december 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Boris Živec – generalni direktor Slovenskim železnicam moramo zagotoviti položaj, ki si ga zaslužijo Nova smer Obnova lokomotive 62-310 v Sevnici Parna lepotica v novi preobleki Nova smer Tekmovanje za Naj postajo Absolutna zmagovalca: Ljubljana in Beltinci Tovorni promet Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) Novosti v uporabi tovornih vagonov Infrastruktura Obnova ŽP Dobova Nova postavljalna miza že deluje ^as za konstruktivnost Predzadnji leto{nji mesec je bil za na{e podjetje pester, kot `e dolgo ne. Pa ne zaradi pozitivnih poslovnih dogodkov, temve~ zaradi naj- razli~nej{ih afer in »afer«, ki so bile izdatno podprte z obse`no medijsko kampanjo. Za~elo se je z medijskim odkritjem ponarejene diplome zdaj `e nekdanjega generalnega sekretarja Igorja [imenca. Dejstvo, da je enega od najvplivnej{ih, in ne nazadnje tudi najbolje pla~anih po- lo`ajev v na{em podjetju dve leti zasedal ~lovek, ki nikoli ni diplomi- ral na fakulteti, govori samo zase in ne potrebuje komentarja. Edina mo`na in tudi pri~akovana reakcija poslovodstva je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi. @al so nekateri mediji zgodbo kljub takoj{nji preiskavi znotraj podjetja prenapihovali do nerazumnih razse`nosti. Kljub spo{tovanju do raziskovalnega novinarstva pa~ ostaja dejstvo, da se vodilni delavec katerega koli podjetja ne more odstaviti na podlagi enega novinarskega ~lanka. Podlaga za to je lahko le urad- na preiskava, ki je v [imen~evem primeru tudi hitro dala rezultate. Ponarejeni [imen~evi diplomi se je kmalu pridru`ila {e razprava o nepravilno sklenjenih svetovalnih pogodbah v zadnjih dveh letih. Nekateri mediji so se tudi na tem podro~ju kot pijanec plota dr`ali le svoje resnice in iskali ekskluzivne nove zgodbe ter povezave, ki jih ni, a so zanje pa~ nekje sli{ali. Saj veste – »iz dobro obve{~enih virov smo izvedeli …«. Zgodba o svetovalnih pogodbah, ki so na koncu Bla`a Miklav~i~a »odnesle« z mesta prvega mo`a Slovenskih `eleznic, se je pravzaprav vlekla `e kar nekaj ~asa. @e februarja je Toma` Babi~ z Ministrstva za finance na seji nadzornega sveta postavil prvo vpra{anje o zakonitosti pogodb. Zato je nadzorni svet naro~il revizijo svetovalnih pogodb in prav na ocenjevanju tega revizijskega poro~ila so se najbolj lomila kopja. Pri tem so, kot se to po navadi zgodi pri ve~ini strate{kih odlo~itev v na{em podjetju, v ospredje stopili reprezentativni sindikati. Sindikalni voditelji in teda- nji generalni direktor Bla` Miklav~i~ so se spustili v ogor~en besedni spopad, ki se je spustil celo na osebno raven in je izdatno hranil {iroko odprta medijska usta. Gordijski vozel medsebojnih obto`evanj, podtikanj in narobe razla- ganih izjav je kon~no presekal nadzorni svet, ki je v za~etku decem- bra Bla`a Miklav~i~a odpoklical z mesta generalnega direktorja. Na njegovo mesto je bil za najve~ eno leto imenovan Boris @ivec, dotedanji predsednik nadzornega sveta. @ivec se bo verjetno lahko kar takoj lotil dela, saj `eleznice pozna »od znotraj in od zunaj«. V ministrstvu za promet je namre~ sodeloval pri vseh sanacijskih na~rtih Slovenskih `eleznic v zadnjih petnajstih letih in si tudi v tujini nabral {irok krog izku{enj in znanstev. Takoj po opravljeni primopre- daji smo ga zaprosili za pogovor, iz katerega je o~itno, da podro~je, ki ga prevzema, res dobro pozna. Hkrati si `eli delovati realno in konstruktivno, kar pa je v obdobju, ki ga Slovenske `eleznice pre- `ivljajo, lahko le pozitivno. Nova smer Boris @ivec – generalni direktor Slovenskim `eleznicam moramo zagotoviti polo`aj, ki si ga zaslu`ijo. 2 4 5 7 12 14 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Mi{ko Kranjec, Zdravko Remar, Uro{ Filipli~, Janez Li~en, Ale{ Fev`er, Mirjam Kasteli~, Andra` Bri{ki-Javor. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • foto- grafij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. februarja. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 21. januarja. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic oktober 2004 17 Nova smer Mag. Janez Bo`i~ prevzel prometno ministrstvo. Nova smer Izbolj{ani iskalnik in prevod spletnih strani v angle{~ino sta pomembni izbolj{avi na{ega spletnega mesta. Nova smer Postaji Ljubljana in Beltinci sta postali absolutni zmagovalki leto{njega tekmovanja za Naj postajo, ki je potekalo `e enaindvajseti~. Tovorni promet Spremembe Konvencije o mednarodnem `elezni{kem prometu (COTIF) bodo prinesle kar nekaj novosti tudi na podro~ju uporabe tovornih vagonov v mednarodnem prometu. Infrastruktura Obnova @P Dobova se nadaljuje. Nova mozai~na postavljalna miza je `e nadomestila ve~ kakor 30 let staro predhodnico. S@ so ljudje Cvetka Draksler »Verjamem v na~elo pozitivne motivacije!« Nova smer2 Boris @ivec – generalni direktor Slovenskim `eleznicam mor ki si ga zaslu`ijo Nadzorni svet je v ~etrtek, 2. decembra, razre{il Bla`a Miklav~i~a z mesta general- nega direktorja Slovenskih `eleznic. Hkrati je svojega dotedanjega predsednika Borisa @ivca imenoval za novega generalnega direk- torja. Boris @ivec je `e star znanec na{ega podjetja, saj je svoje bogate izku{nje na prakti~no celotni delovni poti nabiral na podro~ju `elezni{kega prometa. Z njim smo se sre~ali teden dni po imenovanju in ga zaprosili za kratek pogovor, v katerem je nanizal svoje poglede na tre- nutno stanje v podjetju. Veliko `elezni~arjev vas `e dobro pozna. Pa vseeno – ali lahko na kratko pred- stavite svojo dosedanjo delovno pot? Vsa leta po kon~anem {tudiju na Ekonomsko poslovni fakul- teti, smer Transport in poslovna logistika, je moje delo tesno povezano s podro~jem prometa, zlasti `elezni{kega. Moja prva zaposlitev, leta 1980, je bila v planski slu`bi @TO Maribor, kjer sem se seznanjal z izzivi in pro- blematiko `eleznic. Marca leta 1991 sem sprejel izziv takratnega prometnega ministra g. Kranjca in na ministrstvu za promet kot pomo~nik ministra prevzel vode- nje podro~ja za `eleznice. Na tem delovnem mestu sem med drugim vodil usklajevanje dejav- nosti za osamosvajanje Slovenskih `eleznic od Jugoslovanskih `elez- nic ter v nadaljevanju sodeloval pri pripravi zakona o `elezni{kem prometu in sanacijskega pro- grama Slovenskih `eleznic. Leta 1995 sem bil s strani dr`av ~lanic TER (Trans European Railway) pro- jekta v okviru Ekonomske komisije zdru`enih narodov za Evropo (UB ECE) izvoljen za direktorja tega projekta s sede`em v Budimpe{ti. Z delom sem za~el leta 1996. Za uspe{no delo v Budimpe{ti sem prejel odlikovanje takratnega mad`arskega prometnega mini- stra. Leta 2001 sem se vrnil na ministrstvo za promet, kjer sem bil kot svetovalec vlade pristojen za usklajevanje preoblikovanja Slovenskih `eleznic v skladu z evropsko zakonodajo. Hkrati sem bil odgovoren tudi za koordinaci- jo priprave strokovnih izhodi{~ za program sanacije podjetja, ki ga je sprejela vlada kot podlago za pripravo zakona o poslovni sana- ciji `eleznic. Marca lani sem bil imenovan za dr`avnega sekretar- ja za prometno politiko in med- narodne odnose. Moj prednostni cilj je bil priprava prometne poli- tike Republike Slovenije, katero je vlada sprejela julija letos. Ob prihodu ministra Pavlihe sem na njegov predlog prevzel tudi vodenje direktorata za `eleznice kot dr`avni sekretar za podro~je `eleznic ter bil so~asno tudi ime- novan za predsednika nadzorne- ga sveta Slovenskih `eleznic. Med svoje dose`ke z veseljem {tejem tudi dejavno sodelovanje v Van Miertovi skupini visokih uradnikov (High level group) in v nadalje- vanju pri oblikovanju smernic za razvoj prometne infrastrukture v Evropski uniji (TEN-T). Na tej podlagi sta bila kot prednostna projekta evropskega pomena v Sloveniji vklju~ena tudi drugi tir med Koprom in Diva~o ter poso- dobitev proge med Ljubljano in Budimpe{to. V zadnjih mesecih so mediji veliko poro~ali o dogajanju v na{em podjetju. Kak{na je va{a ocena stanja podjetja v trenutku, ko prevzemate njegovo vodenje? Predvsem `elim poudariti, da je proces preoblikovanja `elezni{ke- ga sistema v Republiki Sloveniji zelo obse`en in {e zdale~ ni kon~- an. V tem procesu se na posamez- nih podro~jih seveda pojavljajo vprašanja in razli~na razumevanja, ki jih je treba dodatno pojasni- ti. Prepri~an sem, da si takšni posamezni razkoraki niso zaslu- žili tolikšne medijske pozornosti s tako negativnim predznakom. Treba bi jih bilo umirjeno in stro- kovno obravnavati v posameznih pristojnih organih v železniškem sistemu. Moj osebni namen je bil ves ~as umirjati tak{no medijsko obravnavo. V preoblikovanje podjetja je bilo namre~ vlo`e- nega preve~ truda – tako vlade Republike Slovenije kot tudi poslo- vodstva Slovenskih `eleznic – da bi ga s tak{nim negativnim nabojem lahko izni~ili. V tem trenutku lahko samo ocenim, da se rezultati ome- njenih zdru`enih prizadevanj vse- kakor `e ka`ejo, kar se je odra`alo tudi v izbolj-{anem javnem mne- nju. Ker pa se moramo zavedati, da se `elezni{ki sistem {e vedno preoblikuje, je toliko bolj treba skrbeti tudi za dolgoro~no stabil- nost sistema in posledi~no javnega mnenja. Ker se moramo izogniti nadaljnjemu razvoju negativnih vplivov razli~nega razumevanja formalno opredeljenih odnosov med Holdingom Slovenske `elez- nice, Javno agencijo za `elezni- {ki promet in Ministrstvom za promet, je nujno treba v praksi strokovno pojasniti in razre{iti vsa vprašanja. Razli~no razumevanje in stali{~a posameznikov do dolo- ~enih vpra{anj se odra`ajo tudi na organizaciji in izvajanju dela holdinga. Nejasnost teh odnosov zaradi »pravice« posameznikov do razli~nega tolma~enja formalno opredeljenih odnosov klju~no vpli- va na organizacijo in poslovanje Slovenskih `eleznic. Ko bomo, resni~no upam v najkraj{em ~asu, vsa ta vpra{anja skupno razre{ili, bo mogo~e govoriti o uspe{nosti poslovanja in orga- niziranosti `elezni{kega sistema, kot ga opredeljuje zakonodaja in pri~akuje gospodarstvo ter prebi- valci kot kon~ni uporabniki. Vodenje Slovenskih `eleznic ste prevzeli {ele pred tremi dnevi. Kljub temu pa ste se pri svojem delu `e prej dodobra spoznali z `elezni- {ko problematiko. Kje vidi- te glavne strate{ke izzive, ki so pred na{im podjetjem? Klju~ni izzivi Slovenskih `eleznic so razvidni v strokovnih podlagah, ki smo jih pripravljali v okviru vlade, ter v Novi smeri. Govorim seveda o liberalizaciji `elezni{kega pre- voznega trga. V tovornem pro- metu se nikakor ne bomo mogli izogniti konkurenci `elezni{kih podjetij z bolj{o materialno pod- lago in bolj{imi voznimi sredstvi, kar je pogoj kakovostnih prevoz- nih storitev. Zato je bil sprejet in ve~inoma `e uresni~en Zakon o poslovni sanaciji ter `e poteka posodabljanje vle~nih sredstev, ki se bo moralo nadaljevati; sledila mu bo tudi modernizacija vle- ~enih sredstev. Na podro~ju potni- {kega prometa se bomo morali z ve~jo prilagodljivostjo pogajati s cestnimi prevozniki. Sprejeta reso- lucija o prometni politiki predvide- va, da bo leta 2008 ustanovljena javna agencija za potni{ki pro- met. Do tedaj mora biti celotni `elezni{ki sistem usposobljen za prevzem vloge hrbtenice javnega potni{kega prometa. Poseben izziv vidim na infrastrukturnem podro~ju. Po veljavni zakonodaji si odgovornost zanjo delita Javna agencija za `elezni{ki promet kot njen upravljavec ter Slovenske `eleznice kot poobla{~eni uprav- ljavec. Dogovoriti se bo treba Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Nova smer 3 amo zagotoviti polo`aj, o vseh odprtih vpra{anjih med njima in uskladiti stali{~a posa- meznikov do njih. Le tako bomo lahko `elezni{ko infrastrukturo skupaj usposobili, da bo slu`ila svojemu namenu v skladu s pri- ~akovanji `e omenjenih kon~nih uporabnikov. V lu~i predvidenih investicij v `elezni{ko infrastruktu- ro tako v okviru prometne politike kot tudi smernic EU verjamem v kakovostno, pravi~no in odgo- vorno sodelovanje med upravljav- cem `elezni{ke infrastrukture in Holdingom Slovenske `eleznice, tudi na strokovnem podro~ju. Prepri~an sem, da veljavna zako- nodaja tak{nega sodelovanja, ~e si ga vsi zaradi dogovorjenih skupnih (ne posameznih) ciljev in interesov gospodarstva seveda `elimo, ne onemogo~a. Vlada je potrdila strate{ki program Nova smer. Kak{en je va{ pogled na njegovo uresni~evanje? Boste pro- gram spremenili ali morda celo pripravili novega? Temeljne usmeritve strate{kega razvojnega programa Nova smer so primerne in za na{e podjetje pomenijo izziv. Zelo pomembna je ambicioznost Nove smeri pri razvoju `elezni{kih storitev v med- narodnih okvirih. To usmeritev bi `elel v svojem mandatu {e u~inko- viteje razvijati. Na prvi pogled pogre{am pribli`no tolik{no ambicioznost na podro~ju potni- {kega prometa in vzdr`evanja infrastrukture, kot tudi v razvoju odvisnih dru`b. Bojim se, da je klju~ do tolik{ne ambicioznosti na vseh podro~jih v kadrovskem pre- strukturiranju. Verjamem tudi, da bi se nekateri projekti Nove smeri morali uresni~evati bolj u~inkovi- to in hitreje. Program pa bi rad natan~neje ocenil {ele po podro- bnej{i analizi obstoje~ega stanja v podjetju in na podlagi dose`ene realizacije posameznih projektov v okviru Nove smeri. Prepri~an pa sem, da je celota vsekakor dobra podlaga za nadaljnje intenzivno in u~inkovito delo. Kot nekdanji predsednik nadzornega sveta ste bili za generalnega direktorja ime- novani v skladu z Zakonom o gospodarskih dru`bah. Lahko torej pri~akujemo razpis za izbiro generalnega direktorja? Nadzorni svet me je za gene- ralnega direktorja imenoval za dobo do enega leta. Pri~akujem, da bo vlada Republike Slovenije kot lastnik ovrednotila pomen in vlogo Holdinga Slovenske `elez- nice ter se na podlagi umestitve razvoja `elezni{kega sistema v predvideno politiko gospo- darskega razvoja opredelila do nadzora in upravljanja Holdinga Slovenske `eleznice. Vsekakor si `elim, da bi v ~asu svojega mandata zagotovil tak{no raven sodelovanja z Ministrstvom za promet, da bo vloga `elezni- {kega sistema realno ocenjena. Obenem pa si bom prizadeval, da pri razvoju `eleznic ne bo pri{lo do zastoja. Pri~akujem pa vsekakor ~im hitrej{o odlo~itev o postopkih v nadaljnjem nadzoru Holdinga Slovenske `eleznice in upravljanju podjetja. V na{em podjetju v zadnjih letih poteka zmanj{evanje {tevila zaposlenih, te~ejo pogajanja o kolektivni pogodbi. Kako boste zasta- vili sodelovanje s sindikati, ki so pomemben del teh procesov? Rad bi poudaril, da sem kar zadovoljen z izku{njo, prido- bljeno v ~asu sodelovanja z `elezni{kimi sindikati pri pripravi zakona o preoblikovanju in pri- vatizaciji Slovenskih `eleznic. Takratno sodelovanje in {e posebej posamezne razprave so obogatile moje poznavanje `elezni{kega sistema, predvsem pa poznavanje delovanja sindika- tov in njihove vpetosti v sistem. Vsa tak{na spoznanja bogatijo `ivljenje, in zato trdim, da je to bila dobra izku{nja. V mojem mandatu si `elim dobrega sode- lovanja s sindikati za ustvarjanje prijaznega in predvsem ustvar- jalnega delovnega okolja vseh zaposlenih, in to z argumenti- rano, konstruktivno razpravo, upo{tevaje realne mo`nosti. Slovenskim `eleznicam, s tem pa tudi zaposlenim bi predvsem `elel zagotoviti polo`aj, ki si ga zaslu`ijo na evropskem pro- metnem trgu. Prilo`nosti nam tudi glede na geografsko lego ne manjka in samo skupaj jih tudi lahko izrabimo. Na `alost moram opozoriti na liberalizacijo transportnega trga in posledi- ~no konkurenco, v okviru katere lahko pre`ivijo samo uspe{ni. Uspe{ni bomo le, ~e se bomo vsi skupaj zavedali realnih razmer in okolja, v katerem poslujemo, ter bomo pripravljeni na kom- promise. V `elji, da zagotovimo uspe{nost Slovenskih `eleznic, presojam sodelovanje s sindikati kot nujno in zelo pomembno, saj gre za predstavnike zapo- slenih. Brez njih pa ne more biti uspe{nih Slovenskih `eleznic. Na koncu pa `elim vsem bralcem Nove proge, predvsem pa vsem zaposlenim v slovenskem `elez- ni{kem sistemu vesele bo`i~ne praznike in uspe{no leto 2005. Nova smer4 Boris @ivec je novi generalni direktor Nadzorni svet Slovenskih ̀ elez- nic je na {est ur in pol dolgi izredni seji v ~etrtek, 2. decem- bra, razre{il Bla`a Miklav~i~a z mesta generalnega direktorja Slovenskih `eleznic. Hkrati je nadzorni svet svojega dote- danjega predsednika Borisa @ivca imenoval za novega generalnega direktorja. V skla- du z Zakonom o gospodarskih dru`bah imenovanje velja za najve~ eno leto. Razlog za Miklav~i~ev odpo- klic so bile svetovalne pogod- be, ki so bile po ugotovitvah nadzornega sveta sklenjene brez obveznih javnih razpisov. Med 1. septembrom 2002, ko je Miklav~i~ pri{el na S@, in koncem leto{njega aprila naj bi se jih nabralo za dobrih 96 milijonov tolarjev. Nadzorni svet se je pri svoji odlo~itvi oprl na revizijsko poro~ilo o sklepanju in izvajanju sveto- valnih pogodb, ki ga je pripra- vila revizijska dru`ba Ernst & Young. Kljub zatrjevanju Bla`a Miklav~i~a, da Zakon o javnih naro~ilih predvideva posebno obravnavo intelektualnih sto- ritev, ko jih vnaprej ni mogo~e to~no dolo~iti, in kljub dvo- mom v korektnost omenjene- ga poro~ila pa se je nadzorni svet odlo~il, da je sedaj `e nekdanji generalni direktor kr{il zakon. »V obdobju, ko so bile sklenjene pogodbe za svetovalne storitve, so bile Slovenske `eleznice javno pod- jetje. Takrat je veljal Zakon o javnih naro~ilih, sprejet leta 2000, kjer je jasno navedeno, da morajo tako javni zavodi kot javna podjetja zakon spo- {tovati. Pri tem intelektualne storitve niso izvzete,« je odlo- ~itev takoj po koncu seje nad- zornega sveta komentiral Boris @ivec. Miklav~i~ je bil torej raz- re{en iz krivdnih razlogov, zato mu ni pripadla odpravnina, ki pa bi se ji po lastnih besedah odpovedal v vsakem primeru. Kot je {e povedal Boris @ivec, je bila odlo~itev o odstavitvi enotna, ~eprav sta se dva ~lana nadzornega sveta zav- zela za glasovanje o vseh treh ~lanih uprave. Sam pa je bil za novega generalnega direktorja prav tako izvoljen soglasno – s petimi glasovi, saj se je sam glasovanja vzdr`al. @ivec je {e napovedal, da bo najpozneje 15. decembra {e ena seja nad- zornega sveta, na kateri bodo razpravljali {e o odgovornosti drugih dveh ~lanov poslovod- stva. Na njej naj bi razpravljali tudi o odpoklicu generalnega sekretarja Igorja [imenca, o stro{kih, nastalih z njegovo zaposlitvijo in o morebitnih vplivih generalnega sekretar- ja na posamezne poslovne odlo~itve. Boris @ivec, ki je pred imeno- vanjem za generalnega direk- torja S@ deloval kot dr`avni sekretar za prometno politiko in mednarodne odnose na prometnem ministrstvu, je v ponedeljek, 6. decembra, `e opravil primopredajo s prej{- njim direktorjem. Igor [imenc ni ve~ generalni sekretar Igor [imenc ni ve~ generalni sekretar Slovenskih `eleznic. Poslovodstvo je sprejelo sklep o njegovemu suspenzu zaradi odkritja, ki je v zadnjih dveh mesecih mo~no odmevalo v medijih. [imenc, ki se je kot generalni direktor na S@ zapo- slil 7. oktobra 2002, je namre~ predlo`il ponarejeno diplomo z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Na{ statut dolo~a, da so zahtevani pogoji za delovno mesto generalnega sekretarja univerzitetna diplomirana izob- razba, pet let izku{enj na vodilnih delovnih mestih in znanje tujega jezika. [imenc pa, kot je najprej poro~al tednik Mag, ni nikoli diplomiral na mariborski eko- nomsko-poslovni fakulteti. Odziv znotraj podjetja je bil hiter, ~eprav so nekateri mediji javnost sku{ali prepri~ati v nasprotno. Obse`ni ~lanek o poneverbi je bil v Magu objavljen 10. novembra. @e dan pozneje je poslovodstvo sprejelo sklep, da se preverijo vse diplome v podjetju. V preiskavo [imen~evega primera se je kmalu vklju~il tudi notranji nadzor. V ~etrtek, 18. novembra, pa je poslovodstvo sprejelo sklep, da se za~ne postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi generalne- ga sekretarja Igorja [imenca. Dr`avni zbor je 3. decembra 2004 izvolil novo vlado. Mesto prometnega mini- stra je prevzel dosedanji predsednik uprave DARS-a, mag. Janez Bo`i~, ki je 6. decembra ob 10.00 uradno `e prevzel prometno minis- trstvo. Mag. Bo`i~ je bil najprej zaposlen v gradbenem pod- jetju SGP Tehnik [kofja Loka, od leta 1981 v SCT, d. d., Ljubljana, od 1. marca 1999 pa je vodil Dru`bo za avto- ceste v Republiki Sloveniji (DARS). Leta 1992 je na Fakulteti za organizacijske vede kon~al magistrski {tudij na temo Poslovni organiza- cijsko – informacijski sistem gradbenih projektov. Je ~lan Slovenske ljudske stranke; dejaven je bil v lokalni samo- upravi, saj je bil pod`upan ob~ine @elezniki. V svoji predstavitvi pred par- lamentarnim odborom za promet je poudaril, da bo na prometnem podro~ju na prvo mesto dal uporabnika, ki ima svoje potrebe po mobilnosti, naloga prometnega sistema pa je, da te potrebe zadovolji na na~in, ki bo stro{kovno u~inkovit, narodnogospodar- sko vzdr`en in sprejemljiv za uporabnika. Mag. Janez Bo`i~ je prevzel prometno ministrstvo Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Nova smer 5 Na{e spletne strani {e bolj{e Prvega septembra je lu~ dneva zagledala nova spletna predsta- vitev na{ega podjetja. Z njenim oblikovanjem smo si `eleli pred- vsem stopiti bli`e uporabnikom in jim na ~im bolj enostaven na~in ponuditi vse najpomembnej{e informacije. Naj se malo pohva- limo – kot ka`ejo prvi odzivi, nam je to uspelo. @e ob objavi prenovljenega spletnega mesta Slovenskih `eleznic pa smo si postavili dva pomembna cilja v njegovem nadaljnjem razvoju: prevod vsebin v angle{~ino in izbolj{anje iskalnika notranjega voznega reda. Analize obiska na{ih spletnih strani so pokazale, da so najbolj iskani podatki o voznih redih. Zato smo se odlo~ili, da upo- rabnikom iskalnika povezav v notranjem voznem redu ponudi- mo pomembno novost – iskanje povezav po datumu. S tem se je uporabnost iskalnika bistveno izbolj{ala. Stari iskalnik je namre~ izpisal vse vlake med dvema izbra- nima postajama, ne glede na to, kdaj vozijo. Med mno`ico pove- zav pa je bilo {ele treba poiskati razlage oznak koledarja vo`enj in si posami~no izbrati ter natisniti relevantne povezave. Po novem je iskanje bistveno enostavnej{e. Najprej preprosto izberemo dan, ko `elimo potovati, in iskalnik nam izpi{e le vlake, ki vozijo na ta dan. Spremenjen je bil tudi na~in izpisa povezav. Pri vo`nji s prestopanjem sedaj lahko `e na prvi pogled vidimo, kje bo treba prestopati in kateri vlaki nas bodo popeljali do cilja. Lahko pa si ogle- damo tudi natan~en prikaz vo`nje teh vlakov na na{i relaciji ali pa celotno relacijo vo`nje izbranih vlakov. Izbolj{ani iskalnik ni ve~ v svojem oknu, kar olaj{a tiskanje in spremljanje statistike obiskov. Tak{en iskalnik je popolnoma pri- merljiv s programskimi re{itvami najbolj razvitih evropskih `eleznic. Hkrati pa nam daje dobro osnovo za nadaljnje izbolj{ave, na primer mo`nost izbire povezave glede na rang vlaka ter seveda izra~un cene potovanja. Novi iskalnik je bi na spletni strani objavljen z za~etkom novega voznega reda, poleg njega pa smo ponovno objavili tudi relacijske vozne rede za notranji promet v formatu pdf, po katerih je bilo kar precej pov- pra{evanja. Druga opazna novost na{ih splet- nih strani pa je bil njihov prevod v angle{~ino. Prevajanje smo za~eli `e septembra, ko smo objavili slo- venske strani. Prevedena besedila so se sproti ume{~ala na preskus- ni stre`nik, sledile so {e korek- ture vsebin. Konec novembra je za`ivelo tudi angle{ko spletno mesto, ki je dosegljivo s povezavo s katere koli strani. Prevedene so bile skorajda vse vsebine korpora- tivnega dela, potni{kega in tovor- nega prometa ter infrastrukture, tako da lahko tudi obiskovalci iz tujine dobijo popolno informacijo o na{em podjetju. S@ na Sejmu logistike v Novem Sadu @TP Beograd, na{ pomemben poslovni partner pri produktih Sava Express in East Express, se je letos predstavil na Sejmu logistike v Novem Sadu. Sejma so se udele`ili tudi predstavniki na{ega podjetja. Vodilni @TP Beograd so javnost seznanili s svojo vlogo na med- narodnem transportnem trgu ter pozornost namenili tudi svojim poslovnim partnerjem – Slovenskim `eleznicam, Hrva{kim `eleznicam ter {pedicijam Fer{ed- Skopje, TTC Logistic, TCL, Eurofer Venezia, Alpos [entjur, Pan{ped in AGIT Zagreb. @TP Beograd je svoj dan na sejmu logistike zaznamo- val s slovesnim podpisom prevoz- nih pogodb za leto 2005 z ome- njenimi partnerji ter s pismom o nameri za gradnjo terminala v `elezni{kem vozli{~u Ni{, ki so ga podpisali @TP Beograd, VIAFER iz Trsta, TTC Logistic in MIN Ni{. Generalni direktor @TP Beograd Milanko [aran~i} je v svojem nagovoru navzo~e seznanil z dose`enimi rezultati, predvsem z uspehom v tovornem prometu, ki kar za tretjino presega na~rte, optimisti~na pa so tudi pri~akovanja v potni{kem prometu. Pri~akujejo, da bo novi zakon o `eleznicah uveljavljen 1. januarja 2005. V skladu z zakonom se bo @TP Beograd preimenoval v @eleznice Srbije. Podjetje bo zdru`evalo dejavnost prometa in infrastruk- ture. [aran~i} se je svojim partnerjem zahvalil za uspe{no sodelovanje in njihov prispevek pri doseganju 10 milijonov evrov letnega prihodka v mednarodnem tovornem prometu ter izrazil optimizem, da se bodo prihodki v prihodnje {e pove~ali. Spregovoril je tudi predsednik Gospodarske zbornice Srbije ter poudaril pomen prestrukturiranja `eleznic v tr`ni subjekt. Tedanji generalni direktor Bla` Miklav~i~ je povedal, da je zado- voljen s pripravljenostjo kole- gov iz @TP Beograd pri razvoju evropskega omre`ja blok vlakov v tovornem prometu ter z njihovo odlo~itvijo, da skupaj uresni~imo zamisel o produktu, ki bo pove- zal evropski in azijski trg vse do Pacifika. Direktorja S@ in @TP Beograd sta na sejmu podpisala prevozno pogodbo za prihodnje leto. Nova smer6 Obnova lokomotive 62-310 v Sevnici Parna lepotica v novi preobleki V soboto, 13. novembra, smo na sevni{ki `elezni{ki postaji s slovesnostjo zaznamovali obno- vo muzejske lokomotive, ki krasi postajo. Obnove lokomotive smo se lotili na `eljo mnogih posameznikov iz na{e ob~ine, upokojenih `elez- ni~arjev in ljubiteljev kulturno- tehni~ne dedi{~ine. Priprav so se najprej lotili v dru{tvu Zagon. V tem ~asu so dru{tva s podro~- ja turizma ustanovila Turisti~no zvezo ob~ine Sevnica (TZOS), zato so iz dru{tva Zagon pred- lagali, da bi projekt izpeljali pod pokroviteljstvom TZOS. Projekt je dobil popolno podporo ~lanic zveze, pa tudi na{ega `upana Kristijana Janca. V prvi {tevilki Grajskih novic smo predstavili mo`nost, da bi tudi v na{i ob~ini imeli svoj muzejski eksponat, in ~akali na odzive. Teh ni manj- kalo, in bili so pozitivni, kar nam je dalo vedeti, da smo na pravi poti. Za~elo se je mu~no administra- tivno delo s pro{njami za brez- pla~no pridobitev lokomotive, prevoze, obnovitev in {e mnogo drugega. TZOS za ta projekt ni imela nobenih sredstev za popla~ilo nastalih stro{kov, ki pa jih je neprimerno manj, kot je sam projekt vreden. V veliko pomo~ so nam bile Slovenske `eleznice v prvi vrsti z Bla`em Miklav~i~em, ki je pokazal izjemno razumeva- nje za na{e delo in pomagal, da smo lahko opravili vse potrebno za prevoz lokomotive in njeno postavitev lokomotive v parku na `elezni{ki postaji. Tudi na{ ob~an in direktor Centralnih delavnic Du{an @i~kar nam je vedno stal ob strani in poskrbel za obnovo na{e stare lepotice v Centralnih delavnicah v Dobovi. Vsekakor pa gre izjemno velika zahvala Talumu, d. d., iz Kidri~evega in njegovemu direktorju Danilu Topleku, ki nam je lokomotivo podaril. Pri pokritju dodatnih stro{kov, zlasti peskanja loko- motive, nam je pomagal `upan ob~ine Sevnica Kristijan Janc. V veliko pomo~ so nam bili tudi delavci Železni{kega invalidskega podjetja, ki so poskrbeli, da je bila postaja Sevnica lepo urejena in pripravljena za sprejem vseh ljudi na dan odprtja. Kljub de`ju se nas je zbralo ve~ kakor 120 ljubiteljev zgodovine. Zaigrala nam je godba, spregovorili so `upan Kristijan Janc, predsednik uprave S@ Bla` Miklav~i~ in direk- tor muzeja Mladen Bogi}. Vsi omenjeni imajo velike zasluge za izvedbo projekta. Nikakor pa ne smemo pozabiti vseh tistih posameznikov, ki so s svojim prostovoljnim delom veliko postorili in zapolnili majh- ne luknjice v na{em projektu. Predvsem bi rad omenil uslu- `benca @elezni{kega muzeja v Ljubljani Uro{a Filipli~a, in{truk- torja strojevodij za parno vleko Vojka Dov`ana, ~lane dru{tva Zagon Tr`i{~e in vodjo projekta ter najbolj zaslu`nega, da imamo danes parno lokomotivo na na{i postaji, Stanka Lazarja. Zdravko Remar Obnovljena lokomotiva 62-310 je lahko v ponos vsej Sevnici. Vtirjanje lokomotive na @P Sevnica.Lokomotiva med obnovo v delavnicah v Dobovi. Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Nova smer 7 Za nami je `e enaindvajseta tek- movalna sezona v okviru tradici- onalnega tekmovanja Slovenskih `eleznic za Naj postajo. Obmo~ne ocenjevalne komisije iz Ljubljane, Maribora in Postojne so najprej obiskale in ocenile vse `elezni{ke postaje na obmo~ju Republike Slovenije, na podlagi njihovih izidov pa je kon~no oceno podala centralna komisija Slovenskih `eleznic. V tekmovanju, ki je potekalo po `e ustaljenih pravilih, so se v dveh skupinah oziroma v {estih podskupinah med sabo pomerile vse slovenske postaje. Spo{tljiva {tevilka enaindvajset pove, da smo s tak{no obliko tek- movanja `elezni~arji za~eli prvi na Slovenskem, na{emu zgledu pa so sledila mnoga slovenska pod- jetja in ustanove, med drugim tudi Turisti~na zveza Slovenije s svojo odmevno akcijo Moja de`e- la – lepa in gostoljubna. @e ob prvem letu tekmovanja za Naj postajo sta bila temeljni smo- ter in namen akcije ve~ kakor jasna: s skupnimi prizadevanji dose~i kar najvi{jo stopnjo urejenosti, vzdr`e- vanosti in ~isto~e ̀ elezni{kih postaj. Z leti smo za~eli veliko pozornosti namenjati tudi drugim pomemb- nim parametrom kakovosti, kot so prijaznost, poslovno obna{anje in urejenost `elezni{kega osebja. Tekmovanje naj zajame prav vse segmente `elezni{kega prometa, s katerimi na tak{en ali druga~en na~in pride v stik potnik. Vemo, da zgledna urejenost in vzdr`evanost na{ih postaj pomeni tudi pomem- ben prispevek h kompleksni celo- stni podobi Republike Slovenije. Zapi{emo lahko, da sta izbolj{anje in napredek iz leta v leto opaznej{a. Treba pa je vedeti, da sta zgolj dobra volja in pripravljenost odgovornih za urejenost postaj `al mnogo premalo; racionali- zacija sredstev na vseh ravneh poslovanja se mo~no odra`a tudi na tem podro~ju. Pa dostikrat ne bi bilo treba veliko … Kako je potekalo leto{nje tekmovanje? V skupini A {e vedno sijeta zvez- di stalnici [entilj in Ljubljana; slednja je celo prebila mejo petstotih to~k in tako postala absolutni zmagovalec skupine. Prav presenetljivo pa se je v svoji podskupini na prvo mesto prebil Rogatec, z majhno pred- nostjo pred sicer{njim »favo- ritom na papirju«, Hodo{em. Grosupelj~ani zelo dobri, Koro{ci, se pravi Podvelka in Vuhred, tradicionalno solid- ni, a spet za korak prekratki. Primorsko ~ast re{ujeta Diva~a in Prva~ina, o postaji Bled jeze- ro pa smo `e ve~krat zapisali, da bi za tako privla~no poslopje morali napraviti mnogo ve~ (naklju~ni znanec, [vicar, je zav- zdihnil: »^e bi imeli mi tak{en cukr~ek …« Pa ni nameraval `aliti.). V skupino B se neslav- no selijo ve~kratna zmagovalca tekmovanja za Naj postajo Maribor in Koper, ter Hrpelje Kozina, ki {e vedno nosi slo- ves najbolj »sezonske« postaje – v povpre~ju vsako drugo leto namre~ izpade iz skupine A. V skupini B pomeni seveda najprijetnej{e presene~enje postaja Beltinci, ki je do zdaj pravzaprav ni bilo opaziti. Tako kot je Ljubljana v skupini A, so Beltinci z osvojenim {tevilom Tekmovanje za Naj postajo Absolutna zmagovalca: Ljubljana in Beltinci Ljubljana je celo prebila mejo petstotih to~k. Nova smer8 Beltinci so bili najprijetnej{e presene~enje skupine B. Izidi tekmovanja za Naj postajo 2004 SKUPINA A I. podskupina 1. Ljubljana 503,4 2. Grosuplje 462 3. Diva~a 439,4 4. Zidani Most 439,3 5. Maribor 410,3 II. podskupina 1. Rogatec 481,2 2. Hodo{ 478 3. Ivan~na Gorica 423,2 4. Bled jezero 414,5 5. Koper 392,7 III. podskupina 1. [entilj 490,4 2. Podvelka 457 3. Prva~ina 450,1 4. Vuhred 450 5. Hrpelje Kozina 407,2 SKUPINA B I. podskupina 1. Trebnje 440,5 2. Celje 438,9 3. Pragersko 434,4 4. Nova Gorica 425,4 5. ^rnomelj 424 6. Postojna 328,8 II. podskupina 1. Ljubljana Zalog 444,1 2. Murska Sobota 439,3 3. Polj~ane 437 4. Mirna Pe~ 423,3 5. Semi~ 399,4 6. Lesce Bled 391 7. Ilirska Bistrica 383,7 8. [entjur 363,6 9. Boh. Bistrica 359,3 III. podskupina 1. Beltinci 448,2 2. Ru{e 442,6 3. [kofljica 430,7 4. Sredi{~e 411,9 5. Brestanica 407,6 6. Most na So~i 392,8 7. Laze 379,4 8. Vol~ja Draga 376,8 9. Logatec 350,2 10. Grahovo 338,9 to~k absolutni zmagovalec sku- pine B. V vi{ji rang napredujeta {e Trebnje in Ljubljana Zalog, Celjanom pa je to u{lo le za las; tudi Ru{e niso bile dale~ od prvega mesta. Mo~no so popustili Lesce Bled, Brestanica (nekdanji stalni ~lan skupine A) in Most na So~i, zaprise`enim abonentom na zadnja mesta, Postojni in Bohinjski Bistrici, pa se je zdaj pridru`ilo {e Grahovo. Prav nenavaden primer pa pomeni postaja Murska Sobota. Zakaj? Postaja namre~ nima ~akalnice! V prostorih nekdanje li~ne ~akalnice se danes bohoti neka turisti~na agencija, kar je z vidika raz- cveta in neslutenega razvoja turizma morebiti prav pohval- no, s stali{~a potnika pa kajpak malo manj. Sklepati je, da se bodo v mrzlih zimskih mesecih prezebli potniki lahko za silo ogreli vsaj ob pogledu na pri- vla~ne prospekte, ki vabijo na vedno son~ne Havaje, Bahame in na Florido. Tradicionalno tekmovanje Slovenskih `eleznic je vklju~eno tudi v odmevno akcijo Turisti~ne zveze Slovenije z geslom Moja de`ela – lepa in gostoljubna, v kateri se vsako leto med sabo pomerijo vsi slovenski kraji za naslov najbolj urejenega. Poleg krajev pa s svojimi inter- nimi tekmovanji sodelujejo {e `elezni{ke postaje, zdravili{~a, mejni prehodi, policijske posta- je, bencinski servisi, zdravstveni domovi in turisti~ne kmetije. Slovesna podelitev priznanj Turisti~ne zveze Slovenije je bila 19. novembra v Palaciju na Ljubljanskem gradu. [ef @P Ljutomer Ljubomir Savi~ in {ef @P Ljubljana Janko Pavli~ s priznanji (z leve). Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Nova smer 9 Angle{ki filozof Bertrand Russel je neko~ zapisal: »Prav vse na svetu je minljivo, razen minljivo- sti same.« In tako je tudi zame minilo neko obdobje v mojem `ivljenju. ^e se ozrem na pre- tekli dve leti, ki sem ju pre`ivel kot `elezni~ar, se mi porajata dve vpra{anji. Prvo: sem res delal po najbolj{i volji in mo~eh? In drugo: kje so bile napake? Na prvo vpra{anje poznam odgovor sam, in sem nanj ponosen, na drugo pa bodo pa~ morali odgo- voriti bolj poklicani. Spo{tovani, z velikim veseljem lahko zapi{em, da prvi~ po dol- gih letih Slovenske `eleznice tudi »pod ~rto« poslujejo pozitivno. Za to gre brez dvoma zasluga vsemu kolektivu `elezni~ark in `elezni~arjev, na{im skupnim pri- zadevanjem, `eljam in hotenjem. V pi~lih dveh letih smo podjetje pripeljali iz rde~ih {tevilk, in po mojem globokem prepri~anju nam je bila optimalna podlaga pri tem na{a nova strate{ka usmeritev, ki smo jo imenovali Nova smer. Gre za enostaven cilj- no naravnan strate{ki program, ki so ga kot podlago za lastni poslovni razvoj prevzele tudi nekatere druge evropske `elez- nice. Zapi{em lahko, da smo vse, kar smo si bili v okviru Nove smeri zastavili, do danes tudi uresni~ili – nekatere od zastav- ljenih parametrov pa smo celo presegli. Slovenske `eleznice so v tem ~asu bolj kot kdaj koli trdno zastopale svoje interese. Zaradi tega smo sicer morali marsikdaj sedeti na prav neudobnih sede- `ih, podjetje pa je zato vidno napredovalo. Skupaj smo pravi ~as spoznali, da je v na{em skupnem interesu, pa tudi {ir{ega pomena, da `elezni- {ki promet dose`e {e vi{jo stop- njo u~inkovitosti in konkuren~- nosti, da se, skratka, povzpne na raven poslovne odli~nosti. Zadali smo si nalogo, ki pomeni veliko poslovno prilo`nost in hkrati veli- ko odgovornost: postati klju~ni, tr`no naravnan in tehnolo{ko razvit `elezni{ki operater na V. in X. vseevropskem prometnem koridorju. Treba pa je vedeti, da sta oba pomembna koridorja zgolj in samo naravni danosti, za vse drugo, infrastrukturo, vozni park, mehanizacijo, in`eniring, logistiko … pa moramo poskr- beti sami. Slovenske `eleznice s svojo dejavnostjo neposredno ume{~ajo Republiko Slovenijo in prestolnico Ljubljano kot pomembni in vidni to~ki na zemljevid Evrope. Tako imeno- vani Gateway Ljubljana pomeni kri`i{~e dveh vseevropskih kori- dorjev in sredi{~no to~ko Srednje Evrope, od koder `eleznica raz- vija visoko standardne produkte v vse smeri. Tako smo z blok vlaki uspe{no povezali Ljubljano z Münchnom, Bologno, Milanom in Beogradom, na{ zadnji uspe{ni produkt pa je vlak East Express, ki pomeni prvo redno povezavo Evrope in Azije s tovornim vlakom najvi{je kako- vosti. Velik in pomemben korak k pove~anju konkuren~nosti `elez- ni{kega tovornega prometa in hkrati mo`nosti enakovrednega nastopanja na evropskem trans- portnem trgu pomenijo tudi ve~- namenske lokomotive, ki vozijo med Slovenijo in Italijo. Tudi na podro~jih potni{kega prometa in infrastrukture smo naredili nekaj pomembnih razvojnih korakov. Vse to so bili na{i pomembni, na~rtovani in premi{ljeni koraki k raz{iritvi mednarodne `elezni- {ke transportne mre`e Network Europe, ki povezuje evropske de`ele, in ki bo v naslednjih letih nedvomno eden od bistvenih temeljev pospe{ene rasti `elezni- {kega transporta. Slovenske `eleznice so brez dvoma postale in {e postajajo trden, nepogre{ljiv ~len v evropski transportni in gospodarski verigi, hkrati pa pomemben igralec na mednarodnem transportnem prizori{~u. Glede na dejansko liberalizacijo evropskega trga pa so v zelo bli`nji prihodnosti, prav- zaprav `e kar danes, pred njimi pomembne strate{ke odlo~itve in projekti. Konkurenca, ki se pojavlja z vseh strani, bo vse prej kot prizanesljiva. Tr`no filozofijo bo treba neprestano prilagajati tr`nim zakonitostim, iskati nove tr`ne ni{e in ponujati trgu ~edalje pestrej{e storitve oziroma pro- dukte. Obdr`ali se bodo samo tisti najbolj{i, najprodornej{i. Stabilen razvoj v naslednjih letih smo na~rtovali predvsem s pomembnimi tr`nimi in teh- nolo{kimi strate{kimi projekti. Pomembne dejavnosti `e te~ejo na projektih Logisti~ni center Moste in Potni{ki center Ljubljana. Odprtih ostaja {e veliko prilo`no- sti, ki so obenem tudi odgovorne obveznosti. Samo to nas pelje naprej, vse drugo je samo sebi namen. Ne glede na vse, pa sem v zadnjih tednih izgubil zaupanje tam, kjer bi ga za svoje delo najbolj potreboval. »Interesi« pa so botrovali moji razre{itvi. ^e je bilo vse to v interesu samega kolektiva in razvoja Slovenskih `eleznic, to dobronamerno spre- jemam. Moje prepri~anje, da sem delal po{teno in v interesu Slovenskih `eleznic, mi {e dodatno potrjujejo {tevilni izrazi podpore, ki se jih dobival v zadnjih dneh. Spo{tovane `elezni~arke, spo- {tovani `elezni~arji, rad sem bil Va{ direktor. To obdobje si bom z velikimi ~rkami vpisal v svoj `ivljenepis. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za sodelovanje in `elim veliko uspehov in sre~e, kar v `ivljenju potrebujemo vsi. Spo{tovane `elezni~arke, spo{tovani `elezni~arji! 10 Potniški promet Jolanda Gosak Vlado Berglez Teden vse`ivljenjskega u~enja 2004 [irili so bralni virus Knjiga je tista, ki dviguje kul- turno raven naroda. Kaj lahko napravimo, da bi bilo »branje molitev razuma, duha in srca«, kot pravi dr. Manca Ko{ir? Rachel Van Viel, ustanoviteljica in{tituta Opening the book v Angliji, je `e pred leti dejala, da je treba pripraviti take prire- ditve, ki bodo povezale ljudi in knjigo, ki nam bodo predstavile branje tako, da se bo vklju~ilo v na{e `ivljenje, kajti »~e ne bomo za~eli slaviti u`itkov branja, tudi pre`ivelo ne bo«. Poglavitna nota {tudijskih kro- `kov Beremo z Manco Ko{ir je zagotovo prav veselje do branja in `elja »oku`iti s tem virusom« ~im ve~ Slovencev. Da bi dose- gli kar najve~ ljudi, so se na Andrago{kem centru Slovenije skupaj z idejno vodjo dr. Manco Ko{ir in Knji`nico Otona @upan- ~i~a odlo~ili, da pripravijo veliko akcijo, ki bo temeljila na {irjenju bralne kulture ter na potovanju, prijaznem do ~loveka in okolja. Pri organizaciji akcije pa smo se jim pridru`ili tudi na Slovenskih `eleznicah. Tako so ~lani bralnih in {tudij- skih kro`kov ter {tevilni prosto- voljci {irili bralni virus na vlakih in `elezni{kih postajah po vsej Sloveniji. Med festivalom u~enja, od 18. do 23. oktobra, se je zvrstilo 35 prireditev, na katerih so sodelovali ~lani dvajsetih kro- `kov. Bralni ognjemet je s svojo raznovrstnostjo razsvetljeval vso Slovenijo in svetloba, ki je dosegla potnike, mimoido~e in vse sodelujo~e, bo gotovo `arela tudi naslednje leto. Zavedati se moramo, da je jezik zaklad naroda. V ~asu, ko so dr`avne meje med narodi zabri- sane, je nadvse pomembno, da znamo ohraniti svojo kulturo in jo prena{ati na mlaj{e rodove. Knjiga je {e vedno tista, ki vsa- komur omogo~a, da se veliko plemenitega nau~i – nau~i nas ljubiti samega sebe in bli`njega, u~i nas maternega jezika, razvija sposobnost kriti~nega mi{ljenja in - kot je dejal Feuchtersleben - »knjige so nao~niki, skozi kate- re opazujemo svet«. Sodelavci potni{kega prometa se zahva- ljujemo vsem zaposlenim, ki so kakor koli pripomogli k uspe{no- sti akcije. Cicivlak – program za najmlaj{e Spoznavanje z `eleznico je za otroke lahko posebej zanimivo. [tevilni med njimi se {e niso peljali z vlakom, posebej ~e so iz krajev, ki nimajo `elezni{ke povezave. Cicivlak je program, ki nakazuje novo smer spod- bujanja potovanj pri najmlaj{ih – pred{olskih otrocih. Program smo za~eli lani na prodajnem obmo~ju Sekcije za potni{ki promet Maribor. Glavna izto~- nica pri oblikovanju in nadalj- njem razvoju Cicivlaka je bilo spoznanje, da samo cenovni prijemi pri tr`enju prevoznih storitev za najmlaj{e potnike niso dovolj. Poseben poudarek je treba namre~ dati vzgojno- izobra`evalnim vsebinam, s katerimi najmlaj{im pribli`amo `elezni{ki prevoz. Ob osve{- ~enih potnikih se prednosti, ki jih ima `elezni{ki prevoz pri varnosti, zanesljivosti in onesna`evanju okolja, izrazi- jo tudi pri izbiri prevoznega sredstva. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce opisuje cilje in posamezna na~ela ter podro- bneje opredeljuje posamezna podro~ja dejavnosti v vrtcu. Kurikulum navaja, da je pred- {olske otroke treba ~im bolje seznaniti z okoljem, v katerem `ivijo, jih pravilno socializirati in jih izobraziti tako, da bodo la`e pre{li na vi{je stopnje ~loveko- vega delovanja in sporazu- mevanja. Spoznavanje o`jega in {ir{ega okolja je po na{em mnenju ena izmed klju~nih nalog, in dejavnost `elezni{ke- ga prevoza je prav tako sestavi- na tega okolja. @eleznica, kot jo obi~ajno naj{ir{e pojmujemo, je lahko zanimiv primer, kako otroke spoznavati z dru`benim okoljem. Vsebuje namre~ {iroko pahlja~o poklicev, ima bogato tehni~no dedi{~ino, je eden izmed temeljnih na~inov pre- me{~anja ljudi, ki zadovoljujejo svoje vsakdanje potrebe. Torej gre za {iroko podro~je, ki ohra- nja zanimanje za preteklost, je socialno potrebno, obenem pa gre za spoznavanje sedanjosti z vsemi njenimi zna~ilnostmi in posebnostmi. Program Cicivlak obsega ogled razstavljene parne lokomotive, sprehod po postaji Maribor, predstavitev uniformiranih `elezni{kih uslu`bencev in vo`njo z vlakom ter hkrati tudi obisk in ogled drugih zanimi- vosti, na primer mariborskega mestnega akvarija in otro{kega muzeju v Celju.Utrinek z obiska otrok vrtca Lenart v spremstvu star{ev. 11 Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Bioelektri~na merjenja in termografija pomagajo pri odkrivanju bolezni Brez {kode in bole~in do izvida o zdravju Le kdo si ne bi `elel v nekaj minutah brez bole~in in {kodlji- vih posledic za zdravje izvedeti, ali je z njegovim telesom vse tako, kot je treba? Obstajajo tudi poklici, pri katerih mora delovati ~love{ko telo ves ~as brezhibno, denimo pri astronavtih, pilotih, potaplja~ih in ne nazadnje pri najvi{jih dr`avnih uradnikih. Ruski strokovnjaki za vesoljsko tehnologijo in medicino so zato sredi devetdesetih let prej{njega stoletja razvili poseben ra~unalni- {ki sistem za diagnostiko amsat, s katerim so lahko nenehno nad- zirali vse vitalne telesne organe astronavtov, ko so bili dale~ v vesolju. Pravimo, da je bolje prepre~iti kakor zdraviti. Prav to naj bi nam omogo~ila metoda zgodnjega odkrivanja bolezni z amsatom, saj strokovnjaki zatrjujejo, da lahko na ta na~in zaznajo `ari{~e bolezni, ko to z drugimi preiska- vami {e ni mogo~e. To metodo so pred dvema letoma uvedli tudi v zasebnih ambulantah v Ljubljani in Luciji in z njo ugotavljajo funkcionalno stanje va{ega tele- sa. V njiju zaposleni strokovnjaki zatrjujejo, da so obiskovalci pre- sene~eni nad izvidi. Amsat temelji na dolo~anju elektri~ne prevodnosti biolo{ko dejavnih delov telesa, ki prena- {ajo informacije o stanju telesnih organov in sistemov, ki so pove- zani med sabo. Postopek, ki traja le nekaj minut, je popolnoma ne{kodljiv, ne povzro~a bole~in ali nelagodja in je primeren tako za otroke kot tudi za odrasle. Proces dolo~anja stanja telesa temelji na {estih biolo{ko dejav- nih obmo~jih telesa. Ta so prek {estih elektrod – na nogah, rokah in ~elu – povezana z ra~unalni- {ko zasnovanim strokovnim siste- mom, ki z ra~unalni{ko grafiko na modelu poka`e vsako odsto- panje od normalnega stanja. Prav neverjetno se zdi, da lahko na tak na~in ugotovijo, ali je na primer va{ krvni tlak vi{ji ali ni`ji, kot bi bilo potrebno. Raziskave so pokazale, da so poglavitni vzroki motenj v tele- su zmanj{anje celi~nega odpora, spremembe v celicah in seveda organske po{kodbe. Dejstvo, da so celi~ne spremembe vzrok bolezni, so strokovnjaki dopol- nili s predpostavko, da je mogo~e poiskati bolezenske znake veliko prej, preden se poka`e bolezen v vsej svoji razse`nosti. Bolezni in telesne spremembe so namre~ obi~ajno posledica nekajletnih motenj v telesu, zato postaja »`ari{~na teorija« ~edalje bolj zanimiva, s sodobnimi metodami, kot so denimo bioelektri~na mer- jenja in termografija, pa so dose- gli strokovnjaki znaten napredek pri zgodnjem odkrivanju bolezni. [e vedno je seveda pomembno pravo~asno zdravljenje. Zato je metoda odkrivanja nepra- vilnosti v telesu {e posebej dobro- do{la za vse, ki jim dosedanje zdravljenje bolezni ni pomagalo, in za vse, ki jim strokovnjaki doslej niso znali pojasniti vzrokov njiho- vih te`av. Od amsata sicer ne boste natan~no izvedeli, katera bolezen se morebiti »kuha« v vas, vendar vas bodo strokovnjaki na podlagi analize va{ega stanja, ki lahko poka`e motnje v dolo~enem telesnem organu, zagotovo pra- vo~asno usmerili k ustreznemu specialistu. [e bolje bo seveda, ~e vam bodo povedali, da je z vami vse v najlep{em redu. Oglasno besedilo 12 Spremembe Konvencije o med- narodnem `elezni{kem pro- metu (COTIF) bodo prinesle kar nekaj novosti tudi na podro~ju uporabe tovornih vagonov v mednarodnem prometu. Prvega januarja 2006 se bomo poslovili od dobrega starega Pravilnika RIV 2000, nadome- stila pa ga bo Splo{na pogod- ba o uporabi vagonov (SPUV). Do tedaj bo trajalo prehodno obdobje, v katerem je na~in uporabe tovornih vagonov prepu{~en dogovorom med posameznimi @elezni{kimi pro- metnimi podjetji (@PP). Leta 2005 bomo tako z vsemi @PP-ji {e uporabljali RIV 2000, samo Trenitalia `eli po zadnjih infor- macijah prvega marca spre- meniti na~in uporabe tovornih vagonov; pogovori o tem pa {e potekajo. ^eprav kon~no besedilo Splo{ne pogodbe o uporabi vagonov {e ni sprejeto, vemo, da bo pokri- vala le splo{na na~ela uporabe vagonov, podrobnosti pa bodo dolo~ene v dvostranskih oziro- ma ve~stranskih sporazumih in pogodbah. Prinesla bo manj regulativ in ve~ pravil, ki bodo posledica dogovorov med posameznimi @PP-ji. Prete`no bo izena~ila vagone, last @PP, in »P« vagone, ki se bodo v med- narodnem prometu uporabljali po naslednjih na~elih: - Uporabljali se bodo lahko le vagoni s pridobljenimi tehni~- nimi dovoljenji (registracijo), ki jih bo od poobla{~enega dr`avnega organa – v Sloveniji trenutno Javna agencija za `elezni{ki promet – moral pri- dobiti vsak lastnik vagonov sam. To pomeni, da bomo morali pridobiti tehni~no dovo- ljenje za na{e vagone, enako pa bodo morali storiti tudi lastniki zasebnih vagonov, uvr{~enih v na{ park, za svoje vagone. - Lastnik vagonov bo imel raz- polagalno pravico nad svojimi vagoni. Zato bo veliko ve~ Tovorni promet Slavko Žan Konvencija o mednarodnem `elezni{kem prometu (COTIF) Novosti v uporabi tovornih vagonov 13 Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Tovorni promet Gospod Zlatko Segulin nam je poslal tile dve nadvse simpati~ni fotografije postaje Hrpelje-Kozina. ^eprav nista datirani, je brez te`av mogo~e ugotoviti, da je med njima okrog sto let. Na starej{i je v strumni dr`i postajno osebje v staroavstrijskih uniformah. Na prvi pogled se vidi, da so ponosni na svoj stan, da se zavedajo, da `elezni~arji niso kdorsibodi, da imajo v dru`bi te`o in ugled. In glej, tudi na mlaj{i sliki so slovenski `elezni~arji enako ponosno vzravnani kot njihovi pradedje. In celo trud jim ni bil odve~, da so postavili »`ivo sliko«, da so napravili primerjavo z davno minulimi ~asi. Marsikaj se je pa~ spremenilo v minulem stoletju, {e posebno na `eleznici, in ne zmeraj na bolj{e. @e je kazalo, da ob~utek pri- padnosti `eleznici uga{a, da se `elezni~arji ne spra{ujejo ve~, kaj lahko storijo za `eleznico, temve~ le {e, kaj lahko ona stori zanje. Mislimo, da tale posnetek ka`e druga~e: plamen~ek v srcih {e ni ~isto ugasnil! In ~e je to res, se lahko le veselimo! Mladen Bogi} dispozicij, tako za na{e vago- ne v tujini kot za tuje vagone na S@. - Vagonska najemnina ne bo ve~ samoumevna; o njenem zara~unavanju in vi{ini se bodo dogovarjali @PP-ji. - Novosti pri prevozu praznih vagonov bosta dve. Prevoz praznih vagonov bo potekal s tovornimi listi in bo pla~- ljiv, medtem ko se sedaj po Pravilniku RIV 2000 pla~uje le nekriti prazni tek. - Vagoni oziroma po{iljke se bodo prevzele le na podlagi vnaprej sklenjene komercialne pogodbe. - Glede na obmo~je delovanja posameznega operaterja bodo mesta primopredaj vagonov dolo~ena z dogovorom, in ni nujno, da bodo to mejne postaje. - Odgovornost do uporabnikov bo na vsej prevozni poti nosil @PP, ki je sklenil pogodbo. - @PP prevoznik odgovarja za {kodo, povzro~eno na vagonu oziroma po{iljki. - Lastnik vagonov bo odgo- varjal za {kodo, povzro~eno z vagonom ali njegovim delom. Del opisanih dejavnosti z ukinit- vijo RIV-a 2000 ne bo ve~ med- narodno nadzorovan, temve~ bo prepu{~en dvostranskim oziroma ve~stranskim dogovo- rom. To pomeni, da bo opisani dogodek vplival na ponudbo in uporabo vagonov, to pa bo vplivalo na stro{ke in prihodke Slovenskih `eleznic in s tem na oblikovanje prevoznih cen. Za nemoten prehod na nov na~in uporabe vagonov nas v letu 2005 ~aka kar nekaj dela. Od poobla{~enega organa bomo morali pridobiti tehni~- no dovoljenje za vse vagone, ki so na{a last, in od lastnikov zasebnih vagonov, uvr{~enih v na{ park, zahtevati predlo`itev tega dovoljenja. Zagotoviti bo treba izmenjavo potrebnih podatkov o vagonih - status, nahajanje, … - z drugimi @PP-ji. Zato pri UIC `e poteka projekt Nov status vagona – tehni~ni vidiki, ki predvideva ustanovi- tev osrednje evropske banke podatkov. Za {kodo, ki jo bodo povzro~ili na{i vagoni, bo treba skleniti ustrezno zavarovanje. ^akajo nas {e posodabljanje opreme in priprava informa- cijske podpore, prilagajanje predpisov ter organiziranje vagonske dejavnosti v skladu z novim polo`ajem. Z drugimi @elezni{kimi pro- metnimi podjetji, prevozniki in lastniki vagonov bomo morali skleniti sporazume in pogodbe, v katerih bomo opredelili pred- vsem: - na~in in kraj primopredaje vagonov ter tehni~ne pogoje za prevzem oziroma zavrni- tev vagonov; - na~in uporabe vagonov (dispozicija, nakladanje ob vrnitvi, vra~anje praznih vagonov) in samo izvedbo (postopek, komunikacije); - izstavljanje tovornih listov za prevoz praznih vagonov; - komercialne elemente, predvsem pa nadomestilo za uporabo vagonov, cene prevoza praznih vagonov, izstavitve tovornih listov, zadr`evanje vagonov zaradi ~akanja na dispozicijo in tako naprej; - popravila vagonov, postopek pri te`ko po{kodovanih in uni~enih vagonih in nado- mestnih deli ter ~i{~enje vagonov; - odgovornosti; - ravnanje z morebitnimi nakladalnimi pripomo~ki; - obra~un in pla~ilo ter na~in pla~ila in pla~ilne roke. Predvidene spremembe bodo precej spremenile delo in postopke v vagonski dejav- nosti. Omogo~ile naj bi eko- nomsko u~inkovitej{e gospo- darjenje s tovornimi vagoni, ni pa to nujno. ^e se ne bomo prilagodili spremembam, se ekonomska u~inkovitost lahko celo zmanj{a. Zato bomo morali pravo~asno prilagoditi organiziranost, predpise in njihovo izvajanje v praksi. Zato se na nov sistem `e pospe{eno pripravljamo. 14 Infrastruktura Marko Tancar Maja smo `e pisali o obnovi postaje Dobova, ki je bila nujna zaradi vstopa Slovenije v EU. Meja s Hrva{ko je 1. maja namre~ postala tudi zunanja meja EU, na kateri veljajo poostrena schen- genska dolo~ila o pretoku blaga in ljudi. Projekt je razdeljen na tri faze. Prva faza zajema `elezni{ko in cestno infrastrukturo, druga pregledno klan~ino in objekt in{- pekcijskih slu`b, tretja pa posta- vitev novega postajnega objekta. Dela so se za~ela lani novembra, ve~ina najnujnej{ih del pa je bilo kon~anih `e konec aprila, saj je bilo treba zadostiti evropskim dolo~ilom in prestati in{pekcijski pregled. V prvem letu del sta prvi dve fazi prakti~no kon~ani. Onkraj postaj- nih tirov, gledano s strani postajne zgradbe, je zrasla dvonadstropna stavba za veterinarsko, zdravstve- no in fitosanitarno in{pekcijo. Ob njej je tudi pregledna klan~ina, v celoti pokrita z nadstre{kom. Do nje pod vsemi tiri vodi podhod, ki je razdeljen na del, namenjen za potnike, in na slu`beni del. Za preglede vlakov sta na obeh stra- neh klan~ine ob in{pekcijski stavbi nova elektrificirana tira {t. 13 in 14. Nov je tudi tir ob postajni zgradbi, z novim 422-metrskim peronom. Podalj{an pa je bil tudi peron med tiroma 3 in 4. Ob na{em obisku je potekalo postav- ljanje nadstre{ka in osvetlitve na obeh peronih. Med ve~jimi grad- benimi deli lahko omenimo tudi postavitev protihrupnih ograj, seveda pa je bilo zaradi spre- menjene razporeditve tirov treba tudi premakniti ali vgraditi ve~je {tevilo tirnic in kretnic. Verjetno najve~ja novost, ki je o~em kar nekako skrita, pa je nova mozai~na postavljalna miza, ki je nadomestila ve~ kakor 30 let staro predhodnico. Za zdaj deluje {e v kontejnerju, z zgra- ditvijo nove postajne stavbe pa se bo preselila v novo centralno postavljalnico. Predvideno je tudi sodobnej{e upravljanje stikal vozne mre`e. Po novem ne bo ve~ ro~nih postopkov na razli~nih delih postaje. Vsa stikala bodo centralno vodena z enega mesta, Dobova pa bo s tem postala naj- sodobnej{a slovenska `elezni{ka postaja. »Vsa dela morajo potekati med prometom. Vlakov pa je na na{i postaji iz leta v leto ve~,« pove namestnik {efa postaje Franc Pavli~. »Samo potni{kih vlakov je vsak dan 59, tovornih pa je do 20 na dan.« Vsak mesec v Dobovi tako na Hrva{ko predajo okrog 5.900 tovornih vagonov in jih sprejmejo 6.400. »Brez stoodstotnega sodelovanja znotraj podjetja in s hrva{kimi kolegi ne bi {lo,« poudari Pavli~. »Samo tako nam je uspelo, da ni pri{lo do nobenega izrednega dogodka.« Posebej problemati~en je bil po njegovih besedah ~as, ko se je vgrajevala nova SV naprava. Kar teden dni je bilo treba promet na vsej postaji voditi popolnoma ro~no. To za marsikoga od mlaj{ih prometnikov, ki nikoli niso delali na na~in na{ih dedov, nikakor ni bilo enostavno. Zato je v tem ~asu namesto treh na postaji delalo kar sedem prometnikov. Z dobro organizacijo dela in tudi s sodelovanjem s sosednjo enoto Centralnih delavnic pa se je vse izteklo brez te`av. »Potni{ki vlaki niso imeli nobenih zamud, pa tudi v tovornem prometu ni bilo transportnih omejitev ali odpove- di vlakov,« Franc Pavli~ upravi~eno pohvali svoje sodelavce. Dela pri postavitvi nove postaj- ne zgradbe naj bi se za~ela v kratkem. Ta bo dvonadstropna in podkletena. V njej bodo zdru- `ene vse slu`be z obeh strani meje, ki morajo trenutno svoje delo opravljati v premajhnih kontejnerjih. Ob stavbi bo veliko parkiri{~e s 133 parkirnimi mesti, do katerega bo vodila nova cesta s plo~nikom. Rok za postavitev nove stavbe je sedem mesecev. Obnova @P Dobova Nova postavljalna miza `e deluje »Brez stoodstotnega sodelovanja znotraj podjetja in s hrva{kimi kolegi ne bi {lo,« poudari namestnik {efa postaje Franc Pavli~. Vodenje prometa na raz{irjeni postaji `e poteka z novo postavljalno mizo – za zdaj v kontejnerju ob obstoje~i postajni zgradbi. Garderoba ima svoj prostor(~ek) v kleti. Za obnovo postajne stavbe je res `e skrajni ~as. 15 Revija Slovenskih `eleznic december 2004 Infrastruktura Marko Tancar V Portoro`u je med 20. in 24. oktobrom potekal sedmi Slovenski kongres o cestah in prometu. Tokrat je bila velika pozornost namenjena tudi `elez- ni{kemu prometu. Kar cel sklop z imenom Razvoj in ohranjanje `elezni{ke infrastrukture so namre~ pripravili in vodili na{i strokovnjaki iz S@-Infrastruktura. [tevilne strokovnjake iz vse Slovenije je uvodoma pozdravil namestnik generalnega direktor- ja, mag. Andrej Godec. »Veliko raznovrstnih ~lankov pomeni o`ivljanje potreb po predstavitvi in zagotovitvi prostora `elezni{ki stroki tudi na tako pomembni prireditvi, kot je kongres o cestah in prometu,« je poudaril mag. Godec. Izrazil je zadovoljstvo, ker je strokovni odbor vse pri- spevke s tega podro~ja uvrstil v zbornik, kar ka`e na njihovo stro- kovnost in na zavedanje stroke o pomembnosti kri`anja petega in desetega koridorja v Sloveniji ter o uvajanju novih transportnih tehnologij, inteligentnih siste- mov in inovativnih metod vzdr- `evanja `elezni{ke infrastrukture. Pri tem pa je omenil tudi upo- {tevanje evropske regulative in neracionalne ter neu~inkovite, sicer zakonsko dolo~ene, odno- se med lastnikom in dejanskim upravljalcem javne `elezni{ke infrastrukture. V zborniku je bilo objavljenih {est prispevkov. Damjan Mlakar je pisal o vplivu centralizacije vodenja `elezni{kega prome- ta na zagotavljanje prevoznih storitev. Leon Kostiov in mag. Blagomir ^erne sta prispevala besedilo Primerjava uporabnosti betonskega in lesenega praga v konstrukciji zgornjega ustroja `elezni{kih prog. Projektiranje `elezni{kih mostov v skladu s predstandardi Eurocode je naslov prispevka mag. Romana Mura z Instituta za metalne kon- strukcije Ljubljana in dr. Leona Hladnika, RTP projekt Ljubljana. Mag. Stanislav Lenart, Jan Kalin, mag. Igor Lavri~ ter mag. Ale{ @nidari~ z Zavoda za gradbeni- {tvo Slovenija, Ljubljana so pisali o dinami~ni prometni obte`bi na `elezni{ki progi, o uvedbi tehno- logije GSM-R na Slovenskih ̀ elez- nicah pa Marko Klari~ in Bo{tjan Hernavs s Slovenskih `eleznic. Tudi prispevek Centraliziran nadzor `elezni{kih signalnovar- nostnih naprav je v celoti nastal v na{em podjetju; pripravili so ga Miran Udov~, mag. Andrej Godec ter Danilo [irnik. Pet prispevkov pa je bilo tudi predstavljenih na samem kongre- su. Mag. Godec in Miran Pirnar sta spregovorila o akcijskem programu EU za o`ivitev `elez- ni{kega prometa, Mojca Tom{i~ iz Prometnega instituta pa o zara~unavanju uporabe javne prometne infrastrukture. Mag. Mojca Novak je spregovorila o sonaravnih vidikih na~rtovanja sodobnega `elezni{kega sistema v Sloveniji, Marjan Zaletelj in Gregor Flerin iz S@-Infrastruktura pa o inovativnih metodah vzdr- `evanja `elezni{kega zgornjega ustroja. Daljinsko vodenje pro- meta in interoperabilnost so v prispevku z naslovom Nove tehnologije vodenja in upravlja- nja prometa. @elja ali potreba? predstavili Bo{tjan Hernavs, mag. Andrej Godec ter Miran Udov~. @elezni{ki sklop je kon- ~al dr. Primo` Kranjec, Prometni institut Ljubljana, z referatom Upravljanje tovornih vagonov z uporabo sistema F-MAN. »Pogled na na~rt finan~nih sredstev JA@P za vzdr`evanje infrastrukture poka`e, da bo teh letos za milijardo in pol manj kakor lani. Ob upo{tevanju tega sklepam, da stroki, kljub omejenim finan~nim virom, uspeva dr`ati korak z evropsko ravnijo, da pa bo za hitrej{i razvoj sodobne in zmogljive infrastrukture treba nadoknaditi zaostanek v vzdr`evanju `elez- ni{ke infrastrukture in z novimi investicijami zagotoviti pove- ~anje zmogljivosti,« je na koncu poudaril mag. Andrej Godec. Po njegovih besedah pa ta nujnost v na-~rtih lastnika javne `elezni- {ke infrastrukture (J@I) ni upo- {tevana, zato je nujno nove- liranje nacionalnega programa razvoja `elezni{ke infrastrukture in urejanje neracionalnih in neu- ~inkovitih razmer med lastnikom kot upravljavcem J@I in poobla- {~enim upravljalcem. »@eleznice imajo svojo prihodnost le tedaj, ~e so z racionalnim pravnim okvirom in poslovnimi odnosi (beri uporabnino) dane predpo- stavke za zaupanje in izvajanje prometne politike na{e dr`ave,« je {e povedal Godec. Na podlagi predstavljenih pri- spevkov in razprav je bil v sklepno resolucijo 7. kongresa o cestah in prometu vklju~en naslednji sklep: Sodobna in zmogljiva Infra- struktura je prvi pogoj za revita- lizacijo `eleznic. Na tej podlagi, smernicah prometne politike in nara{~ajo~ega trga je nujno treba nadoknaditi zaostanek pri vzdr`evanju `elezni{ke infra- strukture in z novimi investicija- mi zagotoviti povi{anje zmoglji- vosti `elezni{ke infrastrukture. Odgovornost dr`ave kot lastni- ka je, da v svojem na~rtovanju prora~una upo{teva potrebo po investicijah, stro{ke vzdr`evanja in obveznost financiranja za interoperabilnost evropske teh- nologije (nova zakonodaja EU). Od prometne politike je treba zahtevati, da pripravi potreben koherentni pravni okvir, ki bo omogo~al dolgotrajno poso- dobitev in razvoj slovenskih `eleznic. Ob tem je nujno treba novelirati Nacionalni program razvoja `elezni{ke infrastruk- ture ter na podlagi analize te`av in dosedanjih izku{enj z dezintegracijo `eleznic v Evropi vnesti v zakonodajo ustrezne popravke, ki bodo zagotovili racionalne in u~inkovite razme- re med lastnikom in dejanskim upravljavcem slovenske `elezni- {ke infrastrukture. Kongres o cestah in prometu Pomemben prispevek S@ Del udele`encev kongresa s S@ in Prometnega instituta. 16 Aktualno @eleznice uvajajo nadomestila za zamude Z za~etkom veljavnosti novega voznega reda so evropske `elez- nice uvedle nov sistem nado- mestil za zamude mednarodnih potni{kih vlakov. Sistem velja za potnike v mednarodnem pro- metu, ki kupijo vozovnico, dra`jo od 50 evrov. ^e njihov dnevni vlak zamuja ve~ kot eno uro ali no~ni vlak ve~ kot dve uri, so potniki upravi~eni do vra~ila 20 odstotkov cene vozovnice. Novi na~in uveljavljanja nadome- stil za zamude je stopil v veljavo 12. decembra. Trenutno velja le za ~lanice Skupnosti evropskih `eleznic – CER, torej za `eleznice iz dr`av Evropske unije. Vra~ilo dela cene vozovnice velja samo, ~e zamuda nastane po krivdi `elezni{kega prevoznika in ne zaradi drugega razloga, kot so naravne in druge nesre~e, delo mejnih organov, in vnaprej napovedana dela, o katerih so bili obve{~eni tudi potniki. Priprave na uveljavljanje povra~il za zamude `e potekajo tudi pri nas. Potnik, ki bo hotel vra~ilo denarja, bo moral od vlakospremnega osebja dobiti potrdilo o zamudi vlaka na posta- ji, na kateri je izstopil z njega. Na podlagi potrdila bo potnik tudi dobil vrnjen denar. Delovanje novega sistema znotraj Slovenije je torej dolo~eno. Nejasnosti pa so {e pri medsebojnem zara~unavanju teh stro{kov, ko zamuda nastane po krivdi sosednje `eleznice, zlasti, ~e ta ni ~lanica Evropske unije. V primeru Slovenskih `eleznic je to Hrva{ka. Slovenske `eleznice bodo kljub temu, da dogovor s Hrva{ko {e ni bil sklenjen, potnikom tudi na vlakih, ki bodo zamujali pri vo`nji s Hrva{ke, vra~ale denar. Na Slovenskih `eleznicah ne pri~akujemo ve~jega {tevila tovrstnih primerov, saj tako veli- kih zamud, ki bi nastale zaradi samega `elezni{kega prometa, skorajda ni. V prvi polovici naslednjega leta naj bi ~lanice CER-a re{ile omen- jene nejasnosti. Sestanek na to temo bo marca. Od junija naprej pa bo shema za~ela veljati za vse ~lanice Mednarodne `elezni{ke zveze (UIC), torej tudi za Hrva{ke `eleznice. Iz tujine Marko Tancar Deseti koridor je zadnji od dese- tih vseevropskih koridorjev, ki so bili dolo~eni na Kreti leta 1994 in v Helsinkih leta 1997. Je eden od dveh vseevropskih koridorjev, ki potekata ~ez Slovenijo. Koridor X z 2.500 kilometri povezu- je Srednjo Evropo in Balkan. Od Salzburga poteka preko Jesenic, Ljubljane in Dobove, preko Zagreba, Beograda in Skopja vse do gr{kega Soluna. Nekdanja hrbtenica slovenskega in jugoslovanskega `elezni{kega sistema danes `ivotari, tovor in potniki pa se le po~asi vra~ajo na najkraj{o povezavo Srednje in Jugovzhodne Evrope. Stavek, da Evropa postaja ~eda- lje manj{a in da brez sodelo- vanja na `elezni{kem podro~ju ne gre ve~, je postal `e floskula. Vseeno pa se udejanja v prak- si, tudi na desetem koridorju. Leta 2001 je bila ustanovljena delovna skupnost Korridor X. Njene ~lanice so deset `elez- nic iz Srednje in Jugovzhodne Evrope – iz Nem~ije, Bolgarije, Avstrije, Gr~ije, s Hrva{ke, iz Makedonije, Srbije in ^rne gore ter iz Slovenije. Glavne naloge delovne skupno- sti Korridor X so spodbujanje posodabljanja in razvoja `elez- ni{kega sistema na obmo~ju desetega koridorja. V praksi to pomeni izbolj{evanje med- sebojnega sodelovanja vseh `eleznic na poteku koridorja za zagotavljanje konkuren~nih sto- ritev »iz ene roke«. V tovornem prometu so cilj intermodalne kakovostne storitve od vrat do vrat. V potni{kem prometu so si kot cilj postavili sodobno podo- bo varnih, to~nih in udobnih prevozov na desetem koridorju in na njegovih vejah. Eden od glavnih ciljev pa je tudi vzpo- stavljanje interoperabilnosti z usklajevanjem administrativnih ter tehni~nih pogojev na vsem koridorju. Znotraj delovne skupine za dose- ganje omenjenih ciljev potekajo razli~ni strate{ki, tehnolo{ki in tr`ni projekti. Eden od zanimi- vej{ih projektov, ki obeta tudi konkreten rezultat, je projekt Infraclear. Gre za razvoj integri- ranega merilnega vagona. Na izbranih progah koridorja X bo s hitrostjo do 140 kilometrov na uro z laserskim sistemom pre- verjal razli~ne lastnosti proge, ki bi lahko ovirale tr`no zanimive vo`nje oprtnih vlakov, nagibnih vlakov in dvonadstropnih vlakov. Projekt naj bi bil kon~an do leta 2008. Vodilni projekti na desetem kori- dorju so bili predstavljeni tudi na zasedanju delovne skupine v Beljaku 3. novembra. Udele`ila sta se ga tudi Alojzij Vidmar in Brane Gro{elj s S@. Dobr{en del razprav pa je bil namenjen soci- alnemu dialogu znotraj evrop- skih `eleznic. O njem je spre- govorila med drugim Christina Tilling iz mednarodne sindikalne organizacije ETF. Zasedanje se je nadaljevalo z vo`njo posebnega vlaka vse do Sarajeva, z vmes- nim postankom in pogovori v Zagrebu. Delovna skupnost za koridor X Udele`ence zasedanja je v Beljaku nagovoril tudi ~lan poslovodstva dr. Kurt Spera. 17 Revija Slovenskih `eleznic december 2004 @eleznica in turizem, turizem in `eleznica – ali skupaj? Leta 1979 sem se zaposlila pri tedanjem TTG-ju, najprej kot stevardesa na poslovnih vlakih. Ugotovila sem, da sem v trinaj- stih letih zamenjala kar trinajst delovnih mest, vsa seveda v isti slu`bi. To je bila sila `ivahna dejavnost, z enega delovnega mesta na drugo smo prehajali pa~ po potrebi. Delala sem prav- zaprav vse: pri pultu v turisti~ni poslovalnici, kot turisti~ni vodnik – mimogrede, tedaj sem bila ena redkih, ki so imeli opravljen izpit za turisti~nega vodnika pri Gospodarski zbornici Slovenije –, pozneje v obra~unski slu`bi, pa kot vodja enote Spalniki, pri organizaciji izletov … skratka, bilo je zelo pestro. Z osamosvojitvijo Slovenije in z razpadom sistema Jugoslovanskih `eleznic pa so ustanovili Kontrolo prihodkov za mednarodni potni{ki promet, ki je prej v Ljubljani ni bilo, bila je le v Zagrebu. Takrat sem se preselila na »pravo« `eleznico. Najprej sem se ukvarjala z obra~uni, potem pa so, prav tedaj, ko sem ob delu diplomirala na Fakulteti za pomorstvo in promet, smer Tehnologija prometa, ustanovili odsek za reklamacije v potni{kem prometu, ki sem ga vodila vse do konca leto{njega poletja. Takrat pa je bil predme postavljen izziv vodenja popolnoma novega pro- jekta – Informacijskega, oziroma kraj{e Info centra na ljubljanski `elezni{ki postaji. Ste dolgo premi{ljevali, se{tevali pluse in minuse te odlo~itve? Hm, po pravici povedano, sem jih res. Navsezadnje je {lo za zares pomembno odlo~itev: ponujal se mi je bistveno druga~en zna- ~aj dela, povsem nove zahteve delovnega mesta glede na moje dotedanje izku{nje. Hkrati pa sem se zavedala, da gre za enkratno prilo`nost za moj osebni in poklic- ni razvoj. No, na koncu odlo~itev ni bila te`ka. Sicer pa tudi moje prej{nje delo ni bilo zgolj rutinsko ali celo dolgo~asno, nasprotno, ob delu pri reklamacijah pomaga{ skrbeti za dober imid` `eleznice, hkrati pa pri tem, ~esar marsikdo ne ve, dostikrat hodi{ po zelo, zelo tenki in ob~utljivi ~rti; delo terja tudi veliko znanja, ne le o `elezni- {kih predpisih, tudi sicer{njega. Novi Info center, velika pri- lo`nost! Novi Info center, ki smo ga urad- no odprli 20. oktobra, je projekt v okviru prizadevanj potni{kega prometa za izbolj{anje kakovosti storitev. Zahteve, `elje in potrebe uporabnikov postajajo ~edalje bolj kompleksne, in prizadeva- mo si, da bi bili s storitvami, ki jih ponujamo, celo korak pred njimi. Info center se razvija v posameznih fazah, vsaka od njih pa pomeni nadgradnjo prej{njega na~ina obve{~anja. Lahko re~em, da so dosedanji odzivi in ocene uporabnikov ve~ kakor pozitivni. Razumljivo, do zdaj se informator potniku pa~ ni mogel popolnoma posvetiti, saj zaradi vrste ~akajo- ~ih za to preprosto ni imel ~asa. Dana{nji stik ni ve~ tipi~no »{alter- ski«, marve~ se potnik v udobnih prostorih lahko z informatorjem mirno pogovori, prejme potreb- ne informacije v natisnjeni obliki, zraven pa dobi odgovore {e na mnoga vpra{anja, ki ga zanimajo v zvezi s potovanjem. Na~rtujete tudi odprtje mednarodne blagajne za tiste »zahtevnej{e potnike«. Kdo so to? To so potniki, ki jih ni mogo~e odpraviti samo z vozovnico. Pri tem gre za kompleksnej{a vpra{a- nja, kakr{na so podatki o relacijah in o vseh vlakovnih povezavah, rezervacije za najrazli~nej{e vlake po Evropi, svetovanje o optimal- nih voznih redih, iskanje najugod- nej{ih cenovnih ina~ic, popustov … Sem sodijo tudi na{i stalni Cvetka Draksler »Verjamem v na~elo pozitivne motivacije!« SŽ so ljudje Miloš Oprešnik 18 SŽ so ljudje potniki, ki jim bomo tako lahko `e vnaprej pripravili vozovnice in jim posredovali `elene informacije, tudi tiste zunaj `eleznice. Sodelovanje: mesto Ljub- ljana – dr`ava Slovenija – Evropa? @e po lokaciji smo bli`nji sosed ljubljanskega Turisti~no informa- cijskega centra, in na{e dejavnosti se izvrstno dopolnjujejo. Sicer pa v okviru potni{kega prometa `e dolgo poteka dobro sodelovanje z najpomembnej{imi turisti~nimi to~kami v Sloveniji. Vloga `elezni- ce v slovenskem turizmu `e daje spodbudne rezultate. Sicer pa, kar zadeva prevoz, zelo dobro sode- lujemo tudi s tujimi `elezni{kimi podjetji. S strani turisti~nih orga- nizacij na ravni Mestne ob~ine Ljubljana in dr`ave so na{ projekt novega Info centra pozdravili in sprejeli zelo pozitivno. Vidijo ga predvsem kot dopolnitev njihove dejavnosti in kot veliko mo`nost za dobro sodelovanje, pri ~emer pridobimo oboji, {e posebej in v prvi vrsti pa pridobi potnik turist, ki mu `e takoj ob prihodu v mesto lahko ponudimo kakovost- no storitev. Kaj pri~akujete od prihod- nje turisti~ne sezone? Letos je bilo tujcev ogromno! Angle`ev, Nizozemcev, celo Japoncev, Avstralcev … in, zani- mivo, prav vseh starosti. Videti so bili prav »rutinirani« popotniki, ve~ina si jih je izbrala Ljubljano kot temeljno izhodi{~e, od koder so obiskovali posamezne zanimi- ve to~ke. Zares smo se potrudili, poiskali smo jim najugodnej{e povezave, jih obve{~ali o cenah. Ob urah, ko je ljubljanski Turisti~ni informacijski center zaprt, pa smo jim posredovali tudi informacije zunaj `eleznice. Prihodnja sezo- na? Na~rtno se bomo pripravili nanjo, pravzaprav se `e priprav- ljamo. Na podlagi izku{enj iz leto{nje sezone bomo vsekakor zagotovili gradivo s ~im ve~jim in ~im bolj pisanim {tevilom ponudb Slovenskih `eleznic, upamo pa tudi, da bomo s storitvami, ki so {e v razvoju, seveda ob sodelo- vanju turisti~nih organizacij, lahko prav vsakomur, ki bo pri{el na na{o postajo, ponudili vse, kar potrebuje – in {e ve~! Koliko zaposlenih je v Info centru? Ste jih izbirali po kak{nih posebnih merilih? Skupaj nas je enajst. Nekaj je `e preizku{enih »starih ma~kov«, ki tak{no delo opravljajo `e vrsto let in so se izkazali kot strokovno zelo ustrezni in ki jim stiki ozi- roma komunikacija s potniki ne pomenijo nikakr{nih te`av. Hkrati pa so pripravljeni sprejeti nove na~ine dela in se sproti nepresta- no u~iti, saj narava dela od vseh nas to neizprosno zahteva. Nekaj zaposlenih je pri{lo iz prodajne slu`be potni{kega prometa. To so mladi, sposobni in ambiciozni ljudje, ki so se ̀ e v prej{njem delo- vnem okolju temeljito seznanili z zahtevnej{im pristopom do potni- kov, se pravi ne samo »vozovnica in vozni red«, temve~ {e mar- sikaj. V kratkem na~rtujemo {e nekaj novih kadrov, vse seveda znotraj potni{kega prometa – v {ali pravim, da jim bomo pobrali tiste najbolj{e, vendar bo treba kadrovske praznine, ki bodo tako nastale, kajpak zapolniti. Se sre~ujete tudi s te`ava- mi? Hm, v~asih se pojavljajo kratki stiki v komunikacijah s prometno ope- rativo, vendar se je polo`aj, glede na prej{nje stanje, `e mo~no izbolj{al, seveda ob obojestranski dobri volji. [lo je predvsem za pomanjkanje informacij z njihove strani, zlasti ob izrednih dogod- kih. Tako, denimo, ko je voda zali- la Bohinjski predor, nismo imeli o tem nobenih podatkov. Svojci in prijatelji potnikov, ki so z avto- vlakom potovali skozi predor, so za to vedeli in so jih pri~akovali na ljubljanski postaji. Mi pa – `al brez informacij. Precej hude krvi je bilo tistikrat. Kako pa kolektiv Info centra deluje, recimo temu, nav- znoter? Lahko povem, da so v na{em, prete`no »mo{kem« kolektivu, odnosi odli~ni. Pri sprejemanju novega na~ina dela ni bilo nikakr{- nih te`av ali negodovanj, skratka, delamo kot dobro ute~en stroj. Kak{na je gospa Cvetka Draksler kot »gospa {ef«? Ostra? Neizprosna? Joj, zelo te`ko je govoriti o sebi! No, pa vendar: mislim, da avto- ritete nikakor ni mogo~e graditi na nekak{nem »distan~nem« odnosu, na tistem klasi~nem, {efovskem. Avtoriteta preprosto temelji na strokovnosti, zna- nju, izku{njah in na primernem odnosu – seveda obojestranskem. Vsekakor pa vedno verjamem v na~elo pozitivne motivacije! @e takoj ko sem pri{la, smo se dogo- vorili, da si skupaj postavimo neka nenapisana merila in na~ela, od katerih ne odstopamo, ker so pa~ temelji vsemu tistemu, kar skupaj po~nemo. Seveda pa je treba tu in tam kak{no stvar premleti tudi med {tirimi o~mi. Sicer pa imam rada ljudi, ki razmi{ljajo o svojem delu, dajejo koristne predloge, skratka, ki ne zaspijo na neki to~ki, kjer se »svet neha vrteti«. Po naj- bolj{ih mo~eh se tudi sama trudim biti tak{na. Kaj bi spremenili, ~e bi lahko? Pravzaprav je o tem te`ko kaj re~i. Novi Info center je namre~ projekt in skupek produktov, kjer nikoli ne bomo mogli re~i: pri koncu smo. No, lahko smo v nekem trenutku nemara res pri koncu, vendar le s posamezno fazo ali stopnjo, vse drugo pa te~e in mora te~i naprej. @e v projektu je namre~ predviden razvoj, ki prakti~no nima konca. Vemo, da v na{i dejavnosti zgor- nje meje ni, tako glede obsega kot glede kakovosti storitve. Vedno smo lahko {e bolj{i. In prav vse mo`nosti so odprte! Morda bi le rada stvari pospe{ila v tej meri, da bi bilo prihodnje leto vse zastavlje- no tudi uresni~eno. Dr`i, da dobra, kakovostna informacija odpira vrata? Vsekakor! V na{em primeru: dobra, pravo~asna informacija obdr`i potnika, in hkrati pri- pelje novega. Ima pa seveda tudi posredne, pozitivne u~inke – vzdr`evanje ugleda in dobrega imena podjetja. Dobra informacija je pa~ tisti prvi stik potnika z vsem sistemom `eleznice, konkretno s Slovenskimi `eleznicami, in ta stik je izjemno pomemben. Dejavnosti Info centra nemara ni mogo~e neposredno finan~no izmeriti, prav gotovo pa pomembno vpliva na to, da se postopoma spreminja miselnost ljudi in podoba `elezni- ce v njihovih o~eh. Obvezno vpra{anje: rekrea- cija, konji~ki, prosti ~as … Vsako jutro polurno pe{a~enje do slu`be in popoldne nazaj, ~etudi »padajo prekle«, dvakrat na teden rekreacija, se pravi telovadba, pri- merna na{im letom. Imam eno odraslo in eno majhno h~i, kar je pravzaprav tudi nekak{na rekre- acija, tako nekako, kot bi imela dve edinki hkrati. Imam tudi vrt z ro`ami in z zelenjavo, in majhnega psa, malte`ana, ki mu mimoido~i vselej vsiljujejo baterije, in je spri~o poznih let zato `e precej siten. Smo pa zelo glasbena dru`ina, moja vloga je sicer bolj pasivna, poslu{alska, medtem ko mo` igra kitaro, ena od h~era violino, prav vsi trije pa so odli~ni pevci. Glasba? Marsikaj, tudi alternativa. Moje osebno najljub{e opravilo pa je branje, najbr` sem ena najbolj{ih strank v {i{enski knji`nici. Kadar imam ob~utek, da sem v stresu, berem trapaste uspe{nice, sicer pa tudi kaj resnej{ega. Klasiko sem obdelala `e med {tudijem in se k njej vra~am le {e ob~asno. V {tudijskih letih sem se poskusila tudi s pisanjem, z literaturo. Tudi s poezijo? Tudi, ampak pozneje `al prevlada prakti~ni (ali pragmati~ni? op. av.) vidik `ivljenja. Potem sem za nekaj revij, Katedro in {e nekatere, pisala zgodbice – poleg literarnih ambicij je {lo tudi za izbolj{anje osebnega prora~una. Literarno pa sem vsekakor doktorirala (smeh) na odseku za reklamacije, ko sem pisala odgovore potnikom, ki so se prito`evali zaradi najrazli~nej{ih stvari. [e zdaj uporabljajo moje »vzor~ke«, in mislim, da jih bodo {e. Ena mojih najve~jih te`av pa je ta, da me zanima preve~ stvari hkrati – pravzaprav vse! In potem se v~asih ~udim, kako to, da niso vse stvari opravljene ~isto tako, kot bi bilo treba … Saj res, moj stra- {anski plus: sem ve~ni optimist, nikoli, zares nikoli ne obupam! [arganska osmica (2) Reportaža Janez Li~en Revija Slovenskih `eleznic december 2004 19 V letih 1997 in 1998 je lokalna samoiniciativa Mokre Gore orga- nizirala mno`i~ne prostovoljne delovne akcije, da bi o~istili traso in jo napravili prehodno. Traso je dokon~no o~istila vojska med vojnimi meseci spomladi leta 1999. Marca 1999 je Muzejski svet dal pobudo, kolegij general- nega direktorja @TP Beograd pa avgusta istega leta izdal odlok o obnovi [arganske osmice in obli- koval odbor, ki je za~el obnavljati to muzejsko-turisti~no progo. Pri delih jim je pomagal `elezni{ki muzej, ki je ponudil projekte za obnovo proge in celotne infra- strukture. Notranjo opremo in zunanje pro~elje objektov `elez- ni{kih postaj Mokra Gora, Jatare in [argan-Vitasi so obnovili po vzoru tistih iz leta 1925. V Mokri Gori je, kakor neko~, vodna oskr- ba lokomotiv, V [argan-Vitasih pa triangel za obra~anje lokomotiv. Zakaj so obnovili ravno ta odsek, je turistu jasno takoj, ko se popelje po njem. Tako nas je neko son~no nedeljo ob 10.30 vlak popeljal na izlet. Ker je obiskovalcev precej, je pri- poro~ljivo priti vsaj pol ure pred odhodom vlaka, ~e `elite sedeti, a povem vam, da je do`ivetje na prehodnih mosti~kih med vo`njo lep{e. Na `alost so nam pripeli dizelsko lokomotivo serije L45H- 098, in ne znamenite parne serije 83, ki jo obi~ajno zakurijo le ob posebnih prilo`nostih, zraven pa {tiri {tiriosne potni{ke vagone z lesenimi klopmi, obrnjenimi druga proti drugi. Nekaj sto metrov za postajo je v desnem loku potni prehod ~ez glavno cesto z ro~nimi zapornicami, ki jih je zaprl kar vlakospremni delavec, ko je vlak pripeljal do prehoda in ustavil. Ko jih je spet odprl, je dizelka z vztrajnimi, kak{nimi 30 kilometri na uro vlekla vlak navzgor v kla- nec. Pod pobo~jem v dolini, delno v gozdu, delno ob potoku, je speljana gozdna ozkotirnica tirne {irine 0,6 metra, ki pa stoji le kot muzejski pomnik in kot prikaz raz- like med tema tirnima {irinama. Vlak je bil polno zaseden, zlasti zato, ker je bila nedelja. Na njem je bilo najve~ doma~ih turistov, ki so z oken in prehodnih mosti~kov med vagoni vneto snemali in foto- grafirali vsak ko{~ek proge. Tu se je dovoljeno gibati in zadr`evati tudi med vo`njo vlaka, edino nepri- jeten ob~utek je v predorih zaradi mo~nega hrupa in curljanja vode s stropa. Ali pa~ ... Potovanje na [argan traja uro in pol, vendar je vmes nekaj postan- kov, kajti na odprti progi so na pobo~ju iz lesa narejene terase, ki potnikom ponujajo lep razgled na spodaj vijo~o se progo in neokr- njeno naravo. Vlak se ustavi za kak{nih deset minut in nato pelje naprej. Eden od postankov je tudi nad osmico in {ele takrat dejansko vidi{, od kod progi to ime. Ko vlak prispe na vrh v [argan-Vitase, strojevodja skozi triangel obrne lokomotivo in jo ponovno pripne na sklep. Po ~etrt ure se vlak vrne v dolino. Nad postajo Jatare odlo`i potnike, ki se nato po poti spustijo navzdol proti postaji. Vlak se ta~as izvije skozi predore na spodnjo tera- so na postajo, kjer jih pri~akajo isti potniki. Postaja ima dva tira, poslopje pa je preurejeno v gostilno. Po dalj{em postanku, med katerim se lahko `elezni{ki delavci in obiskovalci okrep~ajo, vlak odpelje proti Mokri Gori, kjer se potovanje kon~a. Dostop do Mokre Gore, naselja, kjer je za~etna postaja, je mogo~ z avtomobilom, saj tod poteka glavna cesta od U`ic do Sarajeva. Na postaji, ki ima tri tire, so depo- nirane muzejske parne lokomotive serije 25-27 in Elza, mala zelena triosna lokomotiva, ter znameni- ta serija J@ 83-173 dol`ine 13,7 metra in tehni~ne hitrosti 35 kilometrov na uro. Popravljenih in rekonstruiranih je {e nekaj tovornih in potni{kih vagonov, ki tvorijo kompozicijo muzejsko turisti~nega vlaka. Nekatere med njimi so pripeljali iz Romunije. Postaja je ustrezno tehni~no zava- rovana z obnovljenimi likovnimi signali. Postajno poslopje je skupaj s stavbo poleg preurejeno v motel z ustrezno gostinsko ponudbo. Nasploh je proga zgled urejenosti, to~nosti in dobre organizacije. Cena potovanja, prera~unano v tolarje, zna{a dobrega tiso~aka, kar pa je za na{e razmere relativno ugodno. Vozovnice so naprodaj kar na vlaku med vo`njo. Sicer pa obnova {e ni kon~ana. V na~rtu imajo podalj{anje proge ~ez mejo v Bosno oziroma Republiko Srbsko, kamor sedaj sodi Vi{egrad, in sicer do Vrane{kega Polja, kjer bi se povezala na barsko progo. Del te proge je za zdaj speljan nekaj sto metrov do lokalne osnovne {ole, kjer pa se proga kon~a. Na~rti so vsekakor obetavni, a ne glede na to je `e obstoje~a proga prava eksotika in ponuja pravo popestritev ter ponazori potovanje iz starih ~asov. Maketa ali resni~nost? Vpra{anje, ki se zastavi popotniku ob pogledu na traso {argan- ske osmice. Proga poteka v obliki ~rke osem, njena najve~ja zanimivost pa je ta, da na pribli`no enakem mestu pelje kar po treh vi{inskih ravneh. Nekdanja postajna poslopja so z dograditvijo in intenzivno prenovo preuredili v sodobno urejene gostinske objekte, ki so obvezen sestavni del popotovanja z ozkotirnico po {arganski osmici. Nagradna kri`anka Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): ic, ov, adneks, plahost, rifnik, raketar, smotka, tkanina, e~, elton, rai~, nedra, sienit, eka, il, rekrut, krivolov, i~a, inserent, odjek, reagan, jeans, ht, aksum, at, ja, oral, leskovac, vez, gajde, maki, ksilit, otro~aj, ekloga, caprera. SRE^NO 2005! GERMANIJ KANTON V [VICI, WALLIS SAMO- STANSKI BRAT STAR JAP. DROBI@ (SREDINA DRINE) ATLETSKI KLUB OPICA IZ DRU@INE ZAMORSKIH MA^K PETER BO@I^ OD@AGAN KOS DEBLA, HLOD TE@KA TKANINA, TWEED NAUK O ENERGIJI KOS MA- TERIALA ZA ZAKLJU^NI ROB KEMI^NA PRVINA, TE@KA KOVINA NEKD. AM. METALEC DISKA (AL) NOVI SVET KRAJ PRI LA[KEM OKEN^EK NA[ PESNIK IN DRAMATURG (BLA@) IN@ENIR DAIMLER JO@E ŠMIT NIZEK @ENSKI GLAS JANE@ (LATIN) MAD@AR. PISATELJ (MOR) TRATA, RU[A RIBJE JAJ^ECE SOVJET. [AHIST (LEONID) ESTONEC REBEKIN IN IZAKOV SIN, EDOM GUSTAV IPAVEC GROZDNI SLADKOR DESNI PRITOK RHONE V FRANCIJI IGRALNI[KO MESTO V NEVADI KAR SE NACEDI VERGIL. EP O ENEJU Risba KIH KON^NI DEL ^REVESA, ANUS FILOZOF SVETNI[KI SIJ PESNIK SARAJLI^ ORIENT. BARVILO TVORBA V ^EBELJEM PANJU RAZDALJA, ZA KATERO KDO ZAOSTAJA GALATEJIN LJUBIMEC OVIRA PRI PARKURJU @OGA ZUNAJ IGRI[^A, OUT BLE[^E^ PREMOG ZA OKRAS. PREDMETE SELEN HRVA[KO MESTO ANGLE[KI [OVINIST TELOVADNO ORODJE SPOJNI ELEMENT Z NAVOJI ZMIKAVT NAJSTAR. LATINSKI PESNIK LEVI PRITOK TIBERE (ITALIJA) TV VODITELJ PUCER PLANIN. UJEDA PEVEC COCKER KA^JI GLAS PO^ELO TAOIZMA AM.PISA- TELJICA (ERICA) GINJENOST DU[AN UR[I^ HOMERJEV EP MESTO V ITALIJI, GORICA KAKTEJA SREDINA POETA SIVA PAPIGA V TROPSKI AFRIKI Rešitve križanke lahko pošljete na naslov uredništva do 21. januarja. Med reševalce bomo razdelili tri nagrade. Nem{ka ro~na signalna svetilka – karbidovka iz ~asov okupacije. Ker je barvne kovine med drugo svetovno vojno potrebovala oboro`evalna industrija, so Nemci »izumili« nadomestne materiale, v tem primeru z lepilom prepojene in v stiskalnici obdelane stare cunje. Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani