla na železnico, bo pozabljeno vse. — In to bo kmalu! To bo jutri! Ozrla se je po sobi. Še enkrat je hotela objeti z očmi kakor za slovo vse te ljube prostore. Soba je bila sicer nizka in majhna, bipa je vendarle hranila v sebi toliko lepih spominov . . . Podobe, narisane v steklo, viseče pod stropom so jo gledale tako milo, kot bi se za vedno, poslavljale od nje. Kako je bila vajena teh podob! Angel stoji pred Marijo in ji govori pomenljive besede... Sveta Družina! Jožef na eni strani, Marija na drugi, mali Je-zušček sredi med njima. "Mater Dolorosa" je napis pod drugo podobo. Kaj pomeni ta napis, ni vedel nihče, zato ker je latinski. Le bratec Jožef, ki je sedaj spal tam na klopi, je trdil, da bo on to vedel takrat, ko bo hodil v latinske šole in ko bo gospod . . . Koliko spominov se ji je budilo! In kako bi se ji ne?! Saj to ie bil zadnjj večer! Potem je stopila ven pred hišo, da se še enkrat ozre po dolini. Po vsej okolici se je razlivala mesečnina. Rahel vetrič je pihljal od Jeperjeka. Iz daljave se je čulo fantovsko petje . . . Na klopici pred hišo ie sedel stric Andrej in si podpiral glavo z roko. Ko ie dvignil obraz, sta se dve solzi zasvetili v mesečini . . . "Poprej sem ti branil da ne bi hodila, sedaj ti ne branim več. Le pojdi. A hudo mi je. In jutri mi bo še huje . . ." Zadnje besede je govoril le bolj zase. Gledal je na nebes kot da hoče po oblakih uganiti pota ljudi . . . "Hudobnih ljudi se ogibaj, pa dobra ostani . . . Taka — kako čem reči — taka. kakor si bila . . ." Slutila je, da jo najtežje še čaka. Najtežje je bilo slovo. Drugo jutro, preden je sedla na voz, je šla še k Jermanovi Reziki. Tam se je bilo zbralo nekaj prijateljic, da se poslove od nie. Rezika je ležala na postelji že sedem tednov. Poleg tega je živela v uboštvu ..in pomanjkanju, zakaj oče je bil star in mati bolehna. Tudi Rezika in druge niso mogle umeti, kako je to, da od-haia v svet, ko ji vendar doma ni nikake sile . . . Rezika je prosila : "Ne hodi. ne hodi Tvatia! Poglej kako prijetno je bilo, kadar ste prišle in ste zapele za kratek čas. Ne veš, kako mi ho dolgčas! Vse so rade prišle, a največkrat si prišla ti. In čemu ti ie treba?" Ah Rezika. da bi ti vedela —" "Zbogom!" "Zbogom!" Poldne je zazvonilo. Voz je bil pripravljen. Voznik je pognal. O-OHD<><>OO-O<>C><>O<>O<>O OOOOOOOCH) -N našim učiteljicam mladine. k OOO-OO<>00000<>000000000000<> 7 = = a = •MllllllllllC)IIIIIIIIIIH(]llllll!lllll[lhllllllllll[]llllllllimt>> CHRISTIANIZATION OF THE SLOVENES (Fr. L.) we all might be aware, the Slovenes in their origin were pagans and it was only gradually that this Slav nation transformed into a strong and lasting Catholic countvv This gradual revolution however v.ws brought about by the influx missionaries from three distinct and specific localities. Of the entire Slav nation which numbers some 200 millions, the Slovenes form one of the smallest, boasting of about 2 million inhabitants. The others comprising the Slav nation are the Russians, Polish, Bohemians, Serbs, Croats, Bulgarians, Slovaks and Lusatian Serbs. As to the continent habitated by the Slovenes, Carinthia and Panonia are especially and particularly well known. The former, owing to its northern position, was christianized by missionaries from German territories, principally, Bavaria and Salzburg. The establishment of the Church in Panonia, however, was due to the coming of missionaries from a twofold point: Aquilea and Byzantium. Just in what manner this conversion took place shall be described in the following paragraphs wherein the developments of the true faith in Carinthia and Panonia are minutely dealt with. It was about the year 630 that the first light of The Truth dawned upon the Slovenes inhabiting the land known as Carinthia. It was in this year that St. Amand, the Apostle of Belgia, prompted by the desire of martyrdom, came to the land of the Slovenes. But he soon returned to his country. A few years later he was succeeded by St. Rupert. This holy man, through his patient labor and untiring zeal baptized scores of the natives and even erected a church. The faith seemed to have taken firm rooting, but, alas, after the death of the saint (c. 718), a vehement uprising arose which resulted not only in the destruction of the church but carried with it the note of discarding the new faith. In the year 748 the ruling hand, Borut, called upon the Bavarian power for aid against the heavy •>]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiuiii[]iiiiuiiminiiiiiiiiiiii[iiiiiiniiii«> s | E § = I ^ IIII IS v i i I 1 II ^ IIII III < IIII ill v i e i I I I 1 ^ 111 1 P i i