April/mali traven - 2023, leto XXVII, številka 1. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Spoštovani občani, ko bo prišel časopis do vas, se bomo že pripravljali na praznovanje velike noči. To je praznik veselja in upanja, ki daje smisel in pogum. Naj prazniki napolnijo vaše domove z mirom veseljem in upanjem. Uredniški odbor Občine Juršinci Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vesele velikonočne praznike vam želijo: občinski svet, odbori, občinska uprava in župan Občine Juršinci. 2 10. 6. 2023 vas OO Rdeči križ Juršinci in Občina Juršinci, vabita na dobrodelni družinski tek, hojo pod sloganom »Tukaj sem ZATE«. S prostovoljnimi prispevki bomo pomagali reševati stanovanjsko stisko pomoči potrebnim v naši občini. Ob 9.00 se dobimo na športnem igrišču pri Lovskem domu. Če ne moreš ob tej uri, pridi kadarkoli do 15. ure. Veseli te bomo. Ni pomembno, koliko metrov, kilometrov zmoreš, saj vsak šteje. Vsak je dobrodošel! Rekreativni in profesionalni tekači, sprehajalci, drugi športniki, vsi, ki smo radi v naravi in ki z vsakim kilometrom prispevamo nekaj malega tistim, ki nas potrebujejo. Pridi v Juršince, spoznaj lepote našega kraja in se druži s tistimi, ki nam je mar za drugega. Vabilo za vključitev v program »KREPITEV DRUŽINE« Preventivni družinski program »Krepitev družine« je namenjen staršem in otrokom, ki želijo izboljšati in nadgraditi družinske odnose, izboljšati veščine starševstva, vzgojne prijeme ter pozitivno vplivati na otrokovo vedenje in na njegovo samopodobo. Srečanja bodo trajala približno dve uri, srečevali se bomo enkrat na teden v popoldanskem času. Pričeli bomo s skupnim manjšim prigrizkom, nato bo sledila predstavitev programa in uvod v prvo srečanje. Srečanje bomo nadaljevali v manjših skupinah (starši posebej in otroci/mladostniki posebej), na koncu se dobimo vsi skupaj in zaključimo naše srečanje. Na vsakem srečanju predelamo določeno temo: postavljanje meja, reševanje vedenjskih težav, komunikacija za boljše odnose, nagrajevanje, kaznovanje … Srečanja bodo potekala na Ptuju, v prostorih Dnevnega centra za otroke in mladostnike na Slovenskem trgu 12. V kolikor ste zainteresirani in vam je dovolj vzgojnih nasvetov, ki jih ponujajo priročniki, in želite teorijo prenesti v prakso, ste toplo vabljeni, da se nam pridružite in nam to sporočite, da oblikujemo skupino in začnemo z druženjem prvi teden v aprilu. Udeležba v programa je brezplačna. Prijave in dodatne informacije: e-pošta: mostovi.preventiva@arsvitae.si Telefon: 070 478 804 (Irena Rojko, društvo Ars Vitae) Vadba za zdravo, vitalno hrbtenico Naša hrbtenica je zaradi sodobnega načina življenja velikokrat preveč obremenjena. Različni dejavniki, kot so: nepravilne sedenje, nošenje bremen in premalo gibanja, povzročajo ohlapne mišice in s tem povzročajo bolečine in spremembe v hrbtenici, zato smo sami primorani poskrbeti za zdravo, vitalno hrbtenico. V tem primeru - z vadbo. Vadba za zdravo, vitalno hrbtenico je manj intenzivna in bolj umirjena vadba za vse starostne skupine. Ker je zdravje hrbtenice poglavitni faktor tovrstne vadbe, se osredotočamo z vadbo na krepitev mišičnih skupin trupa, predvsem pa na koordinacijo in učenje kontrole mišic medeničnega obroča, trupa in ramenskega obroča. Cilj vadbe je tudi pridobitev na ravnotežju in globoki sprostitvi telesa. S sprostitvijo dosežemo tudi večji učinek na samozavedanju telesa in s tem lahko preprečimo tudi nadaljnje poškodbe in bolečine v hrbtenici. Vadba je namenjena vsem, ki si želijo izboljšati kakovost življenja, omiliti ali povsem odpraviti bolečino v hrbtenici in povečati gibljivost. Vsi pa si želimo uživati v svojem telesu, zato za tovrstno vadbo ni starostne omejitve. Julija Hrga - April 2023 3 UVODNIK drage občanke, cenjeni občani! Več ljudi več zna in vsak občan je dobrodošel, da prispeva k skupnemu napredku in blaginji naše občine. Živimo sicer v precej negotovih časih, visoka inflacija in podražitve se vrstijo iz dneva v dan in prihodnost je težko načrtovati. Kljub temu je potrebno cilje zastavljati optimistično in iskati rešitve za prihodnost, ki nam bodo dolgoročno zagotavljale stabilnost in zdrave življenjske pogoje. Pred nami so velikonočni prazniki, ki simbolizirajo trpljenje in vstajenje v novo, večno življenje ter upanje. Pred nami je pomlad, ki navdihuje in daje delovno vnemo za boljši jutri. Drage občanke, cenjeni občani, želim vam navdihujoče in upanja polne velikonočne praznike, polne »korpece« velikonočnih dobrot in čim več žegnov v družbi s sorodniki in prijatelji. Robert Horvat Spoštovani bralci Juršinskih novic, Drage občanke, cenjeni občani. Prišla je pomlad in z njo prebujanje narave. Dnevi se daljšajo, postaja topleje, toplo sonce greje ljudi in zemljo ter kliče k spomladanskim opravilom. Tako smo sredi marca skupaj s šolo, z vaškimi odbori in društvi, organizirali vsakoletno čistilno akcijo pobiranja odpadkov ob naših cestah in poteh. Nekatere vasi so tudi že izvedle tako imenovane robote. Vsem vaščanom, članom društev, učencem in delavcem šole in vrtca se zahvaljujem za trud in čas, ki ste ga vložili v to, da se je naš domači kraj v pomlad prebudil čistejši. S prihodom pomladi si običajno začrtamo smernice in plane za prihajajoče leto in morda še dlje. V lokalni skupnosti si prizadevamo, da bi opredelili dolgoročno strategijo na področju gospodarskega, družbenega in trajnostnega razvoja naše občine, s katero bomo postavili temelje za nadaljnji razvoj, ki bo sledil smernicam Evropske unije in Slovenije za zeleni prehod, da v prihodnosti postanemo ogljično nevtralna družba, ki živi v čistem in zdravem okolju. Prihodnost naše občine vidim v razvoju turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva ter z njim povezanih dopolnilnih dejavnosti, seveda ob hkratni skrbi za ohranitev in nadgrajevanje šolstva, zdravstva, socialnega varstva in ostalih dejavnosti v našem kraju, ki služijo potrebam občanov. Da pa bomo razvojno strategijo naše občine zastavili celostno in vanjo vključili najboljše možne razvojne potenciale, nameravamo k sodelovanju povabiti zainteresirane občane, ki imate ideje, znanje in željo po sodelovanju, da skupaj zberemo in prevetrimo razvojne možnosti na podlagi vaših pričakovanj. IZDAJATELJ: Občinski svet Občine Juršinci ODGOVORNA UREDNICA: Ksenja Žmauc UREDNIŠTVO: Alojz Rakuša, Valerija Mlinarič, Nataša Žajdela Lah, Rok Osterc, Polonca Berlak in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 E-mail: novice@obcinajursinci.si Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 810 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o., Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. vesela sem, da lahko predstavim novo, v tem letu prvo številko Juršinskih novic. S to številko se predstavlja tudi nov uredniški odbor. Za časopis se bodo poleg mene trudili še: Miroslav Moleh, Valerija Mlinarič, Nataša Žajdela Lah, Polonca Berlak, Rok Osterc in Alojz Rakuša. Za ves trud se zahvaljujemo vsem prejšnjim članom uredniškega odbora, predvsem Damjanu Šimenku, ki je dolga leta bdel nad novicami v našem časopisu, in upamo, da nas bo še razveselil s kašnim svojim člankom. Člani novega odbora smo hvaležni vsem avtorjem člankov. Kot boste videli, se je nabralo kar nekaj novic, ki prihajajo iz vaških odborov, društev in organizacij. Hvala vam. Želimo, da bi pri oblikovanju občinskega časopisa s svojimi prispevki sodelovali prav vsi, ki svojim sovaščanom želite sporočiti dogodek, opisati dejavnost ali se pohvaliti s svojim dosežkom. Morda znate z besedami in imate kje v predalu skrito kakšno svojo pesem, ki jo želite deliti z drugimi. Tudi vas vabimo, da pošljete svoje ustvarjalne besede, saj uvajamo literarne kotičke, namenjene vašim umetnostnim besedilom. V tej številki se bodo predstavili učenci naše šole. Nekateri so bili uspešni pri pisanju pesmi, drugi so napisali svoje potopise ali razmišljanje. S potopisi so letos pri govornih nastopih devetošolci kar blesteli, zato bomo kakšnega morda še objavili v naslednji številki. Želimo, da naš časopis oblikujemo skupaj, zato vas vabimo, da na uredništvo pošljete tudi kakšno svojo fotografijo kraja za naslovnico časopisa. Po naših vaseh so skriti čudoviti kotički, prekrasne razgledne točke, ki jih je seveda najlepše raziskati v živo, a tudi na fotografiji narave se lahko spočije oko. V uredništvu bomo morda izbrali prav vašo fotografijo in jo objavili na naslovnici naslednje številke. Želimo vam veliko zadovoljstva pri branju časopisa, hkrati pa se že veselimo vaših odzivov, novic, pobud, želja, dobronamerne kritike in čakamo na vaše fotografije. Vse to lahko pošljete na nov e-naslov časopisa: novice@obcinajursinci.si Ustvarjajmo naš časopis skupaj: stari in mladi, veseli in žalostni, povezani v društva in posamezniki. Člani Uredniškega odbora Juršinskih novic vam voščimo vesele velikonočne praznike in vam želimo veliko sončnih pomladnih dni v objemu narave in ljudi, ki jih imate radi. Ksenja Žmauc - April 2023 4 UTRINKI IZ VASI POMLADANSKO ČIŠČENJE PO JURŠINSKIH VASEH SAJ NI MOGOČE, DA NEKDO ŠE VEDNO NE VE, KAM SODIJO SMETI. Vsi se radi sprehajamo po čisti in urejeni naravi, zato smo se v soboto, 18. marca, zbali vaščani naselja Hlaponci in očistili našo vas. Akcije so se vaščani udeležili v lepem številu in očistili naselje ob pomoči drugih društev. Za izkazano dobro voljo se vam v imenu narave zahvaljujemo. Vaški odbor Hlaponci in Kulturno društvo Hlaponci Vaščani Rotmana smo se kot vsako pomlad udeležili čistilne akcije in vaške rabote. Očistili smo brežine vozišča in odstranili ter odžagali tudi veje, ki so segale na vozišče. Akcija je uspela s pomočjo vaščanov. Služilo nam je tudi lepo vreme. Po opravljenem delu smo se zbrali na malici in dan končali ob prijetnem druženju. Takšnih akcij si še želimo še več in veseli bomo, če bomo pritegniti še koga, da bomo skupaj združili prijetno s koristnim. Po koristnem in z veseljem opravljenem delu človek začuti ponos in zadovoljstvo. Vaški odbor Rotman Čistilna akcija je potekala tudi v Gradiščaku. Zdravje in dobro počutje sta v veliki meri povezana z okoljem, v katerem živimo, zato smo se vaščani druge najmanjše vasi v občini zbrali v soboto, 18. 3. 2023, in se podali na pot ter počistili našo prelepo vasico. Na koncu pa smo se še malo okrepčali in družili, tako da je bil dan popoln. VO Gradiščak, Igor Kukovec Na Vodolu se nas je zbralo 12, z županom na čelu. Družno smo ugotovili, da so šolski otroci dan prej izredno dosledno opravili svoje delo, vsaj ob cestah, po katerih smo prihajali na zbirališče. Župan je takoj pozval pripravljene »čistilce,« da gredo pomagat tistim, ki potrebujejo pomoč. Ženski del ekipe se je odpravil proti cesti Rotman–Kukava in odkril »skladišče« smeti. Marsikoga bi razveselilo, če bi najdeno delovalo – od šivilje, do kuharja, zidarja, gospodinje ... A žal so te stvari sodile na smetišče. Največje veselje pa bi imeli »pivoljubi,« saj ni manjkalo vseh vrst pivovskih pločevink. Seveda so bile vse prazne. Zares je marsikomu malo mar za to, kar imamo. Za to, kar nam je zaupano za kratek čas. Kar ni naše, kar naj bi varovali za naše otroke. Moramo priznati, da vsako leto znova ugotavljamo, da nam čuvanje danosti gre slabo od rok. Ne vsem. Veliko nas je občudovalcev brezmejnih lepot naše dežele. Vsako leto znova pa upam, da tudi tiste druge sreča čut odgovornosti do matere Zemlje. VO Juršinci, Polona Berlak Pozdrav z Gomile – Senčaka; Januarja smo imeli prebivalci naselja Senčak pri Juršincih zbor vaščanov v gasilskem domu Grabšinski breg, kjer smo izvolili nove člane vaškega odbora Senčak pri Juršincih: Jožef Žnuderl, Stanislav Horvat, Slavko Harc, Dominik Tikvič, Milan Kump in Denis Vrbnjak. Vsem dosedanjim članom se je župan Robert Horvat zahvalil za delo in novim zaželel uspešno delo naprej. Novi člani smo se kasneje zbrali na delovnem sestanku, kjer smo najprej izvolili predsednika Dominika Tikviča, pregledali dosedanje delo, izzive in načrtovali prihajajoče dogodke. - April 2023 5 UTRINKI IZ VASI / Dejavnosti juršinskih društev V soboto, 18. marca, smo se udeležili spomladanske čistilne akcije. Očistili smo obcestne jarke in brežine smeti in odpadkov, ki jih mimoidoči vozniki in sprehajalci odvržejo v naravo. Zbrala se nas je peščica. Hvala tudi članom društva KED Juršinci, ki so prišli k nam in nam pomagali čistiti naše naselje. Želimo si, da bi vsi znali skrbeti za čisto in urejeno naravno okolje. V soboto, 25. marca, smo izvedli raboto – delovno akcijo in uredili naše vaške poti oz. ceste. Narava se prebuja, zbudimo se tudi mi in z dobrimi mislimi, besedami, dejanji prinašajmo v današnji svet dobroto in mir. Vsem želimo bogate in doživete velikonočne praznike. Vzemite si čas in nas obiščite na našem prelepem bregu na Gomili pri stolpu. Dominik Tikvič občine, g. Robertom Horvatom. Zahvaljujemo se mu, da nam je prisluhnil in da je razumel predlog večine Zagorčanov, da bi s kolesarko skozi Zagorce ob glavni cesti v Zagorcih veliko pridobili. Verjamemo, da bomo našli rešitev, tudi če to ne bo ravno kolesarka, zadovoljni bi bili tudi s pločnikom, ki bi naše otroke varno pripeljal do avtobusne postaje ali na igrišče. Župan je razumel skrb za naše otroke, ki sedaj hodijo na avtobusno postajališče in na igrišče ob glavni cesti brez pločnika, kjer je dovoljena vožnja avtomobilov tudi 90 kilometrov na uro, zato se mu zahvaljujemo, da nam je prisluhnil in verjamemo, da bomo našli rešitev. No, ravno ob tej glavni cesti skozi Zagorce so se člani društva KED Juršinci in gasilci Grabšinskega brega v soboto, 18. 3. 2023, lotili pobiranja smeti. Ker je ta cesta prometna se je nabralo tudi veliko smeti. Ostali udeleženci smo očistili tudi površino ob stranskih cestah. Teh poti ni malo, saj je površina Zagorcev kar velika, a smo delo opravili z veseljem. Nabrali smo kar precej smeti, sploh v “samotnih kotičkih” ob gozdovih. V gasilskem domu smo se po opravljenem delu spet zbrali, si privoščili malico, malo poklepetali, veseli in zadovoljni pa sklenili, da se čez leto dni spet vidimo. Hvala vsem za udeležbo pri čiščenju po Zagorcih. Še posebej pa se zahvaljuje tudi svetnik Simon Druzovič, ki je izjemno vesel podpore na volitvah, zato se zanjo tudi iskreno zahvaljuje. Vaški odbor Zagorci Prihod dobrih mož v mesecu decembru smo obeležili tudi v Zagorcih. Naše najmlajše smo 23. 12. 2023 povabili v Gasilski dom Grabšinski breg, kjer smo skupaj pričakali prihod Božička. Kratek kulturni program, obdarovanje, topel obrok, slikanje z Božičkom, petje in ples, vse to je na otroška lica pričaralo nasmeh na obraze, najbolj očarani pa so bili nad tem, da se je Božiček pripeljal kar s kolesom. Kot veste, nam tudi letos zima ni naklonila snežink, zato je Božiček sani pustil kar doma in sedel raje na kolo. Na kolesa bomo sedli tudi mi, vsaj enkrat v prihodnosti, ko bodo po naših vaseh zgrajene kolesarske ceste. Ker nam jih ne more prinesti Božiček, smo se o kolesarki po Zagorcih pogovarjali z županom naše KARTANJE MED VASMI Letos februarja smo se ponovno zbrali »kartaši« naselij Hlaponci, Kukava in Rotman in se preizkusili v igranju šnopsa na dva. Dogodek obeležujemo že tradicionalno in ponovno smo se zbrali v lepem številu. Osrednji namen dogodka je druženje med vasmi, pokazalo pa se je tudi malo tekmovalnosti med igralci. Tekmovanje je poteka- lo med vasmi v treh skupinah. Najbolj pridno so skozi zimo vadili »kartaši« naselja Kukava, saj so si priigrali prvo mesto, drugo mesto so si priigrali »kartaši« naselja Hlaponci, tretje mesto pa igralci kart iz Rotmana. Organizator: Vaški odbori Hlaponci, Kukava in Rotman - April 2023 6 Dejavnosti juršinskih društev ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA HLAPONCI OBISKALI ANO ŠOŠTARIČ Ob dnevu žena in materinskem dnevu se člani Kulturnega društva Hlaponci tradicionalno spominjamo vaščank, ki so dopolnile 80 let starosti. Trenutno jih je v vasi Hlaponcih 11. Vsem smo člani Kulturnega društva Hlaponci podarili skromno pozornost – rožo. Obiskali smo Ano Šoštarič, ki je letos dopolnila častitljivih 83 let. Zgodba vsake matere in žene po svoje zanimiva, edinstvena in posebna. Ana Šoštarič preživlja jesen življenja na svoji domačiji skupaj z možem. Povedala nam je, kako preživlja dan in kako se kratkočasi. Kljub njeni častitljivi starosti je pri dobrih močeh, mobilna in povsem samostojna ter še vedno skrbi za gospodinjska dela, ravno tako pa poprime tudi za domača kmečka opravila. Najbolj jo sprošča ‘’sekanje šibja – delanje pušlov’’ za podkuriti. Zaupala nam je svojo življenjsko zgodbo, ki je vsebovala precej grenkega, pa tudi lepih in prijetnih dogodkov se je spominjala. Lepo je bilo z njo poklepetati in ji prisluhniti o njenem življenju danes kot tudi nekoč. Povedala je, da je kot mlado dekle odraščala v Sakušaku skupaj s sestro in z bratom. Brat ji je umrl pri enajstih letih. V tistem času je nemška vojska na okensko polico nastavila ročno bombo, brat jo je radovedno vzel v roko ter jo sprožil, kar pa je bilo za njega tudi usodno. V družini je od mladih nog delala na kmetiji. Leta 1966 se je omožila ter se preselila na Antoličevo kmetijo k možu Šoštariču v Hlaponce. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Ivan in Jože. Spregovorili smo tudi o materinstvu. Biti mama je najtežja služba na svetu, zato člani Kulturnega društva Hlaponci želimo vsem ženskam izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Vse matere in žene so se zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki so jo pripravili mladi člani Kulturnega društva Hlaponci. Ob dnevu žena in materinskem prazniku materam voščimo in želimo vse lepo. D. Š. PLES V MASKAH Pust je čas, ko si nadenemo masko in se predstavimo v tem liku. Da bi v naši občini, zaplesali v pustnem času, smo že nekaj časa razmišljali, a ni bilo dovolj poguma, da bi ta ples priredili. Na pobudo Polone Berlak, da bi ples priredili, smo razmišljali, kako povabiti oziroma organizirati zabavo, na kateri bodo plesale maske, pa tudi tisti, ki se želijo veseliti brez njih. Vabilo za dogodek smo delili po spletnih omrežjih in osebno povabili prijatelje, sosede in občane. Tako smo se 18. februarja dobili v gasilskem domu Grabšinski breg. Člani KED Juršinci smo poskrbeli za jedačo, pijačo in dobro voljo. Za večerjo smo postregli domače jedi, sami spekli pecivo, pa tudi žgano pijačo za aperitiv smo pripravili sami. Naše društvo je znano po peki langašev, zato smo tudi ta večer postregli z langaši in tako popestrili ponudbo jedače. Po večerji smo veselo zaplesali. Za glasbo so poskrbeli Tonček in Denis iz ansambla Jeruzalem in Denis, član skupine Opev. Veseli smo bili, da so se na naši zabavi ustavili naši prijatelji iz Sodincev, skupaj z aktualnim 18. princem ptujskega karnevala vitezom Hinkom Sodinskim, ki nas je lepo nagovoril. Veseli smo, da smo ta večer lahko delili skupaj z vaščani, s prijatelji in sorodniki. Skupaj smo se veselili, poklepetali in tekmovali z zbiranjem žetonov za najlepšo masko. Nagradili smo vse otroške maske, med katerimi je zmagal kurent, med odraslimi so zmagali družina hipijev, komisija je drugo mesto dodelila dalmatincema, tretje pa beneški maski. Med vsemi smo izbrali strašilo za najbolj izvirno masko. Za prelep večer se zahvaljujem vsem članom KED, ki so pridno delali, zahvaljujem se vsem, ki so nadeli masko, hvala vsem, ki ste se odločili za rezervacijo in skupaj z nami plesali dolgo v noč. Posebna zahvala tudi Poloni, ki je predlagala ta dogodek in nam pomagala pri prodaji kart. Upam, da ste se z nami imeli lepo in da ples v maskah ponovimo naslednje leto. Lep pozdrav vsem, ki ste ta večer preživeli z nami. Za KED Juršinci zapisala Anica Žmauc - April 2023 7 Dejavnosti juršinskih društev DEJAVNOSTI V KULTURNO-ETNOGRAFSKEM DRUŠTVU JURŠINCI Bližali so se božični prazniki, v našem društvu pa smo pričeli z delom. Ob nedeljah smo gnetli testo za rezance, med tednom pa pekli kekse za božični bazar. Na stojnicah smo ponujali še langaše, palačinke in vaflje ter kuhali gin. Veselili smo se z ljudmi, ki so se ustavili pri naših stojnicah, in skupaj z drugimi društvi, ki so sodelovali na božičnem bazarju. Za dobro voljo 22. decembra se zahvaljujemo ansamblu Opev, da so se odzvali našemu povabilu in s svojo glasbo popestrili večer vsem obiskovalcem bazarja. 26. decembra smo organizirali prevoz v Zagreb ter Čazmo in si tam ogledali lučke. Avtobus smo napolnili, tako se je zbrana družba veselila ob žlahtni kapljici in veseli melodiji. Takoj po praznikih smo se zbrali v našem prostoru in pričeli izdelovati kostume za karnevale. Na voljo smo imeli le kratek čas, zato so škarje blago rezale pozno v noč, prav tako pa smo ves prosti čas pustili v naši šivalnici. Trdo delo in dobra volja, da bomo pravočasno sešili naše obleke, so nas spremljali iz dneva v dan. Potrebne so bile tudi plesne vaje, za katere so letos poskrbele mlade članice, ki so nas pridno in vztrajno učile pravilnih korakov. Medtem ko smo pridno šivali, smo se odzvali še povabilu, da razstavimo naše obleke skozi naše delovanje društva, tako smo razstavo pripravili v votlini pri muzeju v Juršincih. Razstavili smo obleke, ki smo jih sami sešili skozi vsa leta našega delovanja. Bližal se je pustni karneval in nam je uspelo sešiti in sestaviti vse kostume in se odpraviti na karnevale. V soboto se je skupina petelinov odpeljala na fašensko povorko v Ribnico, skupina primul pa je nastopila na povorki v Lenartu in osvojila 4. mesto. Primule so v Središču ob Dravi slavile zmago. V nedeljo pa smo primule že plesale na kurentovanju po ptujskih ulicah. V ponedeljek smo si v Dornavi priplesali 2. mesto. V torek smo svoj nastop primul prikazali še v naši občini in dobro voljo prenesli tudi stanovalcem juršinskega doma upokojencev. V soboto, 25. februarja, smo obiskali še »FAŠJENK V DOBOVI« in se kljub slabemu vremenu veselili nastopa naših trobentic. Tako smo svoje obleke odložili in čakajo na naslednji nastop, na katerega smo povabljeni konec aprila v tujino. Tako nam dela in dobre volje ne bo zmanjkalo. Če imate željo, da naslednje leto na kurentovanju nastopate skupaj z nami, vas člani KED Juršinci vabimo k sodelovanju. Anica Žmauc Aškerčev večer V soboto, 7. januarja 2023, smo se trije člani KUD Juršinci (Nataša, Polona in Dominik) udeležili Aškerčevega večera na dvorcu Tabor (Vojnik). V letih od 1889 do 1891 je namreč Anton Aškerc opravljal kaplansko službo v juršinski fari in zato smo bili povabljeni na Aškerčev kulturni večer, ob obletnici njegovega rojstva. Predstavili smo njegovo delovanje v obdobju, ko je živel v našem kraju. Nataša je najprej predstavila naš kraj oz. občino Juršinci, Dominik je predstavil duhovno-pastoralno plat Aškerčevega delovanja, Polona pa je prebrala nekaj njegovih pesmi. V kulturnem programu večera so predstavila Aškerca tudi druga društva iz Frama, Vitanja, Rimskih Toplic, Mozirja in Škal. Nazadnje je spregovoril direktor Arhiva Slovenije, dr. Bojan Cvelfar, saj je bil Aškerc mestni arhivar v ljubljanskem magistratu. Tiskarski mojster Janez in njegova gospa Mari sta nam v grajski tiskarni tiskala in z lepopisjem opremljala Aškerčevo podobo. V zaključnem družabnem delu večera smo se medsebojno bogatili ob prigrizku in kozarčku. Vsak je tako dodal svoj delček spomina k pestremu delovanju duhovnika, pesnika in arhivista Antona Aškerca. Dominik Tikvič - April 2023 8 Dejavnosti juršinskih društev KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci A ni daljna. Še kako je živa. Kako čudovito je zavedanje, da smo svobodni, da se lahko srečujemo brez omejitev, družimo, objemamo, nazdravimo, si stisnemo dlani, poklepetamo o vročih in žgočih temah ... To smo ugotovili ob letošnjem BOŽIČNO-NOVOLETNEM DOGAJANJU V JURŠINCIH. Naj bo korona res preteklost, ker tako luštno, kot smo se imeli decembra 2022, pa že dolgo ne. Začelo se je z obiskom Miklavža, 5. decembra 2022, ki so se ga najbolj razveselili naši najmlajši nadobudneži. Učenci OŠ Juršinci so pod mentorstvom učiteljice Cvetke Vratič pripravili kratko gledališko igrico, otroci pa so nestrpno pričakovali Sv. Miklavža in darila. Ampak, to še ni bilo vse, saj so jih po obdarovanju pred telovadnico čakale slastne čokoladne palačinke in kakav s penicami. Otroško veselje je bilo nepopisno, nasmehi na obrazih so bili v barvi sladke čokolade. Pravo božično-novoletno vzdušje se je v Juršincih pričelo 21. decembra z božičnim koncertom učencev OŠ Juršinci in Vrtca Juršinci. Osrednje dogajanje in z njim slastna ponudba stojnic se je odvijalo na dvorišču za kulturnim centrom, spremljajoči dogodki pa v kulturni dvorani, šoli in tudi v juršinskem domu upokojencev. Na stojnicah je sodelovalo 9 društev in učenci 9. razreda OŠ Juršinci. Ponudba na stojnicah je bila raznolika, od slastnih prigrizkov do opojnih napitkov, od ročnih izdelkov do odličnih domačih dobrot. Med stojnicami je 5 večerov vel prijeten vrvež, slišal se je smeh, domačini, sosedi in znanci so klepetali ... Zlatka Kovačec pravi, da je kot Juršinčanka težko pričakovala praznične dni v decembrskem času in božično-novoletne stojnice: »Tako kot otrok, ki čaka Božička.« In čemu pripisuje Zlatka to pričakovanje? Pravi, da je to čas za družino, prijatelje in znance, čas ko srečaš sovaščane, z njimi poklepetaš in se posladkaš z domačimi keksi in drugimi dobrotami. Lahko kupiš domače jušne rezance, prav take, kot jih je včasih delala babica, nabaviš potico za praznike, pecivo, med. Tudi za najmlajše sladokusce je bilo poskrbljeno, na voljo je bil kakav, otroke so vabile dišeče palačinke z različnimi nadevi. Za ljubitelje vin so poskrbeli domači vinarji. Na stojnicah so bili mesni prigrizki in topel, svež langaš, pa pice in »čudodelni« napitki. Zlatka pohvali trud in sodelovanje številnih društev občine Juršinci in se zahvali za obisk Grinča in Božička na, od lučk lesketajočih »saneh«, zahvali se za otroško pravljico Babica Zima, ki so jo uprizorile vzgojiteljice juršinskega vrtca, za otroško likovno delavnico pod vodstvom učiteljice Sare Hočevar, za Božično zgodbo in čarovnika iz Voza ter za Božično-novoletni koncert v cerkvi. »Zame je bil to poseben čas in veselim se ga znovič in znova,« zaključi svoje misli Zlatka. 22. decembra je bila ena od spremljajočih dogodkov, ki so se zvrstili ob ponudbi na stojnicah: Otvoritev likovne razstave v Domu upokojencev – Enoti Pri gozdu v Juršincih. Svoja likovna dela so razstavljali udeleženci 2. likovne kolonije v Juršincih, ki se je odvila v mesecu oktobru. Tokrat kot dobrodelna kolonija, saj so likovniki svoja dela podarili juršinskemu domu upokojencev. Monika Vrbnjak je likovnica, članica likovne sekcije KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci. Prepričana je, da ima vsak talent, le verjeti mora vase. Sama je verjela v svoj talent in ga pridno razvija v likovnem ustvarjanju. Monika je povzela nekaj utrinkov z otvoritve likovne razstave: Na razstavi smo svoja dela razstavili: Elfrida Brenčič, Marta Harc, Monika Vrbnjak, Jožica Nedeljko, Mihaela Omladić, Zdravko Dolinšek, Irena Skotnik, Zdravko Patty, Anita Škrlec, Marjeta Wolf, Marija Jakolič, Franc Ferčič, Irena Tušek, Jože Foltin, Franc Simonič, Maks Menoni, Aleš Likar, Anica Zajšek, Mirko Prelog in Ivo Lorenčič. Člani likovnih društev iz Ptuja, Sv. Jurija ob Ščavnici, Ljutomera in Juršincev. Likovna dela smo razstavili v avli in v jedilnici Doma upokojencev. Otvoritveno slovesnost so glasbeno popestrili člani prleške etno-folk skupine Bosi.si, besede zahvale sta nam izrekla župan Robert Horvat in vodja enote Pri gozdu, gospa Metka Bolcar. Foto utrinke z otvoritve ter nastala likovna dela si lahko pogledate na Facebook strani KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci in hvaležni vam bomo, če kdaj všečkate in delite naše objave. - April 2023 9 Dejavnosti juršinskih društev Svoje misli o likovnem ustvarjanju je Monika sklenila s pomenljivimi besedami Oscarja Wilda: »Umetnik ni nič brez talenta, toda talent ni nič brez dela«. Večere na dvorišču ob stojnicah so z glasbo popestrili DJ Renato, ki je mešal glasbo prvi večer, in naši mladi harmonikaši: Doris, Blaž, Ožbe ter Ansambel Opev. Poskrbeli so, da so obiskovalci zapeli in zaplesali in ogreli premrzle noge. V petek, 23. decembra 2022, se je v Večnamenskem kulturnem centru Dr. Antona Slodnjaka odvil Večer ljudskih pevcev in godcev. Tako iskreno, iz srca, kot je zapisal Jože Urbanija, smo se z Božičnonovoletnim koncertom zahvalili člani KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci vsem, ki nam med letom pomagajo, da lahko naše društvo izvaja svojo dejavnost in program. Zahvalili smo se tudi tistim, ki podpirajo naše delo in prihajajo na naše prireditve. Glasba in pesem je bila naša beseda HVALA. Na tokratnem koncertu so nastopili Otroški pevski zbor San Lorenzo, Mladinski zbor Sled srca, mladi pianist Lars Florjan, harfistka Tajda Špes, violinistka Hana Berlak in Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete iz Braslovč. V tem zboru prepeva naša sovaščanka Manca Šoštarič in z veseljem so se odzvali našemu povabilu. V Juršince so domači ljudski pevci povabili skupine ljudskih pevcev in godcev iz sosednjih in tudi bolj oddaljenih občin. Nastopili so domačini: Ljudske pevke KUD-a in Lovrenški ljudski pevci, harmonikaš Ožbe Hrga in Kvartet Bakus ter gostje: Katoliško kulturno društvo Kidričevo, samostojni pevec Ivan Švajgl, Kulturno društvo ljudskih pevk Sv. Jurij ob Ščavnici, Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci, Duet Ivica in Jelka, Ljudski pevci društva upokojencev Cerkvenjak, Ljudski pevci Fantje z vasi Škocjan na Dolenjskem. Izvajalci z domačo in ljudsko pesmijo niso bili le paša za naša ušesa, ampak so z njo božali dušo in srce. Tako smo obujali spomine na čase, ko se je ta pesem slišala ob kmečkih opravilih ter ob dolgih zimskih večerih ob domačih ognjiščih. Obenem smo z ljudsko pesmijo počastili za Slovence pomemben državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti. Nanj nas je v pozdravnem govoru spomnil tudi naš župan, g. Robert Horvat. Ljudske pevke KUD-a Dr. Antona Slodnjaka pravijo, da je za njih pesem najlepša govorica sveta, ker jih sprošča ter duhovno bogati. Zato naj vsak človek poje svojo pesem in se z njo osrečuje. V soju hvaležnosti je 30. decembra zazvenel Božično-novoletni koncert v cerkvi Sv. Lovrenca. Izraziti hvaležnost. Izpovedati jo. Tako, povsem iz srca. Izpovedati jo takrat, ko jo iskreno začutiš. Brez leporečja in narejenosti. Razodeti jo v vsej resnici, čisto odprto, tako kot se zjutraj razpre nebo in obsije z novo zarjo vso zemljo, brez pridržkov in senc. Cerkev so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Nežna svetloba božičnih lučk je odsevala spokojnost, mir in veselo dobrodošlico novorojenemu detetu. Božična pesem je odmevala v cerkveno ladjo ter ponesla veter hvaležnosti v jadra svete noči. KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci - April 2023 10 Dejavnosti juršinskih društev MAMA, MAMI, MAMICA V Hlaponcih smo ponosni, da smo v nedeljo, 26. marca, uspešno opravili še eno tradicionalno prireditev. Mama, mami, mamica je prireditev, na katero se naši otroci s pomočjo mentoric pripravljajo cel mesec. Ponovno smo lahko uživali v čudovitih nastopih naših otrok in mladine. Pokazali so se v petju, deklamiranju, igranju na harmonike in kitare ter igranju. Po nastopu smo prijetno poklepetali ob kavi in pecivu, ki so ga pripravile naše vaške gospodinje. Sabina Čuš, predsednica Vaškega odbora Hlaponci Društvo gospodinj Juršinci V Društvu gospodinj Juršinci smo pridne in delovne, saj smo si lansko leto obnovile kuhinjo in imamo zato še večje veselje do ustvarjanja. Od novega leta do sedaj smo izvedle kar nekaj tečajev, kot so: peka krofov, tečaj kvašenega in slanega testa, tečaj slikanja, tečaj peke tort, ekskurzija na morje, sodelovale pa smo tudi na čistilni akciji. Vsak teden se ob sredah družimo na delavnicah. Izdelke smo razstavile 1., 2. in 3. aprila v veroučni učilnici. Zahvaljujemo se vam za vaš obisk in upamo, da se tudi v bodoče vidimo na naših prireditvah. Želimo vam vesele velikonočne praznike in vas vabimo v našo družbo. S Športnim društvom Juršinci na Vogel Športno društvo Juršinci je ponovno, kot že zadnjih nekaj let, organiziralo enodnevni smučarski izlet. Tudi letošnje leto smo za destinacijo izbrali eno najlepših, če ne celo najlepše slovensko smučišče – Vogel. 28. januarja smo se ob 5. uri zjutraj s polnim avtobusom in še z dodatnim kombijem odpravili proti Bohinju. Že sama pot navzgor z žičnico, ki se bohoti s prekrasnim razgledom na celotno Bohinjsko jezero, je nakazovala popoln dan za smuko. In res, ko se je nebo razjasnilo in se je pokazalo sonce, je Vogel spet upravičil sloves enega najlepših smučišč daleč naokrog. S soncem obsijan dan, dolge proge z naravnim snegom, odlična družba ... Kaj več bi si še želeli? Po koncu smuke smo se na poti domov ustavili še na večerji v restavraciji Grof v Vranskem, si podelili vse prigode dneva ter se polni dobrih občutkov odpravili proti domu. M. N. ŠD Juršinci - April 2023 11 Dejavnosti juršinskih društev ZIMSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU MED VASMI OBČINE JURŠINCI V soboto, 25. februarja, je bil v večnamenski juršinski dvorani izveden tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Občine Juršinci v organizaciji mladine PGD Gabrnik in s pomočjo Športnega društva Juršinci. Na turnirju je sodelovalo sedem vasi in so bile razdeljene v dve skupini. V prvi so tekmovale ekipe iz vasi: Gabrnik, Juršinci, Sakušak in Zagorci, v drugi skupini pa ekipe iz: Rotmana, Kukave in Bodkovcev. Po tekmah skupinskega dela so se v polfinale uvrstili dve najboljši ekipi iz obeh skupin, in sicer Juršinci in Sakušak iz prve skupine ter Kukava in Rotman iz druge skupine. Pred polfinalnima obračunoma je potekala revijalna tekma veteranov iz Smolincev in veteranov iz Gabrnika, ki je se končala z izidom 3:4 v korist domače ekipe iz Gabrnika. V tekmi za končno tretje mesto sta se v streljanju kazenskih strelov pomerili ekipi Kukave in Sakušaka, kjer je na koncu slavili Kukava z izidom 8:7. V izjemno napetem finalu sta se pomerili zasluženo najboljši ekipi celotnega turnirja, ekipi iz vasi Juršinci in Rotmana. Končni rezultat je bil 3:2 v korist ekipe iz Juršincev. Sklepno dejanje turnirja je opravil župan Občine Juršinci, g. Robert Horvat, ki se je zahvalil sodelujočim in podelil pokale najboljšim trem ekipam. Marko Novak Štefanov turnir v malem nogometu Športno društvo Juršinci je 26. 12. 2022, po triletnem premoru zaradi koronavirusa, ponovno organiziralo Štefanov turnir v športni dvorani v Juršincih. Na turnirju je sodelovalo 24 ekip iz različnih delov Slovenije. Ekipe so bile razvrščene v 8 skupin po 3 ekipe. V skupinskem delu so ekipe odigrale vsaka dve tekmi, vsak z vsakim. Dve ekipi iz vsake skupine, ki sta dosegli največ točk, sta se uvrstili v osmino finala. Rezultati od osmine finala naprej so bili: Ogrevanje Zamuda – Jagoda Všečka 3:0 Zvone team – Mizarstvo Škrinjar 0:3 KMN Vitomarci – ŠD Vitomarci 4:0 Boom Shaka-Laka – ŠD Žerjavci 7:2 KMN Majolka – ŠD Selce 2 4:3 ŠD Selan – Naitors Gorišnica 1:2 Torpedo 05 – ŠD Selce 3:0 Montevideo – Amigosi 4:2 Četrtfinale Ogrevanja Zamuda – KMN Vitomarci 1:0 Mizarstvo Škrinjar – Boom Shaka-Laka 0:3 KMN Majolka – Torpedo 05 1:0 Naitors Gorišnica – Montevideo 0:1 Polfinale Ogrevanje Zamuda – KMN Majolka 2:0 Boom Shaka-Laka – Montevideo 0:0 (2:1 po kazenskih strelih) Tekma za 3. mesto KMN Majolka – Montevideo 4:2 Finale Ogrevanje Zamuda – Boom Shaka Laka 3:0 Končni vrstni red: 1. Ogrevanje Zamuda, 2. Boom Shaka Laka, 3. KMN Majolka, 4. Montevideo Najboljše tri ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, zmagovalna ekipa pa je prejela tudi prehodni pokal »Štefan.« Pokal za najboljšega vratarja turnirja je prejel Miha Prijol iz ekipe Ogrevanje Zamuda, za najboljšega igralca turnirja pa je bil proglašen Tilen Rajter iz ekipe Boom Shaka Laka. Nagrade je podelil župan Robert Horvat. Denis Žnidarič - April 2023 12 Dejavnosti juršinskih društev SLOVENSKI POKAL V SMUČANJU PO STAREM Nekoč so v naših krajih izdelovali smuči iz »dog« od lesenih vinskih sodov. Anekdota pravi, da so po teh vinskih vrhovih okrog Gomile vino hitro spili, »polovjoki« so se jim potem razsušili in sesuli. Ostale pa so jim »doge«. Iz dog so si naredili smuči tako, da so v sredini pritrdili usnjen jermen, ki je bil nekakšna vez. Takšne smuči so ljudje uporabljali za lažje gibanje po visokem snegu, ko so šli od doma. Pozneje so začeli izdelovati smuči vaški kolarji. Izdelovali so jih iz jesenovega ali iz trnovega (akacijevega) lesa. Kovinske vezi pa je izdelal vaški kovač. To so bile nekakšne železne čeljusti, povezane z usnjenimi jermeni. Lesene leskove palice pa si je naredil vsak sam. V naših krajih so se našle tudi vojaške smuči, ki naj bi jih prinesli fantje, ki so služili v takratni avstrijski cesarski vojski. Z časom so se potem razvila tudi razna smučarska tekmovanja, tudi v naših krajih. Z neko nostalgijo po starem so društva po Sloveniji začela organizirati razna druženja in tudi tekmovanja v smučanju po starem, z namenom, da se ohranja ta stara smučarska dediščina. Tako je tudi skupina zanesenjakov v Športnem društvu Juršinci ustanovila »sekcijo za smučanje po starem«. Po naših domovih smo poiskali stare lesene smuči, nekaj smo jih na novo izdelali. Tudi stari usnjeni smučarski gojzarji so se našli. Pri krojaču smo si dali sešiti še primerna oblačila in tako smo začeli sodelovati na teh prireditvah po Sloveniji in Avstriji. Skupina smučarjev po starem iz ŠD Juršinci (Konrad Munda, Davor Toš, Janez Plohl, Anton Kokol in Anton Lajh) je letos sodelovala na prireditvah v Bočni v Zgornji Savinjski dolini, Škofji Loki, na Boču, Kopah in v Črni na Koroškem. V preteklosti je tri takšna tekmovanja organiziralo tudi ŠD Juršinci. Zaradi pomanjkanja snega doma smo gostovali v drugih krajih, (Vogel, Kope in Črna na Koroškem). Letošnje načrtovano tekmovanje na Antoličovem bregu v Dragoviču je spet odpadlo zaradi pomanjkanja snega in smo ga prestavili na prihodnjo zimo. Anton Lajh OBČNI ZBOR PGD GRABŠINSKI BREG 17. 2. 2023 smo se člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Grabšinski breg zbrali v gasilskem domu na 84. rednem volilnem občnem zboru društva. Po zadnjih dveh letih, ki ju je zaznamovala pandemija koronavirusa, smo lahko spet organizirali občni zbor, po katerem je sledilo druženje. 84. redni občni zbor so zaznamovale tudi volitve, kjer smo razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Iz poročil je bilo moč razbrati aktivnosti društva v letu 2022 iz operativnih zadev in prav tako aktivnosti na področju izobraževanja, tekmovanj , druženj in sodelovanj na raznih prireditvah. Ker je leto 2023 v gasilstvu volilno leto, ki se odvija na vsakih pet let, smo tudi v PGD Grabšinski breg razrešili staro vodstvo in izvoli novo. Tako so novi izvoljeni zasedli nove položaje: predsednik: tov. Tomaž Slodnjak, poveljnik: tov. Matej Tuš, namestnik predsednika: tov. Matej Holc, namestnik poveljnika: tov. Gabrijel Jelko Holc, Tajnik: tov. Tomaž Žnidarič, blagajničarka: tovarišica Sandra Matjašič, vodja mladine: tovarišica Zlatka Knez, vodja članic: tovarišica Milena Frlež, vodja veteranov: tov. Drago Pintarič in nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: tov. Robert Holc, tov. Dušan Slodnjak in tovarišica Andreja Šalamun. Po dnevnem redu je sledila podelitev priznanj, pohval in napredovanj. Gasilsko plemenico 2. stopnje GZ Slovenije sta prejela tov. Robert Holc in tov. Franček Čuš, listino častnega članstva pa je bila podeljena tov. Avgustu Weingartnerju. - April 2023 13 Dejavnosti juršinskih društev / dogaja se Prav tako je bilo podeljenih tudi več jubilejnih nagrad. Za dolgoletno delo v društvu 10 let so prejeli nagrado trije člani, 20 let dva člana, 30 let dva člana in 60 let en član. Prav tako tudi za delo v operativi 10 let pet članov in 20 let en član. Po činu je napredovalo 6 članov društva v čin Višji gasilec ter en član Operativni gasilec. Člani so znanje nabirali na dopolnilnih usposabljanjih za različne specialnosti. Udeležili so se 7 različnih specialnosti, na katerih so člani pridobili 23 priznanj. V letu 2022 smo v društvo sprejeli 13 novih članov in članic, ki že sodelujejo na raznih tekmovanjih pionirjev in mladine, nekaj pa jih je tudi že vključenih v delo operative društva. 24. 2. 2023, so se v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Grabšinski breg srečali veterani Gasilske zveze Juršinci. Zbralo se je 31 veteranov obeh gasilskih društev, med prisotnimi pa so bili tudi župan občine Juršinci Robert Horvat, predsednik PGD Grabšinski Breg Tomaž Slodnjak, predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič in poveljnik GZ Juršinci Aleš Frlež. Srečanje je potekalo v mirnem duhu, spominjanja na stare čase in srečanja s tovariši, s katerimi so zaslužni, da imamo v Juršincih dve gasilski društvi, na kateri se lahko občani zanesemo kadar koli. Po lanskoletno zelo uspešno izvedeni akciji nabiranja starega železa smo se tudi letos odločili, da bomo izvedli akcijo. Leta 2022 smo z vašo pomočjo nabrali 22 ton starega železa. Z zbranimi sredstvi smo kupili kar 23 čelad. Zato vas prav lepo vabimo, da se tudi letos udeležite te akcije. Z gasilskim pozdravom Na pomoč Gasilci PGD Grabšinski breg Otroški in veteranski turnir v malem nogometu 17. 12. 2022 se je v športni dvorani v Juršincih odvijal celodnevni turnir v malem nogometu. V dopoldanskem času je bila dvorana polna mladih nadobudnih nogometašev v kategorijah U9, U11 in U13. V poznem popoldnevu pa so na parket stopili veterani. Vse tekme so spremljali navijači, ki so bučno navijali za svoje ekipe. Vsem ekipam čestitamo za odlično »fair play« igro in hvala za sodelovanje. Rezultati: Kategorija U9 1. mesto: NK Majšperk 2. mesto: ŠD Dornava 3. mesto: ŠD Juršinci 4. KMN Vitomarci Najboljši strelec: Lian Serdinšek Najboljši vratar: Lucija Pernat Kategorija U11 1. mesto: ŠD Juršinci 2. mesto: Podvinci A 3. mesto: KMN Vitomarci 4. mesto: NK Rogoznica 5. mesto: ŠD Dornava 6. mesto: NK Podvinci B Najboljši strelec: Klemen Fras Najboljši vratar: Gašper Horvat Kategorija U13 1. mesto: KMN Vitomarci 2. mesto: ŠD Dornava 3. mesto: ŠD Juršinci 4. mesto: NK Majšperk Najboljši strelec: Jaka Čeh Najboljši vratar: Saša Trunk VETERANI 1. mesto: Tiamo Smolinci 2. mesto: Macho 3. mesto: Zvone Team 4. mesto: ŠD Juršinci 5. mesto: ŠD Dornava Najboljši strelec: Vlado Bratec Najboljši vratar: Boštjan Roškar Nina Čeh Hrga ŠD Juršinci - April 2023 14 dogaja se Marec – mesec, posvečen ženskam Marsikdo reče, da je marec zaradi praznikov, ki jih obeležujemo, mesec, ki je posvečen ženskam. In prav je tako. V naglici vsakdana se marsikatera ženska sploh ne zaveda, kako edinstveno bitje je. Nič drugače ni v starosti. Najprej posivijo nekoč lepi lasje, roke kažejo leta garaškega dela na poljih in vrtovih ter postanejo zgubane, obraz postaran … In po tem je tu še sprememba okolja – preselitev v dom, izguba partnerja, znancev … Da bi zopet začutile tisti mladostni duh in predvsem to, kako pomembne in vredne so tudi v starosti, je 8. marec za naše stanovalke potekal nekoliko drugače. Kljub temu, da se v svoji mladosti nobena ni srečala z lepotnimi tekmovanji, smo ta dan pripravili modno revijo. Gospe so pobrskale po svojih omarah in na plano zložile oblačila, ki so jih nekoč zelo rade oblekle za posebne priložnosti in so povezana z lepimi spomini. Danes jih v domu seveda redko oblečejo. Da je bil njihov izgled popoln, so poskrbele animatorke, ki so jih po njihovih željah naličile, in frizerka, ki je uredila pričeske. Sprehod žensk, ki na sebi nosijo marsikatero življenjsko breme skrito očem javnosti, se je lahko začel. Občutkov, ki smo jih ob nasmejanih obrazih in iskricah v očeh stanovalk čutili zaposleni, se ne da opisati. Prav tako se ne da opisati veselja, zadovoljstva pa tudi rahle nervoze, ki so jo ob sprehodu po »cvetlični pisti« čutile stanovalke. Zagotovo je bil to za vse eden najlepših, če ne celo najlepši 8. marec. Zopet so začutile, kako lepo je biti ženska, in to kljub tegobam, ki jih prinese starost. Seveda nismo pozabili niti na naše gospode, ki so svoj praznik mučenikov praznovali dva dni za nami. Pripravili smo jim moško druženje ob kozarčku piva in ruskem kegljanju. Naših praznovanj in druženj pa s tem še ni konec. Prihajajo novi prazniki, običaji in dogodki, ki jih bomo prav tako praznovali, upamo, da tudi s kom izmed vas. Vsake družbe smo namreč zelo veseli. Monika Kovačič, diplomirana delovna terapevtka - April 2023 15 dogaja se / iz vrtca in šole VELIK TURISTIČNI DALJNOGLED – NOVOST PRI PUHOVEM MUZEJU V SAKUŠAKU Člane Društva rojaka Janeza Puha je po uspešni otvoritvi novih razstavnih prostorov in postavitvi sto let stare preše v lanskem letu razveselila še nova pridobitev – turistični daljnogled. Investicija nabave in postavitve velikega turističnega daljnogleda je potekala preko LAS Bogastvo podeželja v sodelovanju z Občino Juršinci in Društvom rojaka Janeza Puha. Daljnogled je postavljen na hribčku ob Puhovem muzeju, od koder lahko obiskovalci muzeja občudujejo lepote gričev Slovenskih goric. Ob jasnem vremenu se lepo vidijo cerkve in bolj ali manj oddaljeni kraji, kot so: Sveta Trojica, Sveti Andraž, Benedikt, Destrnik . Lepo so vidna pohorska smučišča in obronki Pohorja, Donačka gora in Boč. Osnovni šoli Juršinci smo predlagali, da bi skupaj z učenci višjih razredov pri zemljepisu pripravili usmerjevalne table, ki bi turistom pomagale pri orientaciji ob uporabi daljnogleda. Pri nekaterih ambicioznejših članih Puhovega društva se rojeva ideja o postavitvi manjšega lesenega razglednega stolpa, na katerega bi preselili turistični daljnogled. Na ta način bi se močno razširilo obzorje pogleda, kar bi pritegnilo še mnoge radovedne turiste. Vodstvo in člani društva, pa tudi krajani, so nad zanimivo pridobitvijo zelo navdušeni. Prepričani so, da bo nova pridobitev še povečala že sedaj dober obisk muzeja. Tone Č. BRALNA PISMENOST V VRTCU V vrtcu vsako leto spodbujamo bralno pismenost. Velikokrat sodelujemo pri predšolski bralni znački, saj opažamo težave pri razvoju govora otrok v predšolskem obdobju. Izvajamo veliko dejavnosti, ki spodbujajo otroka k razvoju govora. Sodelujemo s potujočo knjižnico, šolsko knjižnico, veliko beremo, pripovedujemo pred skupino s pomočjo lutke, aplikacij. Zelo zanimivo je, ko za pripovedovanje uporabimo kamišibaj. Veliko se ukvarjamo z dramatizacijo, kjer otroci lahko povedo vsebino tako, kot so si jo zapomnili ali jo po svoje priredijo. V bralno pismenost so vključeni tudi starši, kadar izvajamo bralni nahrbtnik. Vrtec in straši skupaj lahko veliko pripomoremo k razvoju govora v predšolskem obdobju. Branje je zelo pomembno. Otrok pridobiva govorne veščine, samozavest in samopodobo. Tudi letos smo se v skupini Miške bralne značke poslužili na več različnih načinov. Pričeli smo s sodelovanjem otrok iz vrtca in šole. Šolski otroci v času počitka predšolskih otrok, velikokrat preberejo pravljico, ki si jo lahko otroci vrtca sami izberejo. Otroci so zelo zadovoljni s takšnim načinom druženja in branja pravljic. Družimo se s prijatelji v domu ostarelih, kjer skupaj beremo, pripovedujemo in se pogovarjamo o pravljicah. Letos smo se projekta Bralne značke lotili na način izdelovanja slikopisa pravljice Muca Copatarica. Skupaj smo pravljico najprej prebrali in jo spoznali, nato smo obnovili vsebino. Po obnovljeni vsebini smo se lotili izdelave slikopisa. Prilagodili smo ga starosti otrok. Otroci so pomagali slikice izrezovati in lepiti na pravo mesto. Nato smo dali slikopise otrokom domov, kjer so skupaj s starši ob večerih obnovili vsebino. Čez dva meseca so otroci slikopis prinesli v vrtec, kjer so skupaj z ročno lutko Muco Copatarico pripovedovali pred celo skupino otrok. Otroci in starši so bili navdušeni. Otroci so pravljico vedeli že na pamet. Komaj so čakali, da pridejo na vrsto, da pripovedujejo pred svojimi prijatelji. Skupaj z lutko so zelo samozavestno pripovedovali. Pripravila: Tanja Kvar - April 2023 16 iz vrtca in šole PUST V VRTCU V predpustnem času v vrtcu potekajo različne pustne dejavnosti. Okrasimo si igralnice, izdelujemo pustne maske, poslušamo pustne pesmice, zgodbe ter spoznavamo pomen pusta. Obiskali pa so nas tudi kuranti, ki so s svojimi zvonci odganjali zimo in klicali pomlad. Skupaj z učenci osnovne šole smo na igrišču nad vrtcem opazovali kurantov ples, najbolj pogumni, pa so se s kuranti tudi fotografirali. Vodja vrtca Tanja Kvar se je kurantom zahvalila za obisk in jim v imenu celotnega vrtca podarila »robček,« ki so ga okrasili otroci skupine Lunice. Na pustni torek smo se udeležili pustne povorke z učenci OŠ Juršinci po našem kraju. Pred občinsko stavbo nas je pričakal župan Robert Horvat, nas pozdravil in otroke pogostil z bomboni. Pripravili: Gabriela Čuš Kovše in Martina Fras ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V KRANJSKI GORI Učenci 6. in 7. razredov smo od 6. 2. do 10. 2. 2023 urili svoje smučarske veščine v zimski šoli v naravi v Kranjski Gori. Nastanjeni smo bili v CŠOD Kranjska Gora, kjer so za nas skrbeli prijazni učitelji in ostalo osebje doma. Preden smo začeli s smučanjem, smo se seznanili s pravili obnašanja na smučišču. Sledil je preizkus našega znanja smučanja, da smo se lahko razdelili v različne skupine. Od torka do petka smo vsak dan pričeli s smučanjem ob 9. uri, zaključili pa malo pred 13. uro. Ko smo se okrepčali s kosilom, so nas vsako popoldan čakale še različne dejavnosti, ki smo jih uspešno izvajali. Vsak razred je imel drugačno dejavnost, na kateri so nas spremljale razredničarke in učitelji CŠOD Kranjska Gora. Tako smo se učenci sprehodili po snegu do doline Krnice, spoznavali osnove teka na smučeh in preizkusili svoje igralske sposobnosti na literarni delavnici, ki jo je vodil učitelj Boštjan Zupanič. Po večerji smo dvakrat šli na večerni sprehod po Kranjski Gori, učitelji doma pa so nam pripravili tudi zabaven kviz in igro. Zadnji večer smo pokazali svoje talente, sledil pa je ples v ‘diskoteki’ v našem domu. V tej zimski šoli v naravi smo se veliko naučili in spoznali različne lepote Kranjske Gore, po enem tednu bivanja v tem delu Slovenije pa smo bili tudi zelo veseli, ko smo se vrnili domov. Kranjska Gora in njene lepote so nam ostali v lepem spominu, zato se zagotovo še kdaj vrnemo! Novinarska ekipa zimske šole v naravi - April 2023 17 iz vrtca in šole MIKLAVŽEVANJE IN BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR Učenci 9. razreda smo sodelovali v prednovoletnem programu in na stojnici ponudili različne izdelke, ki smo jih sami izdelali pri izbirnem predmetu: domače milo, različna mazila, reciklirane sveče, papirnate rože, marmelade … Družina Kokol nam je podarila volnene izdelke: najrazličnejše igrače za otroke, družina Golub pa nam je podarila lesene izdelke z različnimi motivi. Zahvaljujemo se obema družinama in vsem, ki ste s svojo dobrodelnostjo prispevali k nabirki za končni izlet na morje. Učenci 9. razreda z razredničarko OTROŠKA PUSTNA POVORKA NA PTUJU Začetek pustnega časa naznanja kurentov skok. V noči iz 2. na 3. februar si kurenti prvič nadenejo zvonce ter z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo. Zgodovinski zapisi pravijo, da ima povorka našemljenih meščanov svoje začetke že v letu 1873, in prav to je dokaz, kako je pustovanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. V času kurentovanja je v mestu Ptuj organizirana tudi povorka otrok vrtcev. Najstarejša skupina, skupina Škrati smo se prijazno odzvali povabilu za sodelovanje na Otroški pustni povorki na Ptuju, ki jo že tradicionalno v sodelovanju z Mestno občino Ptuj organizira Vrtec Ptuj. Otroci in vzgojiteljice smo izbrali pustno masko ZNANSTVENIK. Za odhod na to prireditev smo se pričeli pripravljati takoj po novem letu. Pogovarjali smo se o poklicu znanstvenik, se spoznali z njegovim delom in pripomočki za delo. Iz odpadne plastične embalaže in kartona smo izdelali razne laboratorijske pripomočke. Vzgojiteljice smo poskrbele za poslikavo srajc, ki so jih otroci prinesli od doma. V ponedeljek, 20. 2. 2023, smo se z avtobusom odpeljali na Ptuj. Z drugimi pustnimi maskami smo se sprehodili skozi staro mestno jedro in ob reki Dravi vse do karnevalske dvorane Campus, kjer smo zarajali z drugimi maskami ob otroški pustni glasbi. Razveselili smo se prihoda kurentov in se sladkali s ptujskimi pustnimi krofi. V karnevalski dvorani je ta dan rajalo blizu 1500 vrtčevskih otrok s spremljevalci iz vseh koncev Slovenije. Vzgojiteljica skupine Škrati, Valerija Mlinarič - April 2023 18 iz vrtca in šole Šolska knjižnica v projektu Nacionalna izmenjava knjižnih kazalk 2023 Učenke in učenci naše šole že nekaj let sodelujejo v projektu izmenjave knjižnih kazalk, ki ga organizira Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Projekt je namenjen povezovanju šol, šolskih knjižnic in učencev ter spodbujanju branja. Za partnersko šolo v projektu nam je bila dodeljena Osnovna šola Miroslava Vilharja iz Postojne. Učenci knjižničarskega krožka so izdelali čudovite knjižne kazalke za svoje vrstnike iz Postojne. Ustvarjali so v duhu varstva okolja, zato so izbrali že uporabljene materiale, papir, volno, gumbe, karton in pisarniške sponke. Ko smo jih končali, smo dodali še nekaj knjižnega gradiva o Juršincih in poslali paket v Postojno. Že kmalu smo tudi mi prejeli njihove kazalke, ki so jih učenci izdelali pri predmetu likovno ustvarjanje, in veliko spominkov, med katerimi je bilo za vsakega nekaj. Z veseljem smo si razdelili njihove umetniške kazalke in spominke ter si ogledali znamenitosti Krasa in Postojne. Z veseljem bomo tudi v bodoče sodelovali v tem in podobnih projektih, saj pridobimo veliko novega znanja, kujemo nova prijateljstva, razvijamo kreativnost in ročne spretnosti, nekoga razveselimo, beremo in se ob tem neznansko zabavamo. Zapisala: Sabina Lenart, šolska knjižničarka in učenci knjižničarskega krožka PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU Na predvečer praznika so v petek, 24. marca 2023, v juršinski večnamenski dvorani ponovno odmevali otroški glasovi in melodije, posvečene vsem mamicam. Na prireditvi ob materinskem dnevu se je ob zares polni dvorani, predstavilo veliko učencev in otrok iz vrtca, k povabilu na nastop pa so se z veseljem odzvale tudi Ljudske pevke KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci, zaigral je harmonikarski orkester Štajerski frajtonarji pod vodstvom gospoda Primoža Kelenca, gospa Tamara Tomašič pa je zapela. Obiskovalcem prireditve so se nastopajoči predstavili s številnimi raznolikimi točkami: z recitali, s skeči, z instrumentalnimi točkami, s plesom in petjem. Prireditev je bila tokrat nekoliko daljša, se pa je zato lahko na njej predstavilo tudi več otrok, ki so svojim mamicam in vsem ostalim obiskovalcem polepšali petkov večer. Sara Hočevar - April 2023 19 iz vrtca in šole PROSLAVA OB PREŠERNOVEM DNEVU 8. februar je dan, ko se je leta 1849 od nas poslovil dr. France Prešeren, zato ga že vse od leta 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni (in državni) praznik, dela prost pa je postal po osamosvojitvi Slovenije. Ta dan ni rezerviran samo za našega največjega pesnika in pisatelja, temveč tudi za vso kulturo, našo ustvarjalnost, prav tako se spominjamo, kako smo se skupaj borili za slovenski jezik. Na OŠ Juršinci smo slovenski praznik obeležili z izvajanjem dejavnosti v sklopu kulturnega dne. Za začetek smo si ogledali proslavo, katere rdeča nit je bil nastanek Slovencev ter ljudska izročila, ki so pomemben del naše zgodovine. Slovenci na začetku niso znali pisati, zato so pesmi, pripovedke, pravljice, šege in navade širili s pomočjo ustnega izročila. Učenci drugega in tretjega razreda so uprizorili ljudsko pripovedko Ajda in Slovenci, ki govori o tem, kako bi se naj Slovenci naselili na ozemlje, kjer je danes naša domovina. Nadaljevali so učenci prvega razreda, ki so nam prikazali junaško pripovedko o Petru Klepcu, ki je simbol upornega slovenskega naroda in je uspešno pregnal Turke. Tretjo, ljudsko pripovedko, ki je imela zgodovinsko tematiko, so uprizorili učenci četrtega in petega razreda, in sicer Kralja Matjaža. Proslavo smo zaključili s predstavitvijo kamišibaja, s pomočjo katerega smo spoznali Franceta Prešerna od A do Ž. Prešerna skozi abecedo so izvedli učenci vsi učenci 9. razreda in nekaj učencev iz 7. in 8. razreda. Proslavo so popestrile učenke, ki so nam zaigrale skladbe na klavir, violino in flavto. Po proslavi smo se z učenci odpravili v učilnice, kjer so potekale različne dejavnosti. Učenci višjih razredov so lahko igrali igro Soba pobega na temo Franceta Prešerna, vsi učenci šole pa so lahko likovno ustvarjali portrete našega največjega pesnika, pisali svoje pesmi, pripovedi, dopolnjevali ilustracije Povodnega moža. Na voljo so imeli tudi video posnetke, na katerih so si lahko ogledali animacije pripovedi Povodni mož, in nekaj drsnic, na katerih je bilo zapisanih veliko zanimivosti o slovenski kulturi. Kulturni dan smo končali z mislijo, kako pomemben je za nas slovenski jezik in kako ustvarjalni znamo biti, če le pustimo domišljiji prosto pot. Anuša Sarič - April 2023 20 iz vrtca in šole / LITERARNI KOTIČEK LITERARNI KOTIČEK Pri slovenščini v 9. razredu raziskujemo obdobja slovenske književnosti. Učenci so dobili nalogo predstaviti obdobja slovenske književnosti in dela Franceta Prešerna v prvoosebni pripovedi. Nikol Knez Holc je bila svojo nalogo pripravljena deliti z vami. K. Ž. Sem France Prešeren Pozdravljeni, moje ime je France Prešeren, sem največji slovenski pesnik. No kot pravijo drugi. Zase sicer ne bi dejal, da sem bil pretirano ‘’velik,’’ saj sem bil srednje postave, visok okrog 170 centimetrov. Vedno pa sem nosil črn cilinder in se po ljubljanskih ulicah s frakom in palico sprehajal kot pravi gospod. Ker smo danes pri slovenščini, se mi zdi prav, da vas poučim tudi nekaj malega o obdobjih slovenske književnosti pred mano, ki ste me uvrstili v romantiko. Pričnimo s samim začetkom, srednjeveško književnostjo ali pismenstvom. Delimo ga na ljudsko (pesmi, kot so Pegam in Lamberger, pripovedke Kralj Matjaž, Peter Klepec in Ajda in Slovenci) in cerkveno slovstvo, od katerega so najpomembnejši Brižinski spomeniki. Imajo tri dele, prvi in tretji sta le obrazca splošne spovedi, pomemben je drugi, saj je izviren - je pridiga, ki jo je škof Abraham zapisal v slovenščini. Sledi obdobje reformacije ali protestantizma. V tem obdobju se razvije slovenski knjižni jezik, ki je bil temelj za nadaljnji razvoj jezika. Avtorji tistega časa so bili Primož Trubar z Abecednikom in Katekizmom, Adam Bohorič s slovnico Zimske urice, pa tudi Sebastjan Krelj in Jurij Dalmatin s prevodom Biblije. Obdobje protestantizma je temačno obdobje, ki traja kar 170 let. V tem obdobju so zažigali knjige. Ljudje so bili neizobraženi, izšla je komaj kakšna beseda v slovenščini. Edino pomembnejše baročno delo je Slava Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Priznati moram, da sem v tem delu navdih iskal tudi sam – v knjigi sem našel zgodbo o Povodnem možu, po kateri sem napisal svojo balado. Razsvetljenstvo je obdobje razsvetljenih idej, namenjeno je bilo ‘’bujenju’’ ljudstva, z deli kot so Dramilo Valentina Vodnika, ki je prav tako avtor prve pesniške zbirke Pesmi za pokušino. Dobimo pa tudi prvo slovensko dramsko besedilo – komedijo Županova Micka, delo Antona Tomaža Linharta. Pa smo končno v obdobju romantike, mojem najljubšem, svoje celotno življenje sem deloval v obdobju romantike z deli, kot so Sonetni venec in Krst pri Savici sem slovenščino postavil v sam vrh evropske književnosti. Zelo sem ponosen na vsa moja dela in sedaj imam čudovito priložnost, da vam jih predstavim. Mislim, da se spodobi, da začnem s svojimi začetki, začetki svojega življenja in kariere. Rodil sem se 3. 12. 1800, v kmečki hiši, staršema Mini in Šimnu Prešeren. Ljudje so nam govorili tudi pri Ribičevih, a če sem iskren, še sam ne vem, od kod se je to vzelo. Izšolal sem se za pravnika, vendar želim poudariti, da sem ves čas šolanja v Ribnici, Ljubljani in na Dunaju ljubil slovenski jezik, vzljubil pesniški poklic in postal prav to - pesnik. Seveda pesniški poklic ni bil lahek, saj sem, kot sem zapisal v svoji Glosi, malo zaslužil, pa tudi kakšnega pametnega dekleta nisem osvojil. A meni je bila dovolj moja ljubezen do poezije in niti sanjalo se mi ni kaj, vse bom še dosegel. V svoja dela sem rad vpletal čustva, dosti sem jih posvetil svojim neuslišanim ljubeznim. Recimo Povodnega moža lepi gostilničarki Zali, vendar tega iz nagovora (Uršika zala ) očitno ni razumela. Krst pri Savici je eno od mojih najbolj bolečih del, saj sem se v njem dokončno odpovedal ljubezni do Primičeve Julije in se za vedno poslovil od dobrega prijatelja Matija Čopa, ki je zaplaval v reki Savi in izginil v njej za vedno. Kot verjetno veste vsi Slovenci, sem avtor slovenske himne, ki je 7. kitica moje likovne pesmi Zdravljice. Naročili so mi, da vam moram danes razložiti tudi verze te kitice. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! V verzu sem nagovoril vse narode, ljudstva celega sveta, hotel sem, da vsi živijo v miru, brez prepirov, z dobrimi sosedi in v prijateljskih odnosih. S temi verzi se poslavljam od pisanja, ker je 45 minut minilo. Vam, Slovencem, želim, da bi vedno živeli v miru in da bi bili ponosni na slovenske korenine, na slovensko besedo, torej na to, da ste Slovenci. Nikol Knez Holc, 9. r. Mama Mama je ena sama, od kar me ima, ni nikoli sama. Za mene dobro poskrbi, zato ima veliko skrbi. Kadar je vesela in je ne jezim, sveti kakor sonce. Kadar pa kaj narobe naredim, nevihto v njenih očeh lahko prebudim. A ne za dolgo, kmalu sonce posije in me z ljubeznijo prekrije. Zato jo danes z rožo obdarim in ji objem podarim. Andrej Gabrovec, 4. razred Pri urah slovenščine so se učenci preizkusili v pisanju gazel, sedmošolci pa so pisali pesmi po branju črtice Lovra Kuharja (Prežihovega Voranca). Nekateri so se zelo potrudili. K. Ž. GAZELA – Kaj je ljubezen? Ko mati otroka brezskrbno doji; je to neke vrste ljubezen? Ji otrok hvaležno pogleda v oči; je to neke vrste ljubezen? Ko sestra s prijateljico razpravlja, jo brat ves čas zbada in jo jezi; je to neke vrste ljubezen? Ko mi radirka pade na tla, jo zame pobereš, če se ti ljubi; je to neke vrste ljubezen? Na svetu obstaja ljubezen, mislim, da celo več vrst; a, ko ti mene in jaz tebe globoko pogledam v oči, vem, da to zagotovo je ljubezen. Nuša Pučko, 9. r. - April 2023 21 iz vrtca in šole / LITERARNI KOTIČEK Gazela – To je ljubezen Potolčeni kramoh Živel je fant brez mame in očeta, zanj se niso prepirala nobena dekleta. Potolčeni kramoh so ga klicali, saj tudi po postavi je bil bolj mali. Se objeti, globoko v oči zazreti – to je ljubezen. Se v veselju za roke držati – to je ljubezen. Vsaka misel o tebi in meni, navdih mi daje, začne žareti – to je ljubezen. Ko iskre ljubezni v nebo odletijo, na nebu sij sreče zasveti – to je ljubezen. Klara Kukovec, 9. r. En dan piške in jastreba so se igrali, čez travnike in potoke so skakali. Lovro fanta je lovil, zaklical je: » Ti si Potolčeni kramoh!,« zato fant za drevo se je skril. Potolčeni kramoh Cencelj Voranca po bregu lovi, kakor jastreb se za piško podi. Voranc se je že na drugi breg povzpne, Cencelj pa v potok štrbunkne. Tedaj Voranc žaljiv vzdevek izjavi, Potolčeni kramoh pa se užaljen za grmom postavi. Voranc zaskrbljeno k njemu pristopi, sprašuje se, kateri za solze so vzroki. Cencelj pove, da zaradi vzdevka boli ga močno, Voranc mu reče, da ga klical ne bo več tako. vsak, ki mu bo tako rekel, bo z njim opravka imel. Lovro že z bolj zaskrbljenih glasom je rekel: »Kaj je narobe?« In to še parkrat ponovil, a fant ni k njemu prišel. Lovro se do njega je odpravil in tam vprašanje isto zastavil. On pa s solznimi očmi ga gleda in reče: »Zakaj me tudi ti tako kličeš, to boli in peče!« Ana Jug, 7. a Lovro obljubi, da ga ne bo več tako klical, fant si je solze obrisal. Z roko v roki sta k tovarišem se odpravila in težave vse odpravila. Lana Friščić Krampelj, 7. a Slovenija je majhna država, a v sebi skriva prave turistične bisere. Od naravnih čudes, kot so jame, slapovi, jezera, gore, reke, do kulturnih, ki zajemajo razne trge, spomenike, muzeje … Veliko Slovencev jih zanemarja in se odloči počitnikovati v tujini. Tudi moja družina je bila takšnega mišljenja in smo do našega potovanja bili kar slabo seznanjeni z lepoto naše dežele. Zato smo se odločili to spremeniti in smo organizirali dvodnevno potovanje po Sloveniji. Udeležili smo se ga jaz in moja starša ter sestrična Vanja z družino, s partnerjem Alešem ter sinovoma Timom in Tajem. Na pot smo se odpravili okrog sedme ure in smo potrebovali približno dve uri vožnje z avtomobilom do naše prve destinacije. Vanjina družina je za pot najela avtodom. Prva točka je bila Velika planina, ki je največja visokogorska pašna planina v Sloveniji. Znana je po značilnih pastirskih kočah, ki so njen zaščitniški znak. Na planino se lahko pride peš ali z avtomobilom. Mi smo se odločili, da bomo avtomobil pustili ob vznožju, saj pešpot po možnosti vključuje tudi vožnjo z nihalko in vlečnico. Do le-teh smo se tudi odpravili, a nas je dočakala gosta poletna turistična gneča. Čakanje nam ni bilo pretežko, saj nam je ugajalo toplo sončno vreme. Ko smo končno prišli na nihalko, se nam je čez nekaj časa razprostrl čudovit pogled. Popeljala nas je na višino 1412 m nadmorske višine. Ta nihalka je najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih stebrov. Na planino nas je pripeljala v manj kot petih minutah. Tam smo izstopili in se posedli na vlečnice, ki so nas popeljale v samo osrčje planine. Peljali smo se dva po dva, pod nami pa smo začeli opažati »zvezdnice« planine – krave. Bilo jih je ogromno, saj je bila sezona paše. Na vlečnici smo prepoznali tudi znane obraze; v nasprotno smer se je peljala Ivana Lah z družino. Uspeli smo spregovoriti par besed, preden sta nas ločili nasprotno se premikajoči vlečnici. Pričakal nas je prelep prizor. Neokrnjena nara- va, na kupe unikatnih pastirskih koč in krave vsepovsod. Vmes so bili makadamske poti, vrtače in skalovje. Na začetku je bila tudi gostilna oz. restavracija. Med sprehajanjem po planini smo naleteli na čredo krav, verjetno je bila mama z dvema teličkoma. Jaz, Tim in Taj smo takoj odhiteli do enega od teličkov in ga pobožali. Enako je storil moj oče, ki je pobožal kravo. Ko se ji je približal, je malo manjkalo, da ga ne bi napadla. Uspelo mu jo je ukrotiti in tako sta jo pobožali še moja mama in Vanja. Počasi smo se začeli odpravljati nazaj in s Tajem sva tekala in plezala po globokih vrtačah, čeprav bi jih lahko obhodila. Ustavili smo se pri foto točki pri gostilni in se fotografirali. Tam smo še naročili pomfrit in pijačo ter zaključili z obiskom prve destinacije. Na parkirišču smo se posedli v avtomobile in nadaljevali potovanje. Do naslednje destinacije smo potrebovali približno uro in pol. Bled je znan po Blejskem jezeru z otokom, ki je edini naravni otok v Sloveniji. Na otok se da pripeljati s pletno, ki je leseno plovilo z ravnim dnom in streho, upravlja jo pletnar, ki vesla stoje. Pletnarstvo se prenaša iz roda v rod in tako pletnarji pletne podedujejo. Bled je znan tudi po Blejskem gradu in znameniti blejski kremni rezini, ki vključuje listnato testo, jajčno kremo in smetano. Bleda nikakor ne bi mogli zapustiti brez ogleda otoka, zato smo se odločili za prevoz s pletno. Prišli smo ob ravno pravem času, saj nas je pletnar že čakal s praznim plovilom. Morali pa smo počakati na še več obiskovalcev, saj ima pletna prostor za 18 ljudi. Čas smo si krajšali z opazovanjem turkizne kristalne vode, v kateri so tu in tam švigale ribe. Svoj dom ima na jezeru tudi veliko ptic, veliko je bilo rac. Ko smo s Timom in Tajem zavzeto opazovali dogajanje v vodi, sem s kotičkom očesa pod pomolom nekaj opazila. Previdno sem pogledala bolj podrobno in se kar prestrašila. Pod pomolom je tičal ogromen som. Takoj sem vsem povedala zanj in slišal nas je tudi naš pletnar. Z veseljem je razložil, da je ta som tako rečeno udomačen in mu je ime Žiga. Presenečalo me je, da ga ni bilo niti malo strah in tako smo ga še lep čas opazovali. Ko pa se je nabralo dovolj ljudi, smo se končno posedli na pletno. Vožnja je trajala približno Potovanje po Sloveniji Potopis Nuše Pučko, učenke 9. razreda - April 2023 22 pol ure in v tem času smo lahko občudovali lepoto, ki nas je obdajala. Ob tem pa smo poslušali pripovedovanje pletnarja o zgodovini in zanimivostih Bleda. Z roko sem segla v vodo in občutek je bil dih jemajoč. Hladna kristalno čista in jasna voda prelepe zelenomodre barve. Trudijo se jo ohraniti tako čisto ravno s prevažanjem potnikov izključno s čolni oz. pletnami, se pravi jezera skušajo obvarovati pred stresnimi dejavniki, kot so na primer motorni čolni. Ko smo prispeli na otok, nas je pletnar obvestil, čez koliko časa naj se vrnemo. Pričakal nas je pogled na znamenitih 99 kamnitih stopnic. So tudi najstarejše ohranjeno zunanje stopnišče v Sloveniji. Stara tradicija pravi, da mora ženin nesti nevesto po stopnicah v cerkev, če jo želi poročiti. Tako se je moj oče spontano odločil, da bo mamo že drugič ponesel po stopnicah »štuporamo«, saj je bil to njun drugi obisk Bleda. Po vzponu po stopnicah, nam je takoj v oči padla prelepa cerkev Matere božje. Tudi ta ima svojo tradicijo: zvonjenje na cerkveni zvon za izpolnitev želja. Odločili smo se za ogled cerkve in tako smo vsi skupaj pozvonili na zvon. Prav tako smo šli na zvonik in si ogledali Bled s ptičje perspektive. Bližal se je čas vrnitve na pletno, zato smo si še hitro ogledali podrobnosti. Ob vrnitvi smo obujali izkušnje in pletnarju postavljali vprašanja. Spremljala nas je rahla sapica, ravno pravšnja za poletno ohladitev. Ob obali smo se izkrcali in si še zadnjič ogledali okolico. Bilo je že pozno popoldan, zato smo se odpravili proti blejskem kampu. Do kampa smo prišli zelo hitro saj je od Bleda oddaljen samo par minut. River camping Bled ponuja kampiranje in glampiranje ter mnogo drugih aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, joga, adrenalinski športi, kopanje v reki Savi in bazenu. Imela sem veliko željo prespati v avtodomu in ta se mi je izpolnila. Avtodom je bil kar velik glede na to, da nas je bilo pet. Imel je veliko posteljo in manjšo nastavljivo posteljo. Moram priznati, da je bilo ponoči kar vroče in nastavljiva postelja ni bila najbolj udobna, tako da moj spanec ni bil najslajši. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili s kolesi v kolesarski park, potem smo izkoristili bazen, ki se je nahajal v kampu in se nato odpravili do vrhunca; reke Save Dolinke. Do tja je vodila čudovita gozdna pot. Opazili smo veliko zibelko privezano na dve drevesi, ki jo je hitro izkoristil Tim. Medtem pa smo že slišali, kako nas Sava Dolinka kliče s svojim šumenjem. Ob vsakem koraku je zrak postajal vedno bolj svež in hladen. Počasi se nam je odprl prečudovit pogled na prodnato plažo in kristalno zelenomodro reko. Voda je bila nepopisno čista in je kar vabila, da bi se na vroč poletni dan v njej ohladil. To pa ni bilo tako lahko. Bila je ledeno mrzla. Tim in Taj nista naredila več, kot namočila prste. Tudi jaz sprva nisem nameravala narediti več, a sem premagala svoj strah z mislijo: »Če ne bom poskusila zdaj, ne bom nikoli!« Če se prehitro potopiš v vodo s tako nizko temperaturo, še posebej ob sončnem dnevu, je lahko to zelo nevarno. Zato sem rabila kar dolgo, da sem se navadila. Aleš, ki pa je že po naravi ekstremist, pa je prezrl to nevarnost in se je z globokim vdihom naenkrat potopil v vodo. Nobeden od naju ni zdržal dolgo. Kljub bolečini je bilo vredno, saj tega ne počneš vsak dan. Odpravili smo se na tretjo destinacijo našega izleta. Nismo potrebovali več kot 10 minut, saj je bila točka v okolici Bleda. Soteska Vintgar je 1600 m dolga in 250 m globoka soteska, skozi katero teče reka Radovna. Znana je po slapu Šum in kamnitem mostu bohinjske železnice, ki je bil zgrajen leta 1906. Do vhoda smo odšli peš, medtem ko nas je spremljalo šumenje reke Radovne. Ta je izgledala še toliko bolj čista, saj je tekla skozi brzice. Pred vhodom je bila Gostilna Vintgar, v kateri je bila specialiteta sveže ulovljena postrv. Na vhodu smo plačali vstopnice in se odpravili na nepozabno avanturo. Izbrali smo 4-kilometrsko krožno pot slap Šum–Blejska Dobrava. Prvo polovico poti smo prehodili po mostovih, ki so bili speljani ob straneh soteske. Cel čas nas je spremljala reka. Nisem še iz vrtca in šole / LITERARNI KOTIČEK videla tako čiste reke, kot je bila ta. Bila je svetlo turkizne barve, v brzicah pa se je penila, tako da je izgledala kristalno bela. V njej smo lahko opazovali ogromne postrvi. Tu in tam smo opazili tudi račke. Čeprav je bilo zelo vroče, nas je osvežil prijeten hlad, ki je prihajal od reke. Prva polovica poti se je skoraj bližala koncu, ko smo prišli do jezu, nad katerim se je vil znameniti kamniti most. Od jezu je večina vode speljana do hidroelektrarne Vintgar pod Šumom. Še malo naprej nas je pričakala okrepčevalnica. Bili smo malo utrujeni, zato smo si naročili pijačo in otroci za povrh še sladoled. Na tej lokaciji je prišlo do razpotja, mi smo se odločili zaviti levo, proti Blejski Dobravi. Še pred tem smo občudovali slap Šum, kjer so se nekateri ljudje kopali. Ta reka je bila še hladnejša od Save Dolinke, zato me je ob pogledu na kopalce spreletel rahel srh. Pot se je začela viti navkreber, potekala je skozi gozd. Iz globeli smo lahko še vedno slišali šumenje reke. Na poti je bilo veliko klopi in miz za počitek, a jih nismo izkoristili. Po desetih minutah smo prišli na dobravsko polje in uzrli vas. Ob cesti je bilo veliko pašnikov, kjer so se pasle krave. V jedru vasi smo se obrnili levo, kjer nas je pot spet popeljala v gozd in nazaj do soteske, tokrat višje. Sedaj smo bili že zelo utrujeni in komaj čakali, da spet uzremo začetek. Šumenje reke in govorjenje ljudi je postajalo vse glasnejše, kar je bil dober znak. Prišli smo nazaj na začetek. Na poti domov smo se pogovarjali o lepotah, ki smo jih doživeli in trdno sklenili, da to ni bilo naše zadnje potovanje po Sloveniji. Izbira je pestra, ker živimo na majhnem območju z zelo raznoliko pokrajino; od gora do morja, od ravnin do kraških jam. Vsak lahko najde nekaj, kar ga zanima. Mislim, da bi se morali Slovenci kot narod bolj zavedati našega naravnega bogastva, ga spoznati in ga pomagati ohranjati za naslednje rodove. Benetke so čarobno mesto Potopis Lee Muhič, učenke 9. r. Vsako leto, ko smo na dopustu na slovenski obali, se odločimo za enodnevni izlet v Italijo. Leta 2021 smo se odločili za Benetke in mislim, da je bila to prava odločitev, saj je bilo potovanje zame nepozabno. Zjutraj okrog sedme ure smo se jaz, mama in oče odpravili iz našega apartmaja do Pirana, kjer nas je v pristanišču pričakala ladja oziroma katamaran, imenovan Prince of Venice. Za vstop na ladjo je bila gneča zaradi preverjanja vozovnic in osebnih dokumentov. Pot je bila dolga vendar nam ni bilo hudega, saj je bilo osebje na ladji res prijazno. Ladja je za goste razdeljena na dve nadstropji, v spodnjem nadstropju se nahaja manjši bar v katerem lahko kupiš različno hrano, prigrizke in pijačo, stranišča ter del do zunanjega nezaprtega dela ladje, v zgornjem delu ladje pa so samo sedeži za potnike, stopnice do spodnjega nadstropja ter vrata do terase. Ponudili so nam tudi krajšo predstavitev - April 2023 23 iz vrtca in šole / LITERARNI KOTIČEK Benetk v različnih jezikih. Bila sem preveč lena, da bi šla v spodnje nadstropje, zato sem predstavitev poslušala v angleškem jeziku, ki je bila v našem nadstropju. Preživela sem veliko časa tudi na odprtem delu ladje, saj mi je velikokrat na vožnji z ladjo slabo. Dobili smo tudi zemljevide Benetk in kulije, ki so nam v Benetkah res prišli prav, še posebej nam, ki radi raziskujemo in se tudi večkrat izgubimo, potem ima vsak svojo zgodbo od kje smo prišli in kam bi morali nadaljevati pot. Čez nekaj časa se je ladja začela upočasnjevati in takrat smo vedeli, da smo blizu mesta. Ladja se mora zaradi večje varnosti po mestu peljati počasi. Nato pa smo šli na tako imenovani vodni avtobus, ki nas je popeljal na drugo stran Benetk do Trga svetega Marka. Ko smo izstopili, smo se zaradi boljše organizacije razdelili po skupinah, ločenih po jezikih. Naši vodiči so imeli oranžne dežnike in če smo se oddaljili od svoje skupine, smo samo poiskali oranžen dežnik. Tako smo se na koncu tudi vsi lažje zbrali za odhod domov. Najprej smo se odpravili do beneških vrat. Vrata predstavljata dva stebra, na enem je sveti Marko na drugem pa sveti Teodor na Markovem trgu. Pregovor pravi, da če greš skozi vrata, ti to prinese nesrečo. Trg je podnevi poln turistov in golobov, ob strani so tudi gostilne in razni bari z nabitimi cenami. Trgovci ta velik prostor seveda izkoristijo s stojnicami polnimi različnih oblačil, spominkov, dišav, nakita in podobno. Trg svetega Marka obsegajo na desni strani doževa palača, ki je bila sedež doža Giovannija, ki je bil v času Rimljanov vladar Benetk. Velja tudi za simbol Benetk. Ima posebno strukturo oziroma zgradbo, ker je zgrajena iz stebrov. V loži med vsemi stebri sta dva stebra pobarvana malo bolj rdeče, to sta stebra za smrtne obsodbe. Med njima so se objavljaje smrtne kazni. Pot smo nadaljevali proti samemu trgu in zvoniku ter stolnici svetega Marka. Zvonik na trgu svetega Marka je najvišja stavba v Benetkah, spada med simbole mesta. Originalen zvonik je bil zgrajen v 11. stoletju na praznik svetega Marka, ta pa se je porušil, zato so leta 1902 zgradili kopijo, ki še danes krasi trg svetega Marka. Vodič je med tem, ko nam je razlagal o zgodovini stolpa povedal, da so takrat ljudje vedeli, da se bo stolp podrl, ker so z njega zleteli vsi golobi. Na samem trgu sta še Stolnica svetega Marka in stolp z uro. Na vrhu stolpa sta dve bronasti figuri, ki prikazujeta mladega in starega pastirja, da prikažeta minevanje časa. Pod tem stoji lev z odprto knjigo in pod njim še devica z otrokom. Bili smo že pošteno lačni in k sreči smo se počasi čez trg po ozkih ulicah odpravili do restavracije. Komaj sem čakala, da okusim italijansko hrano, ampak po pravici povedano sem pričakovala, da bo hrana boljša. Cene tam so precej visoke, starša sta naletela na oviro, ko sta na bankomatu hotela dvigniti denar, saj je bila najmanjša vsota, ki si jo lahko dvignil, dvesto evrov. Na tržnici smo si kupili nekaj spominkov, med drugim beneško masko, ki zdaj visi na omari v naši dnevni sobi. Stekli smo do gondole, saj smo se vožnje z njo zelo veselili. Damam je voznik seveda pomagal stopiti na gondolo. Z nami se je peljal mlad par, ker gondola sprejme šest potnikov. Peljali smo se po vodnih ulicah med hišami, kar je bilo meni na potovanju najbolj všeč. Imeli smo srečo z vremenom, bilo je toplo in sončno. Vozniki so domačini, zato se z njimi nismo pogovarjali so pa peli, žvižgali, se med seboj pozdravljali in podobno. Redkokdo govori angleško, zato je potovanje še toliko bolj zanimivo. Pot po vodi v krog, zato smo po približno eni uri izkrcali na mestu, kjer smo vstopili. Z vodnim taksijem smo se čez mesto peljali do katamarana, ki nas je čakal za odhod proti Piranu. Pot nazaj je bila čudovita, saj nas je na koncu poti spremljal res lep sončni zahod. Večino poti sem se peljala v zunanjem delu ladje, kar je bilo res čarobno doživetje. Benetke so mesto zgrajeno na lesenih kolih, kar je po eni strani neverjetno po drugi strani pa slabo, ker se zaradi starosti Benetke vsako leto pogreznejo za približno dva milimetra. Na lastne oči sem se prepričala, da so Benetke eno najlepših mest na svetu, zato vam toplo priporočam ogled mesta, saj je mesto polno znamenitosti in dobrih ter nasmejanih ljudi. - April 2023 24 iz vrtca in šole MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO »LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE« Učenci in učitelji Osnovne šole Juršinci smo se tudi v tem šolskem letu pridružili projektu Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo, ki ga je razpisal Izobraževalni center Eksena. 16. november je dan, ko se na pobudo OZN opominjamo na strpnost in njen pomen v domači ter mednarodni skupnosti. Mednarodni dan praznujemo od leta 1995, in sicer prav na obletnico ustanovitve Unesca. Tema projekta za mednarodni dan strpnosti 2022 je bila »LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE«. Pomembno je, da še zlasti otroke in mlade spodbudimo k razvijanju spoštljivih medsebojnih odnosov, v katerih ni nestrpnosti, hkrati pa jih spodbudimo h kritičnemu razmišljanju, k logičnemu sklepanju in neodvisnemu mišljenju. To jim omogoča, da lahko v svojem življenju uresničujejo tako človekove pravice, kot svoje dolžnosti ter postajajo samostojni, razmišljujoči, odgovorni in ustvarjalni posamezniki. Namen projekta je bil, da ob priložnosti mednarodnega dneva strpnosti še dodatno izpostavimo in ozavestimo pomen strpnosti ter tako spodbujamo medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje ter posledično prijateljstvo in sodelovanje. Učencem smo dali priložnost, da skozi lastno izražanje še bolj ozavestijo pomen strpnosti in spoznajo problematiko nestrpnosti. Učence od 1. do 9. razreda smo spodbujali, da razmišljajo, kako besede vplivajo na ljudi in kako pomembno je, da razmislimo, kaj bomo povedali in na kakšen način bomo to storili. Ko govorimo umirjeno, prijazno, spoštljivo, krepimo medsebojne odnose, sprejemamo drugačne od sebe tudi druge spodbujamo, da ravnajo podobno. Z učenci smo se strinjali, da bodo lepe besede pomagale ustvarjati lepšo prihodnost za vse. Natalija Bukvič , koordinatorka projekta Šolska športna tekmovanja OŠ Juršinci od septembra 2022 do februarja 2023 Učenke in učenci OŠ Juršinci so v prvi polovici šolskega leta sodelovali na številnih športnih tekmovanjih, jesenskem krosu, nogometu, odbojki, gimnastiki in streljanju. Zbrali smo najboljše uvrstitve. • Medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu Rene Perša, 4. r. – 2. mesto, Nika Šegula, 5. r. – 1. mesto, Barbara Krivec, 9. r. – 1. mesto, Sanja Lipič, 9. r. – 3. mesto. • 3. mesto na Medobčinskem tekmovanju v odbojki za učenke letnik 2008 in mlajše Ekipa: Gaja Pavalec – 8. a, Zoja Pavalec – 8. a, Tonija Toš – 8..a, Stela Petek – 8. b, Ana Gril – 8. b, Sanja Lipič – 9. r., Vanja Vičar – 9. r., Barbara Krivec – 9. r., Klara Kukovec – 9. r., Lea Muhič – 9. r., Mia Majcen – 9. r., Maja Kukovec – 9. r. • 4. mesto na Medobčinskem tekmovanju v odbojki za učence letnik 2008 in mlajše Ekipa: Aljaž Horvat – 8. a, Leo Janžekovič – 8. b, Jan Plohl – 8. b, Mai Šegula – 8. b, Blaž Erhatič – 9. r., Leon Lesjak – 9. r., Žan Novak – 9. r. - April 2023 25 iz vrtca in šole • 4. mesto na Medobčinskem tekmovanju v malem nogometu za učence letnik 2008 in mlajše Ekipa: Aljaž Horvat – 8. a, Leo Janžekovič – 8. b, Blaž Šegula – 8. b, Mai Šegula – 8. b, Jan Plohl – 8. b, Blaž Erhatič – 9. r., Leon Lesjak – 9. r., Žan Novak – 9. r. • Medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno pištolo Mai Pak, 9. r. – 1. mesto Miha Močnik, 9. r. – 2. mesto Miha Rajšp, 9. r. – 3. mesto • Medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško Nejc Repič – 1. mesto Simon Jug – 2. mesto Anej Lajh – 3. mesto • Področno tekmovanje v streljanju z zračno puško Mai Pak, 9. r. – 1. mesto Miha Močnik, 9. r. – 2. mesto • 2. mesto na Polfinalnem državnem tekmovanju v malem nogometu za učenke letnik 2008 in mlajše Ekipa: Nika Šegula – 5. r., Ana Gril – 8. r., Sanja Lipič – 9. r., Vanja Vičar – 9. r., Barbara Krivec – 9. r., Maja Kukovec – 9. r., Lea Muhič – 9. r., Mia Majcen – 9. r. • Polfinale državnega tekmovanja v akrobatiki Lea Muhič, 9. r. – 9. mesto • Polfinale državnega tekmovanja v skokih z male prožne ponjave Lea Muhič, 9. r. – 7. mesto Brina Ternovšek in Andrej Vindiš - April 2023 26 novice IN OBVESTILA PRAVILNA RABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV (FFS) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Ljubljana, 16. 3. 2023 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) vsako leto pripravlja aktivnosti obveščanja in ozaveščanja uporabnikov o pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Osnovni namen aktivnosti je informiranje uporabnikov in splošne javnosti glede možnih tveganj, ki jih lahko ima nepravilna raba FFS za zdravje ljudi in okolje, vključno s čebelami ter ostalimi opraševalci, ki so eden izmed osnovnih indikatorjev onesnaženosti v okolju. MKGP in UVHVVR v prvi vrsti spodbujta okolju prijaznejše metode varstva rastlin in celovito ravnanje s kmetijskimi rastlinami, kamor spadajo naslednji preventivni ukrepi: izbira rastišča, kolobarjenje, obdelava tal, čas in gostota setve oziroma sajenja, rez, vzgojne oblike, setev mešanih ali vmesnih posevkov ali dosevkov, uporaba odpornih/tolerantnih sort, saditev ali setev certificiranega sadilnega/ semenskega materiala, gnojenje, namakanje, izsuševanje, higienski ukrepi. Nadalje spodbujamo uporabo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem, kamor spadajo fizikalni ukrepi, biotehniški ukrepi, uporaba koristnih organizmov za biotično varstvo rastlin, uporaba FFS na podlagi izvlečkov, mikroorganizmov, rastlinskih izvlečkov, feromonov in podobnih snovi, uporaba osnovnih snovi, in uporaba FFS, dovoljenih za ekološko pridelavo. Pridelovalec mora nasad ali posevek redno pregledovati in opazovati pojav škodljivih organizmov ter na podlagi lastne presoje ter izkušenj izbrati najprimernejšo metodo varstva rastlin oziroma ustrezno kombinacijo metod ter FFS uporabiti le takrat, ko presodi, da z metodami varstva rastlin z nizkim tveganjem ni mogoče zagotoviti zadovoljivega učnika obvladovanja škodljivih organizmov. V primeru uporabe FFS mora uporabnik upoštevati tudi informacije o pragu škodljivosti, če te obstajajo, o primernem času uporabe FFS in druge nasvete o uporabi tistih FFS, ki so ciljno naravnana za čim manjšo škodljivost za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. V ta namen so na Kmetijskem inštitutu Slovenije vzpostavili spletno stran za integrirano varstvo rastlin, kjer so zbrani aktualni opisi in informacije o škodljivih organizmih in ukrepih za zmanjšano uporabo FFS. V nadaljevanju izpostavljamo ključne točke, ki jih mora upoštevati vsak uporabnik FFS: > V Sloveniji je dovoljeno uporabljati le FFS, za katere je bila izdana odločba o registraciji, dovoljenje za nujne primere, dovoljenje za vzporedno trgovanje ali dovoljenje za raziskave in razvoj. > Uporaba FFS je dovoljena le na gojenih rastlinah in zoper škodljive organizme, ki so navedeni na etiketi in navodilu za uporabo. > Setev semena, tretiranega s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, lahko izvajamo s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami le, če so te opremljene z napravo za zmanjšanje odnašanja prašnih delcev z zračnim tokom, ki izstopa v okolico. > S prazno embalažo je potrebno ravnati v skladu z navodili proizvajalca oz. navodili za uporabo FFS. > Ne škropimo v vetrovnem vremenu. Preprečiti moramo zanašanje škropilne brozge na sosednje njivske in urbane površine. > Pri delu s FFS je potrebno uporabiti primerno vzdrževano in predpisano osebno varovalno opremo. > Škropilno brozgo pripravljamo na mestu, namenjenemu polnjenju in mešanju FFS, ki je ustrezno opremljeno in zavarovano, da morebitno razlitje ne more doseči vodnih virov in odtočnih kanalov. Zaželeno je, da naprave za nanašanje FFS čistimo na mestu nanosa, ali na v ta namen pripravljenih površinah ter pri tem poskrbimo za odpadno vodo, da ne pride do točkovnega onesnaženja. FFS, ki predstavljajo tveganje za čebele in druge opraševalce, so označeni z grafičnim opozorilnim znakom »Nevarno za čebele«. Pri uporabi tovrstnih sredstev imajo uporabniki v zvezi z varstvom čebel določene obveznosti: > cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so označeni kot čebelam nevarni, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS dosegel; > uporaba sistemičnih FFS, ki so označeni kot čebelam nevarni, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin; > uporaba kontaktnih FFS, ki so označeni kot čebelam nevarni, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času – dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen, če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba takega sredstva v celoti prepovedana v času cvetenja; > pri uporabi za čebele nevarnih FFS mora uporabnik tretiranje izvajati na način, da se prepreči zanašanje na sosednje površine s cvetočimi rastlinami. Ključni dejavnik za pridelavo kakovostne in varne hrane ter za varovanje zdravja ljudi in okolja, ki sledi skupnim prizadevanjem za vzpostavitev trajnostne kmetijske pridelave v Evropski uniji, je usposabljanje pridelovalcev in uporabnikov FFS. V ta namen je UVHVVR izdal nov priročnik »Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS«. Priročnik je kot izobraževalno gradivo v osnovi namenjen udeležencem usposabljanja iz fitomedicine, predstavljena vsebina pa je dobrodošel pripomoček tudi pri razširjanju ter poglabljanju znanja vseh, ki želijo prispevati k bolj učinkovitemu, manj tveganemu in do okolja prijaznejšemu varstvu rastlin. Dostopnost in uporaba FFS sta regulirani pravici, ki ju posameznik pridobi z izkazanim znanjem o ravnanju s FFS, z namenom, da z uporabo FFS ne povzroča nesprejemljivega tveganja za okolje in zdravje ljudi. Pravica do zdravega okolja je temeljna pravica vseh državljanov, zato je pravilno rokovanje s FFS velika odgovornost vsakega uporabnika FFS. - April 2023 27 novice IN OBVESTILA Ukrepi za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice Zlata trsna rumenica je karantenska - neozdravljiva bolezen, ki se je v zadnjih treh letih močno razširila v vinogradih v občini Juršinci. V letu 2022 so rezultati pregledov in vzorčenj trt iz vinogradov občin Juršinci, Dornava in Ormož pokazali, da je bilo preko 90 % vzorcev trt pozitivnih na zlato trsno rumenico. Tako je bil vzorčen tudi vinograd, kjer kazali simptome okužbe prav vsi trsi. Okuženi trsi so bili najdeni pri vseh sortah, pri čemer je bil največji odstotek okuženih trsov pri sortah chardonnay, šipon in renski rizling. Prav zaradi takšnega stanja je lahko ogrožena pridelava grozdja, kakor tudi proizvodnja sadilnega materiala v trsnicah in matičnih nasadih (matični vinogradi in matičnjaki), katerih največje površine so prav v občini Juršinci. Bolezenska znamenja se lahko pričnejo kazati že sredi meseca junija, še bolj izrazito pa v drugi polovici julija, ter v avgustu in septembru. Listi okuženih trsov bledijo, listni robovi se zvijajo navznoter. Na listih se lahko pojavi odmiranje listnih ploskev med posameznimi listnimi žilami. Pri rdečih sortah se listi predčasno rdeče obarvajo. Cvetenje in oploditev sta motena, lahko se posušijo že kabrnki. Po cvetenju se jagode na grozdih osipajo, kasneje prihaja do venenja in sušenja grozdov. Na okuženih poganjkih se pojavljajo bradavičaste nabrekline, poganjki slabo ali sploh ne olesenijo. Prav zato je potrebno vsaj od začetka meseca julija redno pregledovati vinograde, ter trte s bolezenskimi znaki sproti odstranjevati. Najbolje je, da se okužene trte čim prej odstrani – izruva s koreninami vred, ali pa se trto odreže nad zemljo, ter se nato rezno ploskev premaže z neselektivnim herbicidom, da se prepreči ponovno odganjanje. V takem primeru je treba ostanek trsa in korenine odstraniti v zimskem času. Znotraj vinograda in v sosednje vinograde prenaša bolezen tujerodna vrsta ameriški škržatek, še posebej, če se ne izvajajo ukrepi za preprečevanja širjenja. Prezimi na trti v stadiju jajčeca, prve ličinke se običajno izležejo med cvetenjem vinske trte (sredi maja). Ličinke imajo 5 razvojnih stadijev. Prvi odrasli škržatki se pojavijo v začetku meseca julija. Ličinke 3. razvojnega stadija se s sesanjem na okuženih trsih lahko že okužijo in uspešno prenašajo fitoplazmo med trtami. To pomeni, da lahko okužene ličinke ter nato odrasli škržatki prenašajo bolezen od 20. junija pa do začetka septembra. Prav zato je poleg odstranjevanja okuženih trsov pomembno tudi zatiranje prenašalca ameriškega škržatka z insekticidi, ki je obvezen ukrep na vseh vinorodnih območjih. Prvo tretiranje je potrebno opraviti po cvetenju vinske trte, pri tem je treba upoštevati napovedi rokov za zatiranje, ki jih pripravljajo za območje severovzhodne Slovenije strokovnjaki Javne službe zdravstvenega varstva rastlin z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Napovedi so dostopne na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/, na prejemanje obvestil po elektronski pošti pa se je mogoče naročiti. V proizvodnih in matičnih vinogradih, trsnicah bo treba v letu 2023 izvesti najmanj 3 tretiranja. Prvo tretiranje se opravi z enim od sledečih pripravkov: Sivanto prime ali Mospilan 20 SG ali Movento SC 100, prednost dajemo pripravku Mospilan 20 SG, zaradi 42 dni dolge karence. Drugo tretianje je potrebno opraviti 3 tedne po prvem, ob zgoraj naštetih je mogoče še uporabiti pripravek Decis 2,5 EC. Tretje tretiranje opravimo konec meseca julija. Najbolj primerni so pripravki Sivanto prime in Movento 100 SC. V ekoloških vinogradih je potrebno izvesti tri tretiranja. V brajdah in ohišnicah je obvezno vsaj eno tretiranje v rastni dobi. V ekoloških vinogradih, brajdah in ohišnicah je mogoče uporabiti pripravke na osnovi naravnega piretrina, kot sta Flora verde in Biotip floral, ki jih lahko kupite brez predložitve Potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine v specializiranih prodajalnah s FFS. Vinogradnike opozarjamo, da so pozorni na napovedi za zatiranje ameriškega škržatka in pravočasno opravijo škropljenja. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je poleg zatiranja ameriškega škržatka obvezno tudi spremljanje ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami . Vinogradnikom pa priporočamo, da tudi v proizvodnih vinogradih v začetku meseca julija obesijo rumene lepljive plošče za spremljanje populacije ameriškega škržatka. Plošče izobesimo na višino predzadnje žice, v oziroma ob bolj bujne trte, saj se na njih najraje zadržujejo odrasli škržatki. Izobesimo vsaj 3 do 5 plošč na hektar. Plošče tedensko pregledujemo vsaj do začetka avgusta, čeprav škržatek leta vse do sredine septembra. Plošče je potrebno menjavati vsaka dva tedna oziroma po potrebi. Tekom leta, še posebej pa v juliju in avgustu, bo Javna služba zdravstvenega varstva rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor skupaj z ostalimi službami organizirala predavanja in delavnice na temo preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice in o prepoznavanju ameriškega škržatka na trti in rumenih lepljivih ploščah. O datumih vas bomo še obvestili. Več informacij o zlati trsni rumenici je na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin https://www. gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/ Napisal: Mag. Jože Miklavc, KGZS Zavod Maribor - April 2023 28 novice IN OBVESTILA Onesnaženje cest Občinski redarji in občinski inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih mesecih, v obdobju intenzivnejših del na obdelovalnih površinah in povečanemu številu gradbenih in vzdrževalnih del, pogosteje nadziramo stanje občinskih cest in državnih cest v naselju, na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino, očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov to ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto zaradi visoke vlažnosti zraka, hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V 6. členu Zakona o cestah (ZCes-2) so določene prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste. V prvi točki drugega odstavka 6. člena so določene prepovedi dejanj na cestnem zemljišču javne ceste (prejšnji izraz »cestni svet«), v drugi točki drugega odstavka 6. člena ZCes-2, pa so določene prepovedi onesnaženja cestišča javne ceste, ki določa: » Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; - razlivati tekočine.« Tretji odstavek 6. člena ZCes-2 določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste,…..odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 500 evrov za posameznika in 2000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Problematika opustitve pobiranja pasjih iztrebkov na javnih površinah Kmalu bomo dočakali vremensko otoplitev in sprehode po toplem spomladanskem soncu. Hkrati bomo prepogosto naleteli na nepobrane pasje iztrebke, ki so jih za svojimi hišnimi ljubljenčki pustili nepobrane njihovi lastniki. Ne gre zgolj za posamezne kupčke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška in športna igrišča, sprehajalne steze in celo mestne ulice in trgi in se jim je pogosto težko izogniti. V raziskovalni nalogi v zvezi s pasjimi iztrebki, ki jo je pripravil Krištof Križanec leta 2015, v kateri je med analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da se v 27 vzorcih nahajajo jajčeca zajedavcev, kar predstavlja 56 % od skupnega števila vzorcev, od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajčec (vir: Raziskovalna naloga Krištof Križanec, 2015). Iz teh izsledkov je nedvoumno jasno, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in otroških igriščih. (foto: Krištof Križanec, 2015) Občinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve zaradi ne pobiranja pasjih iztrebkov. Nadzori nad vodniki psov so stalnica in se izvajajo ob rednih obhodih predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da ima večina vodnikov psov pri sebi vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov vendar je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, če ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov. V prvih spomladanskih dnevih bodo občinski redarji nadzor še poostrili in zaradi opustitve obveznosti vodnika ali lastnika psa zoper kršitelje ostreje ukrepali. Obveznost vodnikov psov, da morajo imeti pri sebi pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in tudi pobirati iztrebke, je določena v predpisih lokalne skupnosti, ki ureja javni red in mir na območju posamezne občine. Zakon o zaščiti živali v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo. Robert Brkič vodja Medobčinskega redarstva SOU SP - April 2023 29 novice IN OBVESTILA »DONIRANJE STAREGA ŽELEZA« Spoštovani! Ker se delo gasilcev z razvojem spreminja in naše intervencije postajajo vse bolj zahtevne in zahtevajo vedno novo opremo, smo se gasilci PGD GRABŠINSKI BREG v sodelovanju s podjetjem SUROVINA d o. o. odločili, da izvedemo akcijo, v kateri nam lahko donirate odpadno železo. ZBIRANJE TRAJA OD PETKA, 21. 4. 2023, DO NEDELJE, 23. 4. 2023. KAJ LAHKO DONIRATE? • ŽELEZO, PLOČEVINO, JEKLENI ODPAD (V KONTEJNER) • KOVINSKE PREDMETE, STROJE IN ORODJE (V KONTEJNER) • BARVNE KOVINE (ZRAVEN KONTEJNERJA ) • OSTANKE VOZIL (karoserijski deli, motorji brez tekočin) TOVORNA VOZILA IN DELOVNE STROJE (V KONTEJNER) • GOSPODINJSKE NEELEKTRIČNE PREDMETE (pomivalna korita, kovinske posode, pipe, radiatorje …) (V KONTEJNER) • GOSPODINJSKE ELEKTRIČNE NAPRAVE (štedilniki, hladilniki,televizorji) (ZRAVEN KONTEJNERJA) • AKUMOLATORJE (ne baterijski vložki) (ZRAVEN KONTEJNERJA) LOKACIJA KONTEJNERJA – IGRIŠČE ŠD JURŠINCI Če imate kakršno koli vprašanje ali večjo količino odpadkov, ki je ne morete sami dostaviti, vam uredimo tudi prevoz. Za vse se lahko dogovorite po telefonski številki: 031-795-529 (Matej). Hvaležni vam bomo, če boste s svojim sodelovanjem pomagali pri pridobitvi sredstev za nakup gasilske opreme in hkrati pripomogli k čistejšemu okolju »NA POMOČ« Vabilo na kresovanje Gasilci PGD Grabšinski breg vas vabimo na tradicionalno kresovanje ob prazniku dela, ki bo v nedeljo, 30. 4. 2023, ob 19. uri pri gasilskem domu Grabšinski breg. Vabljeni vsi na družabno srečanje ob ognju kresa. Za dobro hrano in pijačo ter domačo glasbo bo poskrbljeno. Organizirali bomo stave za višino majskega drevesa in podelili bogato finančno nagrado. Vzemite si trenutek in prinesite dobro voljo med sokrajane. Vabimo gasilci PGD Grabšinski breg. - April 2023 30 novice IN OBVESTILA ŠPORTNI DOGODKI V JURŠINCIH Pričetek Lige malega nogometa Juršinci (5. 5. 2023) – asfaltno igrišče v Juršincih 3. odprti turnir v tenisu (6. 5. 2023) – teniško igrišče v Juršincih JUNIJ Občinski turnir v tenisu – izbrane dvojice (24. 6. 2023) – teniško igrišče v Juršincih Kolesarjenje po starem (3. 6. 2023) – po občini Juršinci JULIJ Zaključni ALL-STAR turnir v malem nogometu (7. 7. 2023) – asfaltno igrišče v Juršincih Turnir v tenisu za naj tenisača (29. 7. 2023) – teniško igrišče v Juršincih MAJ Turnir v malem nogometu med vasmi občine Juršinci – asfaltno igrišče v Juršincih (4. 8. 2023) AVGUST Občinski turnirji v pikadu, namiznem tenisu in šnopsu (11. 8. 2023) – prireditveni šotor v Juršincih NOČI POD TOPOLI 2023 (sobota, 12. 8. 2023 – PETAR GRAŠO in MODRIJANI) – prireditveni šotor v Juršincih Marko Novak PRENOVLJENA ZOBNA AMBULANTA V JURŠINCIH V mesecu februarju je v prostorih Zdravstvenega doma Juršinci ponovno odprla vrata prenovljena in sodobno opremljena zobna ambulanta Zobozdravstvenega zavoda Zdrav zob. Zobozdravstvene storitve izvaja Tina Varjačić, dr. dent. med. ob pomoči zobne asistentke Bernarde Munda. Tina Varjačić je v letu 2010 pričela z opravljanjem pripravništva v Zdravstvenem domu Ptuj in v letu 2011 pridobila licenco za samostojno delo na področju dentalne medicine. V dosedanji poklicni karieri se je specializirala na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, prav tako se je ukvarjala z zobozdravstvenim varstvom mladine oz. otrok. Z rednim izobraževanjem in izpopolnjevanjem ves čas sledi trendom na področju dentalne medicine ter novim materialom in načinom zdravljenja. V prijetnem in sodobnem ambientu koncesijske zobne ambulante Zobozdravstvenega zavoda Zdrav zob, v kateri je še vedno mogoč vpis novih pacientov, nudimo zobozdravstvene storitve za odrasle, mladino in otroke. Prav tako nudimo nadstandardne in samoplačniške storitve. Naročanje se izvaja v ordinacijskem času, in sicer v ponedeljek in torek popoldan, ostale dni v tednu pa v dopoldanskem času. Naročiti se je mogoče po telefonu na št. 02/758-00-31, po e-pošti na naslov info@zdravzob.si ali osebno v ambulanti. Več informacij je dostopnih na spletni strani www.zdravzob.si. Vabljeni na pregled v zobno ambulanto Zdrav Zob ZZ na naslovu Juršinci 3, kjer bomo vaše zobe temeljito pregledali, se pogovorili o najbolj primerni rešitvi za vas in poskrbeli za vaš lep nasmeh. Zdrav zob ZZ - April 2023 31 novice IN OBVESTILA Lovska družina Juršinci Spoštovani občani, lastniki zemljišč na katerih se razprostira naše lovišče. Lovci si želimo še naprej dobrega sodelovanja. V tem času je zelo pomembno, da se naši hišni prijatelji-psi ne gibljejo prosto po lovišču, kajti prihaja do velikih škod na divjadi. Prav zato naprošamo vse lastnike psov, da jih držite na kratko! UO LD Juršinci Naš domačin Tonček Lajh je v samozaložbi izdal zanimivo knjigo z naslovom V GORICAH V tej knjigi avtor na skoraj 300 straneh v sliki in besedi opisuje delovne navade in praznične običaje pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah in sosednjih krajih skozi čas Knjigo lahko dobite pri avtorju. GSM: 041 968 029 Suzana CIZERL Jezikovne storitve nemškega jezika Kukava 53, 2256 Juršinci - April 2023 Gabrnik 3a SI – 2256 Juršinci Tel: +386 31 697 900 E-mail: info@sc-lingua.si Web: www.sc-lingua.si Posredništvo Cekin d.o.o. Montaža strojev in naprav 32 novice IN OBVESTILA Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. suhomontaža lajh naredimo vam: • mansarde • amf stropove • spuščene stropove • stenske obloge • predelne stene • napušč Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net ...povsem po vaših željah Aleksander Lajh s.p. Dragović 3b 2256 Juršanci 041 977 504 aleksander.lajh@gmail.com - kleparsko ličarske storitve - čiščenje avtomobilov - pogodbeni servis DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI DRUGE ZAVAROVALNICE! - April 2023 • Montaža in programiranje elektronskih ventilčkov - NOVO • Električna diagnoza BOSCH • Izpušni sistemi • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum • Servisiranje, polnitev klimatskih naprav • OZON - novo - Zagotavlja nenevarno nekemično dezinfekcijo vozila. Odstranitev alergenov, odstranitev neprijetnih vonjav v vozilu, primerno za klimatske naprave in oblazinjeno notranjost vozila.